(1)

30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru skupaj s spremenjeno Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 (2) o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU (3) o proračunskih okvirih držav članic. Cilj okvira je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance ter trajnostno in vključujočo rast in odpornost z reformami in naložbami ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je bolj srednjeročno usmerjen ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.

(2)

V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov (4), ki dejansko določa proračunsko omejitev za trajanje načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od rednega trajanja zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz člena 14 Uredbe (EU) 2024/1263.

(3)

Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(4)

Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja.

(5)

Bolgarija je Svetu in Komisiji 27. februarja 2025 predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo predložen po dveh podaljšanjih roka, določenega v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263, in sicer zaradi razlogov, ki jih je navedla Bolgarija, tj. potrebe po uskladitvi časa predložitve s političnim ciklom, kar bi Bolgariji omogočilo, da predloži načrt na podlagi trdne politične zaveze.

(6)

Bolgarija je pred predložitvijo načrta zaprosila za tehnične informacije (5), ki jih je Komisija zagotovila 24. januarja 2025 in objavila 27. februarja 2025 (6). Tehnične informacije določajo raven primarnega strukturnega salda v letu 2028, ki je potrebna, da se zagotovi, da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 3 % BDP ter da se dolg sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 60 % BDP, tudi ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po koncu štiriletnega prilagoditvenega obdobja. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. Tehnične informacije so bile pripravljene in posredovane državam članicam na podlagi dveh scenarijev: scenarija, ki vključuje skladnost z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj, v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2024/1263, in scenarija brez tega zaščitnega ukrepa. Tehnične informacije za Bolgarijo določajo, da bi moral primarni strukturni saldo, da bi bil skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili v štiriletnem prilagoditvenem obdobju ter ob upoštevanju predpostavk Komisije, ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) v scenariju brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj znašati vsaj -2,1 % BDP, kot je navedeno v spodnji tabeli. Za informacijo, če upoštevamo tudi zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj, bi primarni strukturni saldo ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) znašal vsaj -0,9 % BDP. Vendar zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj ni zahteva za Bolgarijo.

Tabela 1: Tehnične informacije, ki jih je Komisija posredovala Bolgariji

(7)

Bolgarija je med septembrom in oktobrom 2024 ter med januarjem in februarjem 2025 (7) s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je predvidela Bolgarija, in njene temeljne predpostavke (zlasti potencialno rast in inflacijo), pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(8)

Bolgarija se je glede na informacije, ki jih je navedla v svojem načrtu, februarja 2025 v skladu s členom 11(3) in členom 36(1), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263 posvetovala s civilno družbo, socialnimi partnerji, regionalnimi organi in drugimi ustreznimi deležniki. Glede na informacije, ki jih je Bolgarija navedla v svojem načrtu, je bilo o načrtu opravljeno posvetovanje s širokim naborom deležnikov, od socialnih partnerjev do predstavnikov civilne družbe, akademskih krogov, poslovnih organizacij in nevladnih organizacij.

(9)

Načrt je 26. februarja 2025 sprejel svet ministrov Bolgarije in je bil poslan narodni skupščini Republike Bolgarije.

(10)

Svet je 21. oktobra 2024 na Bolgarijo naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra (8).

(11)

Bolgarija je 25. februarja 2025 predložila zahtevo za oceno konvergence v skladu s členom 140(1) PDEU z namenom morebitnega vstopa v euroobmočje 1. januarja 2026. V oceni Komisije, objavljeni 4. junija 2025, je bilo upoštevano tudi merilo glede javnih financ.

(12)

Bolgarija je 2. maja 2025 zahtevala aktivacijo nacionalne odstopne klavzule za upoštevanje večjih obrambnih izdatkov v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2024/1263 in na podlagi sporočila Komisije (C(2025) 2000 final) z dne 19. marca 2025.

(13)

Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:

(14)

Gospodarska aktivnost v Bolgariji se je v letu 2024 povečala za 2,8 %, in sicer zaradi zasebne potrošnje. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi se realni BDP v letu 2025 povečal za 2,9 %, saj se bodo izvoz in javne naložbe povečali. V letu 2026 naj bi se realni BDP povečal za 3 %, saj se bodo naložbe še pospešile, druge komponente povpraševanja pa ohranile stabilne stopnje rasti. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. 2025–2026), naj bi potencialna rast BDP v Bolgariji ostala razmeroma močna, čeprav se bo zmanjševala, in sicer zaradi močnih naložb, ki jih bodo delno izravnali neugodni demografski trendi. Stopnja brezposelnosti je v letu 2024 znašala 4,2 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 4 % v letu 2025 in 3,8 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala s 6,5 % v letu 2024 ter dosegla 2,3 % v letu 2025 in 2,8 % v letu 2026.

(15)

Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država Bolgarije v letu 2024 znašal 3 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi v letu 2025 dosegel 2,8 % BDP in, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 ostal 2,8 %. Jesenska napoved Evropske komisije 2024 ni vključevala predloga proračuna Bolgarije za leto 2025, ki ga je narodna skupščina sprejela 21. marca 2025. Dolg sektorja država je konec leta 2024 znašal 24,1 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi se delež dolga konec leta 2025 zmanjšal na 23,1 % BDP in konec leta 2026 znova povečal na 24,5 %. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.

(16)

Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Bolgarije zajema obdobje 2025–2028 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.

(17)

Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.

(18)

Načrt vsebuje zavezo glede poti gibanja očiščenih odhodkov iz tabele 2, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 4,9 % v letih 2025–2028. Tehnične informacije (ob predpostavki linearne prilagoditvene poti) so skladne s povprečno rastjo očiščenih odhodkov v višini 5,1 % v prilagoditvenem obdobju 2025–2028. Pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Bolgarija zavezala v načrtu, naj bi po poročanju ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) privedla do primarnega strukturnega salda v višini -1,8 % BDP. To je višje od najnižje ravni primarnega strukturnega salda v višini -2,1 % BDP v letu 2028, ki jo je Komisija 24. januarja 2025 posredovala v tehničnih informacijah (9).

Tabela 2: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Bolgarije

(19)

Če bi se uresničile pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Bolgarija zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom v prilagoditvenem obdobju postopno povečal s 24,2 % BDP v letu 2024 na 30,8 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja, kot je razvidno iz naslednje tabele. Srednjeročno, kar pomeni 10 let po koncu prilagoditvenega obdobja, bi to lahko pomenilo postopno povečanje dolga sektorja država do 45,3 % leta 2038.

Tabela 3: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Bolgarije

V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(20)

Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država v prilagoditvenem obdobju nekoliko zmanjšal na 2,9 % BDP. V skladu z načrtom torej primanjkljaj sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2028) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2038) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(21)

Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Bolgariji 24. januarja 2025. V načrtu so zlasti uporabljene različne predpostavke za šest spremenljivk, in sicer izhodiščno točko za primarni strukturni saldo v letu 2024, potencialno rast BDP, rast deflatorja BDP, izhodiščno točko za delež javnega dolga v BDP v letu 2024, nominalne implicitne obrestne mere in prilagoditve stanj in tokov. Ocena teh razlik v predpostavkah je navedena v nadaljevanju. V oceni so upoštevani podatki o realizaciji za leto 2024, objavljeni po predložitvi načrta, s čimer se izhodiščno leto priporočila prestavi na leto 2024.

V nadaljevanju so navedene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno rast očiščenih odhodkov, skupaj z oceno posameznih razlik, ki so obravnavane ločeno.

Preostale razlike v predpostavkah o dolgu in prilagoditvah stanj in tokov ter nedavne objave ustreznih makrofiskalnih kazalnikov nimajo znatnega učinka na povprečno rast očiščenih odhodkov v primerjavi s predpostavkami Komisije.

Skupaj razlike v predpostavkah vodijo do povprečne rasti očiščenih odhodkov v načrtu, ki je nižja od povprečne rasti očiščenih odhodkov, ki izhaja iz tehničnih informacij.

Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s potjo gibanja očiščenih odhodkov.

(22)

V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale predvsem z diskrecijskimi ukrepi za povečanje prihodkov. Na strani prihodkov so med glavnimi elementi, ki podpirajo fiskalne cilje, ukrepi za izboljšanje skladnosti in preprečevanje davčnih goljufij in utaj ter boj proti njim. Pričakuje se, da bodo dodatni ukrepi na strani prihodkov privedli do povečanj prispevkov za socialno varnost, vključno z zvišanji praga najvišjega zavarovalnega dohodka in načrtovanimi podaljšanji delovne dobe za upokojitev. Nazadnje, načrt se sklicuje na načrtovana zvišanja trošarin za tobak in tobačne izdelke. Na strani odhodkov ni pomembnih konsolidacijskih ukrepov, medtem ko so nadaljnja povečanja načrtovana v skladu z nedavnimi trendi.

(23)

Opredelitev ukrepov politike, ki naj bi bili sprejeti, se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih. Nekateri ukrepi so bili opredeljeni v proračunu za leto 2025, ki ga je narodna skupščina sprejela 21. marca 2025, drugi pa naj bi bili potrjeni v prihodnjih proračunih. Ukrepi, načrtovani za leto 2025, na strani prihodkov vključujejo povečanje najvišjega zavarovalnega dohodka, zvišanje stopnje trošarin za tobak in tobačne izdelke ter odpravo nižjih stopenj DDV za različne kategorije blaga in storitev. Na strani odhodkov so načrtovana povečanja za plače na področjih obrambe, varnosti in izobraževanja ter za osebje v proračunskih organizacijah. Načrtovana so tudi povečanja odhodkov za pokojnine, ki so med drugim povezana s povečanjem števila na novo dodeljenih pokojnin in pokojninskih dodatkov. Hkrati obstajajo tveganja za izvajanje okvirne fiskalne strategije v načrtu zaradi splošnega pomanjkanja podrobnosti o zasnovi okvirne strategije, nizke predvidljivosti prihodkov iz ukrepov za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter odvisnosti od ad hoc virov financiranja, kot so dividende podjetij v državni lasti.

(24)

V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vključuje več kot 120 reform in naložb za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU, od katerih jih več kot 60 finančno podpira mehanizem za okrevanje in odpornost, 40 pa skladi kohezijske politike (VFO) (10). Reforme in naložbe iz načrta temeljijo tudi na obstoječem vladnem strateškem dokumentu „Nacionalni razvojni program Bolgarija 2030“.

Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (11), načrt vključuje več ukrepov, združenih v okviru razdelkov politike, kot so spodbujanje prometne povezljivosti, energija, spodbujanje digitalizacije, krepitev izobraževanja, spretnosti in zaposlovanja, oskrba z vodo in čiščenje odpadnih voda ter podnebje, okolje in kmetijstvo. Namen reform in naložb, vključenih v načrt, je med drugim obravnavati specifična priporočila za državo o energijski učinkovitosti iz let 2022 in 2023, o energijski učinkovitosti ter socialni vključenosti in zaščiti iz let 2023 in 2024, o energiji iz obnovljivih virov, infrastrukturi in omrežjih iz let 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024, o raziskavah in inovacijah ter regionalnem razvoju in lokalnih javnih storitvah iz leta 2019, o prometu in regionalnem razvoju iz let 2019, 2020, 2023 in 2024 ter o spretnostih, poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter izobraževanju odraslih iz let 2019, 2020, 2023 in 2024.

(25)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje več reform in naložb, ki zajemajo različna področja politike, od vzdržnih javnih financ, gospodarstva in poslovnega okolja, krepitve pravosodja, upravljanja in finančne integritete, spodbujanja prometne povezljivosti, energije, spodbujanja zdravja in socialne vključenosti, izobraževanja, spretnosti in zaposlovanja. Namen reform in naložb, vključenih v načrt, je med drugim obravnavati specifična priporočila za državo o zdravstvenem varstvu iz let 2019 in 2020, o politikah trga dela iz let 2019 in 2020, o izobraževanju, nediskriminaciji in enakih možnostih iz let 2020 in 2024, o dostopu do financiranja in financiranju rasti iz leta 2020, o proračunskem okviru in fiskalnem upravljanju iz let 2020, 2022 in 2023, o revščini in socialni vključenosti iz let 2019, 2020, 2023 in 2024, o poslovnem okolju iz let 2019 in 2020, o energiji iz obnovljivih virov, infrastrukturi in omrežjih iz let 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024, o prometu in regionalnem razvoju iz let 2019, 2020, 2023 in 2024 ter o davčni upravi, davčnih utajah in izogibanju davkom iz leta 2019.

(26)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje reforme in naložbe za zagotovitev energetske neodvisnosti ob hkratnem razogljičenju energetskega sektorja. Načrt vključuje reforme za spodbujanje sprejetja tržnih načel v energetskem sektorju, vključno z liberalizacijo trga električne energije, ter reforme in naložbe za diferenciacijo oskrbe in izboljšanje vezi s sosednjimi državami ter spodbujanje proizvodnje in shranjevanja energije iz obnovljivih virov. Namen reform in naložb, vključenih v načrt, je med drugim obravnavati specifična priporočila za državo o energiji iz obnovljivih virov, infrastrukturi in omrežjih iz let 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024, o energijski učinkovitosti iz let 2022 in 2023 ter o energijski učinkovitosti ter socialni vključenosti in zaščiti iz let 2023 in 2024.

(27)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt vključuje naložbe v modernizacijo in pridobitev novih vojaških zmogljivosti v skladu s programom za naložbe v obrambo, tj. načrtom, ki ga je sprejela narodna skupščina in zajema časovno obdobje do leta 2032.

(28)

Načrt zagotavlja informacije o doslednosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost Bolgarije. Načrt se ustrezno sklicuje na ukrepe, vključene v načrt za okrevanje in odpornost ter večletni finančni okvir, in navaja nekatere dodatne ukrepe, ki se financirajo na nacionalni ravni.

(29)

Načrt vsebuje pregled potreb Bolgarije po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU. Kar zadeva skupno prednostno nalogo EU glede pravičnega zelenega prehoda, vključno s skladnostjo z evropsko podnebno zakonodajo, načrt opredeljuje naložbene potrebe, povezane s petimi prednostnimi področji, opredeljenimi v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu za obdobje 2021–2030, pripravljenem na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (12), in sicer: (1) razogljičenjem, (2) energijsko učinkovitostjo, (3) energetsko varnostjo, (4) notranjim trgom energije ter (5) raziskavami, inovacijami in konkurenčnostjo. Poleg tega so v načrtu opredeljene naložbene potrebe, povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam. Kar zadeva naložbene potrebe za socialno in gospodarsko odpornost, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt opredeljuje naložbene potrebe na področju izobraževanja, spretnosti, zaposlovanja, dostopa do zdravstvenega varstva, socialnih storitev in dolgotrajne oskrbe, enakosti spolov in izvajanja evropskega jamstva za otroke. Kar zadeva skupno prednostno nalogo EU glede energetske varnosti, načrt opredeljuje naložbene potrebe za diverzifikacijo virov in poti za oskrbo z zemeljskim plinom, vključno z razvojem infrastrukture; dodatne potrebe zadevajo hidroelektrarne in plavajoče elektrarne, uporabo biomase za proizvodnjo električne energije ter zmogljivosti za shranjevanje električne energije. Kar zadeva skupno prednostno nalogo EU glede krepitve obrambnih zmogljivosti, kot je potrebno, načrt opredeljuje naložbene potrebe za modernizacijo oboroženih sil države.

(30)

Na splošno Komisija meni, da načrt Bolgarije izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(31)

Svet pozdravlja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Bolgarije in meni, da bi njegovo dosledno izvajanje prispevalo k zagotavljanju zdravih javnih financ in podpiranju vzdržnosti javnega dolga ter k trajnostni in vključujoči rasti.

(32)

Svet je seznanjen z oceno načrta, ki jo je pripravila Komisija. Vendar jo poziva, naj svojo oceno prihodnjih načrtov predstavi v dokumentu, ki bo ločen od njenih priporočil za priporočila Sveta.

(33)

Svet je seznanjen z oceno Komisije v zvezi s potjo gibanja očiščenih odhodkov in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami v načrtu, tudi kar zadeva predhodne smernice Komisije, ter posledicami poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Obenem je seznanjen z oceno Komisije, da so makroekonomske in fiskalne predpostavke, ki se mestoma sicer razlikujejo od predpostavk Komisije, tudi zaradi upoštevanja posodobljenih makroekonomskih in fiskalnih podatkov, na splošno ustrezno utemeljene in podprte s trdnimi ekonomskimi argumenti. Seznanjen je tudi s splošno fiskalno strategijo načrta in tveganji za obete, ki bi lahko vplivala na uresničitev tako makroekonomskega scenarija in temeljnih predpostavk kot tudi poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta. Svet je zadovoljen, ker je bil načrt predstavljen parlamentu. Hkrati ugotavlja, da bi bili odhodki za obrambo zaradi geopolitičnih tveganj lahko pod pritiskom.

(34)

Svet pričakuje, da bo Bolgarija pripravljena po potrebi prilagoditi fiskalno strategijo, da bi zagotovila uresničitev poti gibanja očiščenih odhodkov. Odločen je pozorno spremljati ekonomska in fiskalna gibanja, vključno s tistimi, na katerih temelji scenarij iz načrta.

(35)

Svet meni, da so potrebne nadaljnje razprave, da bi še pred naslednjim krogom fiskalnega nadzora dosegli skupni dogovor glede posledic skupnih stopenj rasti očiščenih odhodkov za letni nadzor.

(36)

Svet je seznanjen z opisom potreb in namer, ki ga je v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, pripravila Komisija, ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti izvajanje teh reform in naložb. Na podlagi poročil, ki jih bo predložila Komisija, bo ocenil te reforme in naložbe ter spremljal njihovo izvajanje v okviru evropskega semestra.

(37)

Svet z zanimanjem pričakuje letna poročila Bolgarije o napredku, ki bodo vsebovala zlasti informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter o izvajanju širših reform in naložb v okviru evropskega semestra.

(38)

Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Bolgariji od leta 2025 priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu –

1.