(1)

Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila podpisana 7. decembra 1944 v Čikagu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija) in ureja mednarodni zračni prevoz, je začela veljati 4. aprila 1947. Z njo je bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).

(2)

Države članice so pogodbenice Čikaške konvencije in države pogodbenice ICAO, Unija pa ima status opazovalke v nekaterih organih ICAO. V Svetu ICAO (v nadaljnjem besedilu: Svet ICAO) je trenutno zastopanih šest držav članic.

(3)

Na podlagi člena 37 Čikaške konvencije mora ICAO sprejeti in spremeniti mednarodne standarde in priporočene prakse ter postopke, ki se na primer nanašajo na komunikacijske sisteme in pripomočke za navigacijo zračnega prometa, pravila letenja in prakse kontrole zračnega prometa ter druge zadeve, povezane z varnostjo, pravilnostjo in učinkovitostjo navigacije zračnega prometa, kot se občasno zdi primerno.

(4)

Na podlagi člena 38 Čikaške konvencije mora vsaka država pogodbenica ICAO, ki meni, da ne more v celoti spoštovati katerega koli mednarodnega standarda ali v celoti uskladiti svojih predpisov ali praks s katerim koli mednarodnim standardom po njegovi spremembi, ali ki meni, da mora sprejeti predpise in prakse, ki v nekaterih pogledih odstopajo od tistih, predpisanih v mednarodnem standardu, ICAO takoj priglasiti odstopanja med lastnimi predpisi ali praksami in predpisi ali praksami, ki jih določa mednarodni standard. V primeru sprememb mednarodnih standardov mora vsaka država, ki svojih predpisov ali praks ustrezno ne spremeni, to priglasiti Svetu ICAO v šestdesetih dneh po sprejetju spremembe mednarodnega standarda ali navesti ukrep, ki ga namerava sprejeti.

(5)

Na podlagi člena 54(l) Čikaške konvencije mora Svet IACO sprejeti mednarodne standarde in priporočene prakse v obliki prilog k Čikaški konvenciji (v nadaljnjem besedilu: priloge k ICAO).

(6)

Na podlagi člena 90 Čikaške konvencije vsaka priloga ICAO ali vsaka sprememba priloge ICAO začne učinkovati v treh mesecih po predložitvi državam pogodbenicam ICAO ali po izteku daljšega časovnega obdobja, ki ga lahko predpiše Svet ICAO, razen če medtem večina držav pogodbenic ICAO sporoči svoje nestrinjanje. Ko Svet ICAO sprejme mednarodne standarde in ko začnejo učinkovati, so zavezujoči za vse države pogodbenice ICAO, vključno z vsemi državami članicami Unije, v skladu s Čikaško konvencijo in v njej določenih okvirih, zlasti njenima členoma 37 in 38.

(7)

Notranji predpisi ICAO, zlasti tisti, ki povzročijo, da so najnovejše različice dokumentov za sklepe o novih mednarodnih standardih in priporočenih praksah ali spremembah mednarodnih standardov in priporočenih praks na voljo Svetu ICAO šele pozno, roki, ki jih je ICAO določila za države pogodbenice ICAO za priglasitev odstopanj od mednarodnih standardov, ter veliko število odstopanj na področjih varnosti v civilnem letalstvu, navigacije in upravljanja zračnega prometa, ki jih je treba vsako leto priglasiti, otežujejo pravočasno določitev stališča, ki se zastopa v imenu Unije, v sklepu Sveta na podlagi člena 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) za nove mednarodne standarde in priporočeno prakso ali spremembo mednarodnih standardov in priporočenih praks, ki se sprejmejo, ali za vsako odstopanje, ki se priglasi.

(8)

Zato je primerno določiti merila in postopek, ki jih je treba upoštevati pri določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi s sprejetjem mednarodnih standardov in priporočenih praks ali spremembami mednarodnih standardov in priporočenih praks, če lahko ti mednarodni standardi in priporočene prakse odločilno vplivajo na vsebino prava Unije na področju civilnega letalstva, ter v zvezi s sklepi o zavrnitvi ali nezavrnitvi mednarodnih standardov in priporočenih praks na podlagi člena 90 Čikaške konvencije ter v zvezi s priglasitvijo odstopanj od mednarodnih standardov na podlagi člena 38 Čikaške konvencije.

(9)

Glede na specifičnost varnosti civilnega letalstva, navigacije in upravljanja zračnega prometa v primerjavi z drugimi področji, ki jih obravnava ICAO, zlasti glede na veliko število mednarodnih standardov in priporočenih praks, ki jih Svet ICAO na teh področjih sprejme vsako leto ter število odstopanj, ki jih je treba vsako leto priglasiti, bi se moral ta sklep nanašati samo na varnost civilnega letalstva, navigacijo in upravljanje zračnega prometa, da bi se racionalizirali postopki za hitro določitev stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi s sprejetjem sprejetje novih mednarodnih standardov in priporočenih praks ter sprememb mednarodnih standardov in priporočenih praks, odločitvijo o zavrnitvi ali nezavrnitvi mednarodnih standardov in priporočenih praks ali spremembami mednarodnih standardov in priporočenih praks, ki jih je sprejel Svet ICAO, ter da bi se učinkovito obravnavale številne priglasitve.

(10)

Mednarodni standardi in priporočene prakse, ki jih je Svet ICAO sprejel na področjih varnosti civilnega letalstva, navigacije in upravljanja zračnega prometa, se lahko nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti Unije in lahko odločilno vplivajo na vsebino prava Unije. Zato je učinkovito in primerno, da se s sklepom določijo merila in postopek za določitev stališča, ki se v imenu Unije zastopa v zvezi z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami na navedenih področjih, brez poseganja v pravice in obveznosti držav članic kot pogodbenic ICAO na podlagi Čikaške konvencije. Na ravni ICAO so mednarodni standardi in priporočene prakse na področjih varnosti v civilnem letalstvu, navigacije in upravljanja zračnega prometa v glavnem vključeni v priloge ICAO 1, 2, 3, 4, 6, 8, 10, 11, 14, 15, 18 in 19.

(11)

Na ravni Unije se zahteve, vsebovane v mednarodnih standardih in priporočenih praksah za varnost v civilnem letalstvu, večinoma odražajo in so navedene v uredbah (EU) 2018/1139 (1) in (ES) št. 2111/2005 (2) Evropskega parlamenta in Sveta ter v izvedbenih in delegiranih aktih, sprejetih na njihovi podlagi, zlasti uredbah Komisije (EU) št. 1178/2011 (3), (EU) št. 748/2012 (4), (EU) št. 965/2012 (5), (EU) št. 139/2014 (6), (EU) št. 452/2014 (7), (EU) št. 1321/2014 (8) in (EU) 2015/640 (9), Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/947 (10), Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/945 (11) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/664 (12).

(12)

Na ravni Unije se zahteve, vsebovane v mednarodnih standardih in priporočenih praksah za navigacijo in upravljanje zračnega prometa, večinoma odražajo in so navedene v uredbah (ES) št. 549/2004 (13), (ES) št. 550/2004 (14) in (EU) 2024/2803 (15) Evropskega parlamenta in Sveta ter v izvedbenih in delegiranih aktih, sprejetih na njihovi podlagi, zlasti Uredbi Komisije (EU) št. 1332/2011 (16), Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012 (17), Uredbi Komisije (EU) 2015/340 (18) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1048 (19).

(13)

Ta sklep bi moral zadevati samo stališča, ki se v imenu Unije zastopajo v ICAO na področjih, na katerih ima Unija izključne pristojnosti. Ta sklep ne posega v možnost, da Svet na predlog Komisije sprejme sklepe na podlagi člena 218(9) PDEU, v katerih določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v ICAO, zlasti na področjih, ki ne spadajo na področje uporabe tega sklepa, tudi kjer se deljena pristojnost Unije še ni izvajala.

(14)

Obdobje uporabe Sklepa Sveta (EU) 2023/746 (20) bi bilo treba podaljšati za še en triletni cikel ICAO, in sicer do 31. decembra 2028. Komisija bi morala Svetu predložiti pisno oceno uporabe navedenega sklepa, ki bi bila podlaga za morebitno podaljšanje ali spremembo navedenega sklepa.

(15)

Izvajanje tega sklepa ne bi smelo kršiti obveznosti držav članic na podlagi prava Unije ali njihovih mednarodnih obveznosti na podlagi Čikaške konvencije.

(16)

Za namene izvajanja tega sklepa bi morale države članice in Komisija glede na Unijin status opazovalke tesno sodelovati v skladu s svojo dolžnostjo lojalnega sodelovanja.

(17)

Sklep (EU) 2023/746 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(2)

Priloga se spremeni: