(1)

Komisija je 14. februarja 2014 prejela pritožbo (v nadaljnjem besedilu: pritožba), ki jo je vložila družba CABB GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) in v kateri je ta trdila, da je Republika Poljska (v nadaljnjem besedilu: Poljska) družbi PCC MCAA Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba PCC) (2) dodelila nezakonito državno pomoč za vzpostavitev novega obrata za proizvodnjo monokloroocetne kisline (v nadaljnjem besedilu: MCAA) v Spodnji Šleziji. Pritožnik je trdil, da navedena pomoč ni združljiva z notranjim trgom.

(2)

Komisija je 28. marca 2014 Poljski posredovala nezaupno različico pritožbe. Poljski organi so pripombe k pritožbi predložili 23. julija 2014.

(3)

Komisija je 23. septembra 2014 pritožniku poslala predhodno oceno domnevne državne pomoči. Pritožnik je dodatne pripombe predložil 23. oktobra 2014, 13. maja 2015, 25. avgusta 2016 in 7. junija 2018.

(4)

Komisija je 9. februarja 2015, 2., 11. in 24. marca 2015, 23. junija 2015, 9. oktobra 2015, 20. novembra 2015, 4. septembra 2017, 14. septembra 2018 in 7. decembra 2018 od Poljske zahtevala dodatne informacije. Poljska je dodatne informacije predložila 5., 16. in 30. marca 2015, 20. julija 2015, 13. novembra 2015, 21. decembra 2015, 12. januarja 2016, 20. januarja 2017, 12. julija 2017, 8. marca 2018, 8., 21. in 28. maja 2018, 30. oktobra 2018, 5. novembra 2018 ter 13., 14. in 19. marca 2019.

(5)

Komisija se je 25. marca 2015 sestala s pritožnikom.

(6)

Komisija se je 27. januarja 2017 sestala s poljskimi organi.

(7)

Komisija je s sklepom z dne 31. oktobra 2019 poljske organe obvestila, da bo v zvezi s pomočjo začela formalni postopek preiskave iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(8)

Sklep o začetku postopka je bil 30. aprila 2020 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj v enem mesecu predložijo pripombe.

(9)

Komisija je po objavi sklepa o začetku postopka prejela 26 prispevkov. Družba Seda Group Sp. z o.o. je pripombe predložila 13. maja 2020. Dne 14. maja 2020 so pripombe predložili uslužbenec družbe PCC (v imenu 25 uslužbencev družbe PCC), lokalna uprava okrožja Wołowski, družba ARAPneumatik L.T.M. Kościelniak Sp. j., inštitut Główny Instytut Górnictwa, raziskovalna mreža „Łukasiewicz“ – poljski center za tehnološki razvoj „PORT“ in poljska zbornica za kemijsko industrijo. Dne 15. maja 2020 so pripombe predložili družbe Rinnen Polska Sp. z o.o., Spedycja Międzynarodowa in Proton SC, občinska uprava občine Miękinia ter družbe VTU Engineering GmbH, ABB Sp. z o.o., Bulk Tainer Logistics Limited, PC Logistic Sp. z o.o. in PCC Autochem Sp. z o.o. Občinska uprava občine Brzeg Dolny je na navedeni datum predložila dva prispevka. Komisija je 18. maja 2020 prejela pripombe strokovnjaka za tehnologijo fitofarmacevtskih sredstev, tj. družbe PCC Exol SA, dva prispevka odbora podružnice sindikata NSZZ Spodnja Šlezija „Solidarność“, univerze Politechnika Wrocławska, občinske uprave občine Wołów, družbe PCC SE v Nemčiji, urada predsednika vojvodstva Spodnje Šlezije in družbe PCC. Komisija je 1. julija 2020 pripombe posredovala Poljski (4); njene odgovore na te pripombe pa je prejela z dopisom z dne 3. avgusta 2020 (v angleščini so bile ponovno predložene z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 15. septembra 2020).

(10)

Pritožnik po objavi sklepa o začetku postopka ni predložil pripomb.

(11)

Službe Komisije so 11. avgusta 2020 opravile telekonferenco s poljskimi organi.

(12)

Komisija je 16. oktobra 2020 prejela nadaljnje pripombe družbe PCC.

(13)

Komisija je 18. maja in 16. julija 2021 ter 7. in 8. aprila, 13. in 16. maja, 23. junija in 6. julija 2022 od Poljske zahtevala dodatne informacije. Poljska je informacije predložila 16. junija in 1. septembra 2021, 21. marca, 4. in 10. maja, 14. in 6. junija ter 6. julija 2022.

(14)

Družba PCC je 29. septembra 2022 in 9. januarja 2023 Komisiji predložila dodatne informacije. Komisija je 28. marca 2023 od družbe PCC zahtevala informacije, ki jih je družba PCC predložila 24. aprila 2023. Komisija je 17. maja 2023 poljskim organom posredovala nezaupno različico pripomb družbe PCC in od njih zahtevala dodatne informacije. Poljski organi so svoje odgovore predložili 28. junija in 10. julija 2023.

(15)

Komisija je 22. septembra 2023 od Poljske zahtevala dodatne informacije, ki jih je Poljska predložila 30. oktobra 2023.

(16)

Prejemnik pomoči je družba PCC, ki je del skupine PCC SE (v nadaljnjem besedilu: skupina PCC). Družba PCC se šteje za veliko podjetje in je bila ustanovljena leta 2010 za izvedbo naložbe v izgradnjo obrata za proizvodnjo ultra čiste MCAA.

(17)

Skupina PCC je mednarodna skupina, dejavna v več sektorjih, vključno s kemikalijami, logistiko in energetiko. Ima 3 300 zaposlenih in obrate v 17 državah (5).

(18)

Projekt se nanaša na začetno naložbo v nov obrat za proizvodnjo ultra čiste MCAA v kraju Brzeg Dolny v Spodnji Šleziji, ki je v regiji PL51 Dolnośląskie (v nadaljnjem besedilu: projekt). Upravičeni stroški za projekt so obsegali stroške novih materialnih sredstev, in sicer nakupa zemljišč, stavb in opreme.

(19)

Projekt je v posebni ekonomski coni Wałbrzych.

(20)

Cilj projekta je bil vzpostaviti inovativen proizvodni obrat za ultra čisto MCAA, ki je oblika MCAA z vsebnostjo dikloroocetne kisline (DCAA) do 90 ppm, s teoretično največjo (nazivno) letno zmogljivostjo proizvodnje 42 kt.

(21)

MCAA je vmesni izdelek, ki se uporablja v številnih postopkih organske sinteze, vključno s proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, plastike, detergentov, barv, kozmetike in izdelkov za osebno higieno. Primarna uporaba MCAA je proizvodnja karboksimetilceluloze (CMC), ki se na primer uporablja pri proizvodnji lepil, detergentov, mil, zgoščeval za emulzijske barve ter kot zgoščevalec, emulgator in stabilizator v živilih. Uporablja se tudi pri proizvodnji betainov (amfoternih površinsko aktivnih snovi, ki se uporabljajo v izdelkih za lase), kot je tioglikolna kislina (TGA), v agrokemijski industriji in na različne druge načine (6).

(22)

Poljski organi so v letih 2012 in 2013 družbi PCC dodelili dva ločena ukrepa pomoči za projekt, in sicer enega v obliki neposrednih nepovratnih sredstev in drugega kot davčno oprostitev (v nadaljnjem besedilu: ukrepa pomoči, posamično: ukrep pomoči). Namen projekta je bil podpreti razvoj zadevne regije, ki je bila v času dodelitve ukrepov pomoči območje, upravičeno do pomoči v skladu s členom 107(3), točka (a), Pogodbe. V skladu s karto regionalne pomoči, veljavno v letih 2012 in 2013 (v nadaljnjem besedilu: poljska karta regionalne pomoči za obdobje 2007–2013) (7), je bila največja intenzivnost pomoči za zadevno regijo 40 % za velika podjetja.

(23)

Poljsko ministrstvo za gospodarstvo je 4. aprila 2012 družbi PCC dodelilo pomoč v obliki neposrednih nepovratnih sredstev v višini 66 995 311,50 PLN (16 124 798,18 EUR (8)) v diskontirani vrednosti za naložbeni projekt z upravičenimi stroški v višini 223 317 705 PLN (53 749 327 EUR (9)) v diskontirani vrednosti (v nadaljnjem besedilu: nepovratna sredstva).

(24)

Nepovratna sredstva so bila domnevno dodeljena v skladu s shemo državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: shema nepovratnih sredstev), katere namen je bil olajšati dodeljevanje finančne pomoči za naložbe velikega pomena za gospodarstvo v okviru operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“ za obdobje 2007–2013. Shema nepovratnih sredstev se je začela izvajati kot ukrep regionalne pomoči za naložbe v skladu s členom 13 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 800/2008) (10).

(25)

Nacionalna pravna podlaga za shemo nepovratnih sredstev je bila ministrska uredba z dne 8. maja 2009 o finančnih naložbah velikega gospodarskega pomena v okviru operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“ (v nadaljnjem besedilu: uredba o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“) (11). V njenem členu 19 je bilo določeno, da začne veljati na dan objave. Objavljena je bila 20. maja 2009 in je začela veljati na isti dan. Shema nepovratnih sredstev je določala pogoje, ki veljajo za prispevke iz operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“, kot so število delovnih mest, ki jih mora ustvariti projekt, in največja dovoljena intenzivnost pomoči.

(26)

V skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 800/2008 mora država članica v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme pomoči Komisiji posredovati povzetek informacij o tej shemi pomoči.

(27)

Poljski organi so z dopisom ministrstva za gospodarstvo z dne 29. julija 2009 Komisiji poslali povzetek informacij o shemi nepovratnih sredstev. Shema nepovratnih sredstev je bila pri Komisiji evidentirana 29. julija 2009 pod številko SA.29131 (X 656/2009) za obdobje od 20. maja 2009 do 31. decembra 2013.

(28)

Poljski organi so z ministrsko uredbo z dne 2. marca 2010 (v nadaljnjem besedilu: uredba o spremembi operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“) (12) spremenili uredbo o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“, da bi med drugim zmanjšali najmanjše število delovnih mest, ki jih je treba ustvariti z naložbami v proizvodni sektor, z 200 na 150, ter povečali največjo intenzivnost pomoči, ki je na voljo za projekte, izvedene v proizvodnem sektorju, s 25 % na 30 %.

(29)

V členu 3 uredbe o spremembi operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“ je bilo določeno, da zadevna uredba začne veljati na dan objave. Objavljena je bila 16. marca 2010 in je začela veljati na isti dan. Poljska Komisiji ni posredovala posodobljenega povzetka informacij o spremenjeni shemi (v nadaljnjem besedilu: spremenjena shema nepovratnih sredstev).

(30)

Družba PCC je 15. decembra 2010 (13) zaprosila za nepovratna sredstva za projekt v okviru spremenjene sheme nepovratnih sredstev. V vlogi za nepovratna sredstva je navedla, da bodo upravičeni stroški za projekt znašali 223 317 705 PLN, in zaprosila za pomoč v višini 66 995 311,50 PLN. Družba PCC je v obrazcu za vlogo navedla, da bodo nepovratna sredstva omogočila, da se projekt „v celoti izvede na ozemlju Evropske unije – na Poljskem“. Projekt je opredeljen kot „velik projekt“ v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (14) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 1083/2006). Družba PCC je v okviru svoje vloge predložila izjave, da se ne šteje za podjetje v težavah. Poljski organi so pri pregledu vloge preverili njen finančni položaj. Kot so pojasnili med formalno preiskavo, so ji 2. marca 2011 poslali pismo, v katerem so navedli, da so se odločili dodeliti nepovratna sredstva. V navedenem pismu so od nje zahtevali, naj „predloži popolno dokumentacijo za potrditev pomoči s strani Evropske komisije“ (15).

(31)

Poljski organi so 4. aprila 2012 družbi PCC dodelili nepovratna sredstva s sklenitvijo sporazuma o nepovratnih sredstvih (16) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o nepovratnih sredstvih). V preambuli sporazuma o nepovratnih sredstvih so bile med drugim navedene določbe uredbe o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“ (kakor je bila spremenjena) in Uredbe (ES) št. 800/2008. V členu 1(1) sporazuma o nepovratnih sredstvih je bilo navedeno, da se bo projekt izvajal v okviru podukrepa 4.5.1 operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“ – „Podpora naložbam v proizvodnem sektorju“. V členu 5(27) sporazuma o nepovratnih sredstvih je bilo navedeno, da se, če upravičenec izvaja velik projekt (17) v smislu uredbe o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“ (kakor je bila spremenjena z uredbo o spremembi uredbe o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“), nepovratna sredstva izplačajo pod pogojem, da je Komisija odobrila pomoč ali se šteje, da jo je odobrila, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 659/1999) (18). V členu 4(3) sporazuma o nepovratnih sredstvih je bilo navedeno, da če bi se stroški projekta zvišali nad ugotovljene upravičene stroške v višini 223 317 705 PLN (53 749 327 EUR), tako zvišanje ne bi bilo upravičeno do podpore in bi ga krila družba PCC.

(32)

Upravičeni stroški presegajo 50 milijonov EUR, zato je projekt velik naložbeni projekt v smislu člena 2, točka 12 (19), Uredbe (ES) št. 800/2008. V skladu s členom 9(4) navedene uredbe so morale države članice Komisiji v 20 delovnih dneh od dneva dodelitve pomoči predložiti povzetek informacij o regionalni pomoči za velike naložbene projekte, dodeljeni na podlagi sheme. Poljski organi so Komisiji povzetek informacij v zvezi z dodelitvijo nepovratnih sredstev predložili 25. junija 2012 (20).

(33)

Komisija je leta 2014 v okviru svojega letnega naknadnega spremljanja vzorca ukrepov pomoči, ki so jih države članice izvedle na podlagi Uredbe (ES) št. 800/2008, pregledala spremenjeno shemo nepovratnih sredstev in njeno uporabo pri več upravičencih (21). Takrat ni imela nobenih pomislekov glede skladnosti spremenjene sheme nepovratnih sredstev z Uredbo (ES) št. 800/2008.

(34)

Komisija je 25. septembra 2014 odobrila finančni prispevek za projekt iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) (v nadaljnjem besedilu: sklep o velikem projektu) (22).

(35)

Komisija je med predhodno proučitvijo pritožbe ugotovila, da je Poljska družbi PCC v zvezi s projektom odobrila še en ukrep pomoči (v nadaljnjem besedilu: davčna oprostitev), in sicer na podlagi sheme državne pomoči za olajšanje naložb v poljske posebne ekonomske cone (v nadaljnjem besedilu: shema davčne oprostitve).

(36)

Nacionalna pravna podlaga za shemo davčne oprostitve je bila uredba Sveta ministrov z dne 10. decembra 2008 o državni pomoči za podjetnike, ki poslujejo na podlagi dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti v posebnih ekonomskih conah (v nadaljnjem besedilu: uredba o posebnih ekonomskih conah) (23), ki je začela veljati 30. decembra 2008, skupaj z zakonom o posebnih ekonomskih conah z dne 20. oktobra 1994 (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnih ekonomskih conah) (24) in zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb z dne 15. februarja 1992 (v nadaljnjem besedilu: zakon o davku od dohodkov pravnih oseb) (25). Kot je navedeno v členih 2 in 3 zakona o posebnih ekonomskih conah, se lahko posebne ekonomske cone ustanovijo v nenaseljenih delih Poljske, da bi se pospešil gospodarski razvoj dela države. V skladu s členom 12 in členom 16(1) zakona o posebnih ekonomskih conah ter členom 17(1), točka 34, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v posebni ekonomski coni na podlagi dovoljenja, upravičene do oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb.

(37)

Shema davčne oprostitve je bila uvedena kot ukrep regionalne pomoči za naložbe v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 800/2008. Poljski organi so Komisiji predložili povzetek informacij o shemi, kot se zahteva v členu 9(1) Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 26), in sicer z dopisom ministrstva za gospodarstvo z dne 12. februarja 2009.

(38)

Shema davčne oprostitve je bila pri Komisiji evidentirana 12. februarja 2009 pod številko SA.27752 (X 193/2009) za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

(39)

Družba Wałbrzyska Specjalna Strefa Ekonomiczna IP Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: upravljavec posebnih ekonomskih con) je 15. januarja 2013 objavila povabilo k oddaji vlog za dovoljenje za opravljanje gospodarskih dejavnosti v posebni ekonomski coni Wałbrzych „Invest-Park“, ki bi bilo izdano po postopku s pogajanji (v nadaljnjem besedilu: povabilo k predložitvi ponudb). V povabilu k predložitvi ponudb je bilo navedeno, da bodo dovoljenja izdana na podlagi zakona o posebnih ekonomskih conah in uredbe o posebnih ekonomskih conah ter da bodo zanje veljali pogoji, določeni v razpisnih zahtevah (v nadaljnjem besedilu: razpisne zahteve). V razpisnih zahtevah je bilo navedeno, da bodo pogajanja potekala med drugim na podlagi zakona o posebnih ekonomskih conah, zakona z dne 30. aprila 2004 o določitvi postopkovnih pravil za državno pomoč (v nadaljnjem besedilu: zakon o državni pomoči) (26), uredbe o posebnih ekonomskih conah, Uredbe (ES) št. 800/2008, Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2007) (27) in uredbe Sveta ministrov z dne 13. oktobra 2006 o oblikovanju kart regionalne pomoči (28) (v nadaljnjem besedilu: uredba o kartah regionalne pomoči).

(40)

Družba PCC je 11. februarja 2013 pri upravljavcu posebnih ekonomskih con zaprosila za dovoljenje za izvedbo projekta v posebni ekonomski coni, na podlagi katerega bi bila upravičena do davčne oprostitve. V obrazcu za vlogo je navedla, da bodo upravičeni stroški projekta znašali 200 000 000 PLN, v poslovnem načrtu, predloženem skupaj z vlogo, pa je navedla, da bodo njeni upravičeni stroški znašali najmanj 200 000 000 PLN, najvišji upravičeni stroški pa 300 000 000 PLN. V finančni analizi, predloženi skupaj z vlogo, so bili naložbeni stroški ocenjeni na 301 478 910 PLN. Družba PCC je predložila tudi dodatne finančne informacije, da bi dokazala, da se ne šteje za podjetje v težavah. V vlogi je navedla, da je prejela nepovratna sredstva v najvišjem znesku 66,9 milijona PLN. Zagotovila naj bi finančni prispevek za projekt v višini več kot 25 % upravičenih stroškov v obliki, ki ni povezana s kakršno koli javno pomočjo. Izjavila je tudi, da projekta ni začela izvajati pred vložitvijo vloge ter da brez pridržkov sprejema pogoje pogajanj in razpisne zahteve.

(41)

Dne 12. februarja 2013 so med družbo PCC in pogajalskim odborom, ki ga je ustanovil upravljavec posebnih ekonomskih con, potekala pogajanja o vlogi družbe PCC za dovoljenje. Sestavljen je bil zapisnik o postopku (v nadaljnjem besedilu: poročilo o pogajanjih), v katerem je bilo navedeno, da je bil sprejet dogovor, da se družbi PCC izda dovoljenje za izvedbo projekta v posebni ekonomski coni. Stroški projekta naj bi znašali več kot 200 000 000 PLN, najvišji upravičeni stroški pa 300 000 000 PLN. V poročilu o pogajanjih je bilo navedeno, da je bila družba PCC obveščena, da so pogoji za dodelitev državne pomoči določeni v poljskem pravu in pravu Unije, zlasti v zakonu o državni pomoči, uredbi o kartah regionalne pomoči, uredbi o posebnih ekonomskih conah, Uredbi (ES) št. 800/2008 in smernicah iz leta 2007.

(42)

Upravljavec posebnih ekonomskih con je 19. februarja 2013 družbi PCC izdal dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti v posebni ekonomski coni Wałbrzych (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za posebno ekonomsko cono) (29). S tem je bila družba PCC upravičena do oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb v zvezi s projektom. V dovoljenju za posebno ekonomsko cono je bilo določeno, da morajo za pridobitev davčne oprostitve upravičeni stroški projekta med drugim znašati najmanj 200 000 000 PLN (47 985 796 EUR) (30) (nominalna vrednost) in največ 300 000 000 PLN (71 978 694 EUR) (31) (nominalna vrednost). Poljski organiso Komisijo obvestili, da so bili najvišji upravičeni stroški projekta v diskontirani vrednosti na dan izdaje dovoljenja za posebno ekonomsko cono 271 513 408 PLN (65 143 935 EUR) (32).

(43)

V dovoljenju za posebno ekonomsko cono ni bil naveden znesek pomoči, do katere bi bila družba PCC upravičena zaradi davčne oprostitve, niti ni bilo navedeno, da je družba PCC prejela nepovratna sredstva, ali njihov znesek.

(44)

Projekt je velik naložbeni projekt v smislu Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 30), zato so morali poljski organi v skladu s členom 9(4) navedene uredbe Komisiji predložiti povzetek informacij v 20 dneh od dneva, ko je bila pomoč dodeljena. Poljska je povzetek informacij predložila 16. julija 2015 (33), torej več kot dve leti po izdaji dovoljenja za posebno ekonomsko cono.

(45)

Poljski organi so v navedenem povzetku informacij navedli, da bi najvišji znesek pomoči za projekt znašal 95 797 682 PLN (23 086 560 EUR) (34) v diskontirani vrednosti. Navedli so tudi, da bi bilo treba upoštevati znesek pomoči v višini 66 995 311,50 PLN (16 124 798,18 EUR) (uvodna izjava 23), ki je bil projektu že dodeljen, kar pomeni, da bi davčna oprostitev znašala največ 28 802 370 PLN (6 910 523 EUR) (35) v diskontirani vrednosti – torej razliko med tema zneskoma.

(46)

Poljski organi so med predhodno preiskavo Komisije menili, da je bila davčna oprostitev odobrena v nasprotju s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 800/2008, ki določa, da mora upravičenec zaprositi za pomoč pred začetkom izvajanja projekta, ki prejema pomoč. Poljska je menila, da je družba PCC dela na projektu začela 14. septembra 2012, čeprav je za davčno oprostitev zaprosila šele 11. februarja 2013. Zato je poljski minister za razvoj in finance 31. marca 2016 začel preiskavo v zvezi z nezakonitostjo davčne oprostitve in nato po uradni dolžnosti začel postopek za razveljavitev dovoljenja za posebno ekonomsko cono. Minister za razvoj in finance je z odločbo št. 290/DI/16 z dne 30. decembra 2016 razveljavil dovoljenje za posebno ekonomsko cono, ker pomoč ni imela spodbujevalnega učinka.

(47)

Družba PCC je 23. januarja 2017 zahtevala ponovno proučitev odločbe o preklicu, pri čemer je trdila, da je pred vložitvijo vloge za dovoljenje za posebno ekonomsko cono izvedla le „študije izvedljivosti“ in da ni začela z deli. Ministrstvo za podjetništvo in tehnologijo je zadevo na podlagi te zahteve ponovno proučilo in 6. marca 2018 izdalo odločbo št. 46/DI/18, s katero je potrdilo preklic.

(48)

Družba PCC je 11. aprila 2018 zoper navedeno odločbo vložila pritožbo pri upravnem sodišču vojvodstva v Varšavi. Upravno sodišče vojvodstva je 28. novembra 2018 razveljavilo preklic dovoljenja za posebno ekonomsko cono (36). Poljski organi so zoper navedeno sodbo 25. februarja 2019 vložili pritožbo pri vrhovnem upravnem sodišču.

(49)

Vrhovno upravno sodišče je 22. septembra 2022 zavrnilo pritožbo poljskih organov in potrdilo razveljavitev odločb poljskih organov iz let 2016 in 2018 (37) (v nadaljnjem besedilu: sodba vrhovnega upravnega sodišča). Dovoljenje za posebno ekonomsko cono ima torej trenutno polno veljavnost in učinek (38).

(50)

Pritožnik je družba za proizvodnjo kemikalij s sedežem v Nemčiji, ki med drugim upravlja obrate za proizvodnjo MCAA v Uniji in na mednarodni ravni. Je neposredni konkurent družbe PCC na trgu MCAA in se zato šteje za „zainteresirano stranko“ v smislu člena 1, točka (h), Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (39) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2015/1589) in člena 1, točka (h), Uredbe (ES) št. 659/1999, ki je veljala v času vložitve pritožbe pri Komisiji.

(51)

Pritožba se je nanašala izključno na nepovratna sredstva. Pritožnik trdi, da so bila nepovratna sredstva dodeljena nezakonito in da niso združljiva z notranjim trgom. Navedel je zlasti, da nepovratna sredstva niso imela spodbujevalnega učinka in so bila usmerjena v trg s presežno zmogljivostjo. V zvezi s tem je trdil, da je zadevni proizvodni trg trg za ultra čisto MCAA, ne pa MCAA kot celoto, ter da je zadevni geografski trg EGP, zlasti ker visoki stroški prevoza pomenijo, da izvoz v ZDA ni dobičkonosen. Pritožba je podrobno povzeta v sklepu o začetku postopka, zlasti v uvodnih izjavah 20 do 30.

(52)

Komisija je formalni postopek preiskave začela 31. oktobra 2019. V sklepu o začetku postopka, sprejetem na navedeni datum, je predstavila predhodno oceno podpore, ki so jo poljski organi zagotovili družbi PCC.

(53)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 57 do 62 sklepa o začetku postopka, je Komisija ugotovila, da nepovratna sredstva in davčna oprostitev pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, čemur poljski organi niso nasprotovali (uvodna izjava 62 sklepa o začetku postopka). Komisija je nato izrazila pomisleke glede skladnosti ukrepov pomoči z ustreznimi uredbami o skupinskih izjemah in glede njune združljivosti z notranjim trgom na podlagi veljavnih smernic.

(54)

Komisija je menila, da se je z uredbo o spremembi uredbe o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“ bistveno spremenila shema nepovratnih sredstev, in ker Poljska ni predložila posodobljenega povzetka informacij ali priglasila spremenjene sheme nepovratnih sredstev v skladu s členom 108(3) Pogodbe, se je ta shema od 2. marca 2010, ko so bile spremembe sprejete, uporabljala nezakonito (uvodne izjave 65 do 70 sklepa o začetku postopka).

(55)

Nepovratna sredstva so bila dodeljena na podlagi spremenjene sheme nepovratnih sredstev. Posledično in glede na to, da se člen 13(1) Uredbe (ES) št. 800/2008 o dodatni regionalni ad hoc pomoči ni uporabljal, je bilo treba zadevno shemo priglasiti v skladu s členom 108(3) Pogodbe, in ker je Poljska ni priglasila, je Komisija menila, da je nezakonita (uvodne izjave 71 do 73 sklepa o začetku postopka).

(56)

Komisija je podredno ugotovila, da bi, tudi če bi spremenila svojo predhodno ugotovitev o spremenjeni shemi nepovratnih sredstev, vseeno menila, da nepovratna sredstva ne spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 800/2008, saj akt o dodelitvi pomoči ni vseboval izrecnih navedb, ki se zahtevajo v členu 3(1) Uredbe (ES) št. 800/2008, Poljska pa ni predložila povzetka informacij v zvezi z nepovratnimi sredstvi, kot se zahteva v členu 9(4) (uvodna izjava 30) (uvodne izjave 74 do 78 sklepa o začetku postopka).

(57)

Komisija je ugotovila, da Poljska ni predložila povzetka informacij o shemi davčne oprostitve v 20 delovnih dneh, kot se zahteva v členu 9(1) Uredbe (ES) št. 800/2008, vendar je bila ta pomanjkljivost odpravljena 12. februarja 2009. Komisija ni imela dokazov, da drugi veljavni pogoji iz Uredbe (ES) št. 800/2008 niso bili izpolnjeni (uvodna izjava 81 sklepa o začetku postopka).

(58)

Komisija je se je seznanila s stališčem Poljske, da davčna oprostitev ni bila v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 800/2008, saj je družba PCC dela na projektu začela, preden je zaprosila za navedeno pomoč (uvodna izjava 46). Komisija se je predhodno strinjala s to oceno, vendar je ugotovila, da posledični preklic dovoljenja za posebno ekonomsko cono še ni začel veljati, saj ga je družba PCC izpodbijala in je bil predmet tekočega nacionalnega sodnega postopka (uvodna izjava 82 sklepa o začetku postopka).

(59)

Komisija je kljub temu izrazila dodatne pomisleke glede tega, ali je davčna oprostitev skladna z Uredbo (ES) št. 800/2008. Prvič, dvomila je, da je Poljska preverila, ali bi bil projekt izveden v regiji tudi brez pomoči, kot se zahteva v členu 8(3), točka (d), navedene uredbe, in ugotovila, da se izjema od te zahteve iz člena 8(4) ne uporablja (uvodne izjave 85, 86 in 87 sklepa o začetku postopka).

(60)

Drugič, Komisija je ugotovila, da dovoljenje za posebno ekonomsko cono družbi PCC omogoča uporabo davčne oprostitve v zvezi z upravičenimi stroški do največ 271,5 milijona PLN (65,4 milijona EUR) v diskontirani vrednosti (40), v vlogi za nepovratna sredstva pa so bili opredeljeni upravičeni izdatki v višini 223 milijonov PLN (56,2 milijona EUR) v diskontirani vrednosti. To zvišanje stroškov očitno ni izhajalo iz povečanja velikosti ali obsega projekta (uvodna izjava 88 sklepa o začetku postopka).

(61)

Tretjič, v dovoljenju za posebno ekonomsko cono ni bil določen najvišji znesek dodeljene pomoči, ni bilo navedeno, da so bila dodeljena nepovratna sredstva, in ni bila določena zgornja meja kumulacije, zato dovoljenje ni bilo v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 89 sklepa o začetku postopka).

(62)

Četrtič, Komisija ni mogla izključiti, da bi bila davčna oprostitev prejeta poleg nepovratnih sredstev, zaradi česar bi lahko pomoč presegla največjo intenzivnost pomoči, dovoljeno na podlagi poljske karte regionalne pomoči za obdobje 2007–2013 in člena 13(3) Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 90 sklepa o začetku postopka).

(63)

Petič, zdelo se je, da tak skupni znesek pomoči presega veljavni prag za posamično priglasitev, kar pomeni kršitev člena 6(2) Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 90 sklepa o začetku postopka).

(64)

Šestič, Poljska je povzetek informacij v zvezi z davčno oprostitvijo predložila šele 16. julija 2015 (uvodna izjava 44), s čimer je kršila člen 9(4) Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 91 sklepa o začetku postopka).

(65)

Nazadnje, akt o dodelitvi pomoči za davčno oprostitev (tj. dovoljenje za posebno ekonomsko cono) ni vseboval obveznih izrecnih sklicevanj, ki se zahtevajo v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 92 sklepa o začetku postopka).

(66)

Komisija je podredno ugotovila, da se člen 13(1) Uredbe (ES) št. 800/2008 ne uporablja (uvodna izjava 93 sklepa o začetku postopka).

(67)

Komisija je zato predhodno sklenila, da za davčno oprostitev ni bilo mogoče uporabiti skupinske izjeme na podlagi Uredbe (ES) št. 800/2008 in da je bila davčna oprostitev odobrena nezakonito (uvodna izjava 93 sklepa o začetku postopka).

(68)

Komisija je proučila, ali bi se lahko za nepovratna sredstva in davčno oprostitev za nazaj uporabila Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 651/2014) (41), in sicer v skladu s členom 58(1) navedene uredbe.

(69)

Člen 14(12) Uredbe (EU) št. 651/2014 je določal, da intenzivnost pomoči v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, ki je veljala na zadevnem območju v času dodelitve pomoči. Nepovratna sredstva sama po sebi sicer niso presegala zgornje meje iz poljske karte regionalne pomoči za obdobje 2007–2013, vendar ni bilo jasno, ali je to veljalo tudi v kombinaciji z davčno oprostitvijo (uvodna izjava 96 sklepa o začetku postopka).

(70)

Poleg tega je Komisija v skladu s svojo dotedanjo prakso (42) menila, da je treba v skladu s členom 14(2) v povezavi s členom 2, točka 27, Uredbe (EU) št. 651/2014 upoštevati tudi intenzivnost pomoči iz poljske karte regionalne pomoči za obdobje 2014–2020 (43). Standardna zgornja meja za velika podjetja v regiji PL51 Dolnośląskie je bila za obdobje 2014–2020 znižana na 25 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev. Z uporabo posodobljene zgornje meje regionalne pomoči skupaj s formulo za zmanjšanje, ki se uporablja za velike naložbene projekte, za upravičene stroške, navedene v vlogi za nepovratna sredstva, je bil najvišji dovoljeni znesek pomoči 12 968 666 EUR (intenzivnost pomoči 24,13 %). Poljska je dodelila pomoč v višini najmanj 23 086 560 EUR v diskontirani vrednosti (intenzivnost pomoči 38,6 %). Zato se za nepovratna sredstva in davčno oprostitev skupaj Uredba (EU) št. 651/2014 ni mogla uporabiti za nazaj (uvodne izjave 96 do 99 sklepa o začetku postopka).

(71)

Komisija je predhodno ugotovila, da se Uredba (ES) št. 800/2008 ne uporablja za spremenjeno shemo nepovratnih sredstev ter da se Uredba (ES) št. 800/2008 in Uredba (EU) št. 651/2014 ne uporabljata za nepovratna sredstva ali davčno oprostitev, zato je menila, da so smernice iz leta 2007 ustrezna podlaga za oceno njihove združljivosti (uvodni izjavi 100 in 101 sklepa o začetku postopka).

(72)

Komisija je predhodno proučila združljivost spremenjene sheme nepovratnih sredstev in ukrepov pomoči na podlagi smernic iz leta 2007.

(73)

Komisija je ugotovila, da ne more potrditi, da je spremenjena shema nepovratnih sredstev skladna z odstavkom 38 ali 74 smernic iz leta 2007. Zato je predhodno menila, da spremenjene sheme nepovratnih sredstev ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom (uvodne izjave 102 do 107 sklepa o začetku postopka).

(74)

Komisija je imela pomisleke glede skladnosti ukrepov pomoči, dodeljenih družbi PCC (44), z odstavki 38, 67 in 71 smernic iz leta 2007.

(75)

Kar zadeva odstavek 38, je Komisija ugotovila, da pristojni poljski organ pred začetkom dela na projektu očitno ni izdal „pisma o nameri dodelitve pomoči, pogojenega z odobritvijo pomoči s strani Komisije,“ za nepovratna sredstva ali za davčno oprostitev (uvodne izjave 108 do 112 sklepa o začetku postopka).

(76)

Kar zadeva odstavek 67, Komisiji ni bilo jasno, zakaj je družba PCC v vlogah za nepovratna sredstva in davčno oprostitev navedla različne upravičene stroške. Komisija je za izračun največje intenzivnosti pomoči v višini 38,6 % uporabila znesek, naveden za nepovratna sredstva (223 317 710 PLN (53 749 328 EUR) v diskontirani vrednosti). Komisija je imela dvome glede upoštevanja te zgornje meje pri združenih ukrepih pomoči (uvodne izjave 113 do 123 sklepa o začetku postopka).

(77)

Kar zadeva odstavek 71, je Komisija menila, da bi morali pristojni organi, ki dodeljujejo pomoč, zagotoviti spoštovanje pravil o kumulaciji že v trenutku dodelitve pomoči, in ne šele ob izplačilu, kar se pri davčni oprostitvi očitno ni upoštevalo. Komisija je imela dvome glede upoštevanja zgornjih mej kumulacije (uvodni izjavi 124 in 125 sklepa o začetku postopka).

(78)

Komisija je zato predhodno ugotovila, da ukrepa pomoči skupaj nista združljiva z notranjim trgom na podlagi smernic iz leta 2007. Vendar je ugotovila, da bi bila lahko nepovratna sredstva sama po sebi združljiva, če bi bilo mogoče dokazati, da so skladna z odstavkom 38 (uvodni izjavi 126 in 127 sklepa o začetku postopka).

(79)

Komisija je v uvodni izjavi 129 sklepa o začetku postopka navedla, da ne more izključiti, da pomoč za projekt spada na področje uporabe odstavka 68 smernic iz leta 2007 (45), ter da ni mogla dokončno opredeliti zadevnega proizvodnega in geografskega trga (uvodne izjave 132 do 146 sklepa o začetku postopka). Poleg tega ni mogla izključiti, da bodo pragovi iz odstavka 68, točki (a) in (b), doseženi, in zato ni mogla izključiti potrebe po izvedbi podrobnega preverjanja, ali je bila pomoč potrebna za zagotavljanje spodbujevalnega učinka za naložbo in ali so koristi pomoči presegale izhajajoče izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami (uvodne izjave 147 do 160 sklepa o začetku postopka).

(80)

Komisija je prav tako ugotovila, da tudi če ji ne bi bilo treba izvesti preizkusov iz odstavka 68 ali če na podlagi rezultata teh preizkusov ne bi bila potrebna poglobljena ocena, ni mogla ugotoviti, da je bilo razmerje med pozitivnimi in negativnimi učinki pomoči očitno pozitivno ter da pomoč ni vodila do nesprejemljivih izkrivljanj konkurence (uvodni izjavi 161 in 162 sklepa o začetku postopka).

(81)

V tem oddelku so povzete pripombe, ki so jih družba PCC in 24 drugih tretjih oseb predložile Komisiji v zvezi s sklepom o začetku postopka.

(82)

Družba PCC je predložila vsebinske pravne pripombe, ki so se v veliki meri prekrivale s prvotnimi pripombami Poljske k sklepu o začetku postopka. Druge tretje osebe so večinoma podale izjave o koristih, ki jih je projekt prinesel regiji.

(83)

Kar zadeva spremenjeno shemo nepovratnih sredstev, je družba PCC navedla, da smernice iz leta 2007 niso določale najmanjšega števila delovnih mest, ki jih je treba ustvariti z naložbo. Zmanjšanje števila delovnih mest, ki jih je treba ustvariti z naložbo, v uredbi o spremembi uredbe o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“ (uvodna izjava 28), je bilo zato manjša sprememba in ni vplivalo na združljivost spremenjene sheme nepovratnih sredstev s smernicami iz leta 2007.

(84)

Družba PCC se ne strinja, da v skladu s spremenjeno shemo nepovratnih sredstev upravnemu organu po vložitvi vloge za pomoč ni bilo treba pisno potrditi, da projekt po podrobnem preverjanju načeloma izpolnjuje pogoje za upravičenost, določene v shemi. Navedena zahteva je določena v pogojih, ki urejajo postopek vložitve vloge za pomoč, poleg tega pa je družba PCC tako potrdilo prejela z dopisom z dne 3. januarja 2011. Prav tako je bila družbi PCC pomoč dejansko dodeljena pred začetkom del na projektu.

(85)

Družba PCC je pojasnila, zakaj je v svojih vlogah za nepovratna sredstva in davčno oprostitev navedla različne upravičene stroške za projekt (uvodna izjava 60).

(86)

Družba PCC je pojasnila, da je skupina PCC pred projektom ugotovila resne pomanjkljivosti na trgu MCAA, predvsem zaradi pomanjkanja inovacij velikih uveljavljenih proizvajalcev, ki so delovali na trgu. Skupina PCC se je pri odločanju o vlaganju v nov proizvodni obrat odločila za nov obrat, ki temelji na inovativni tehnologiji, in sicer zlasti zaradi državne pomoči, ki bi bila za to na voljo. Začetna ocena stroškov za projekt je znašala približno 223 000 000 PLN.

(87)

Skupina PCC ni imela izkušenj s tako zapletenimi naložbami, zato je najela zunanjega svetovalca, in sicer skupino Siemens (v nadaljnjem besedilu: družba Siemens), da potrdi raven naložb v osnovna sredstva in pomaga pri odločanju o določenih tehničnih pristopih. Družba Siemens je po opravljeni analizi svetovala, da bi bilo treba najmanjše potrebne naložbe v osnovna sredstva povečati na približno 300 000 000 PLN. Donosnost naložbe bi bila nato premajhna, zato se je družba PCC odločila, da poleg nepovratnih sredstev zaprosi tudi za davčno oprostitev. Družba PCC navaja, da je od trenutka, ko je bila seznanjena s potrebo po povečanju izdatkov za projekt, v vsej korespondenci s poljskimi organi in Komisijo navajala višji znesek.

(88)

Družba PCC trdi, da se je za izvedbo projekta odločila šele po tem, ko je februarja 2013 prejela potrditev, da bo upravičena do davčne oprostitve.

(89)

Družba PCC je izpodbijala oceno Poljske, s katero se je Komisija predhodno strinjala (uvodna izjava 58), in sicer, da je dela na projektu začela, preden je zaprosila za davčno oprostitev. Navedla je, da so se gradbena dela začela 5. aprila 2013 (46) in da je 16. avgusta 2013 sprejela prvo trdno zavezo za naročilo opreme, povezane s projektom (47). Pred tem je izvedla le pripravljalne študije izvedljivosti za projekt, kar je običajna poslovna praksa.

(90)

Družba PCC je poudarila inovativno naravo proizvodne metode, ki bi se uporabljala po izvedbi projekta. Od leta 2008 pri razvoju začetnega koncepta sodeluje z zunanjimi svetovalci. Proizvodna metoda vključuje več procesov, ki jih med drugim zaradi njihove kompleksnosti in vpliva številnih spremenljivk brez empiričnega preizkušanja ni mogoče ustrezno modelirati. Zato se lahko potrebni podatki zbirajo le v laboratorijskih pogojih. […]. Izvajanje preizkusov v industrijskem obratu […] se je štelo za preveliko tveganje. […] (48) […]. Družba PCC se je zato po nasvetu družbe Siemens odločila, da bo dela izvedla v poltehničnem obsegu s pilotno napravo, ki bo zagotavljala pogoje, podobne tistim v industrijskih reaktorjih, da bi preverila izvedljivost projekta […].

(91)

Družba PCC je pojasnila, da je bila pilotna naprava sama po sebi sestavljena iz več manjših naprav, nameščenih na dveh jeklenih okvirjih, visokih približno 2 metra, in je zasedala majhno površino (1 meter x 2 metra in 1 meter x 1 meter) v enem izmed prostorov, namenjenih za raziskovalno dejavnost. Ni bila trajno pritrjena na tla in jo je bilo mogoče zlahka razstaviti ter premestiti drugam. Za njen zagon niso bila potrebna nobena gradbena dela. Dejansko so bili vsi sestavni deli pilotne naprave takoj po dobavi družbi PCC preneseni v družbo Siemens v Nemčiji.

(92)

Skupni stroški pilotne naprave so znašali približno 150 000 EUR, kar je, kot je navedla družba PCC, zanemarljiv znesek v primerjavi s skupnimi stroški projekta. Družba PCC je 17. oktobra 2012 kupila le nekaj manjših elementov pilotne naprave v vrednosti 23 854,19 PLN (5 814 EUR) (vključno z davkom na dodano vrednost) (49); večina stroškov je nastala po izdaji dovoljenja za posebno ekonomsko cono.

(93)

Družba PCC je navedla, da bi lahko v primeru nezadovoljivih rezultatov pilotnega projekta odstopila od projekta in bi imela le manjše stroške pripravljalnih del. Poleg tega je menila, da bi v tem primeru odsvojila pravice intelektualne lastnine, povezane s pilotnim projektom, da bi zmanjšala ali odpravila morebitne izgube. Navedla je, da je zato vse stroške, povezane s pilotnim projektom, v svojih analitičnih kontih evidentirala kot ločeno postavko, da bi lahko proizvodne stroške povezala z najnižjo prodajno ceno, ki bi jo zahtevala za to intelektualno lastnino.

(94)

Družba PCC je trdila, da se zlasti v skladu s smernicami iz leta 2007 in Uredbo (EU) št. 651/2014 izvedba študij izvedljivosti ali pilotna naprava ne moreta šteti za začetek del.

(95)

Poleg tega je družba PCC po sodbi vrhovnega upravnega sodišča (uvodna izjava 49) opozorila, da se v skladu z uradnim stališčem poljske države dovoljenje za posebno ekonomsko cono ne bi smelo razveljaviti zaradi neizpolnjevanja zahteve glede formalnega spodbujevalnega učinka. Ker Komisija v sklepu o začetku postopka v zvezi s tem ni izrazila nobenih pomislekov, bi morala zato sklepati podobno.

(96)

Družba PCC je navedla, da ni bilo treba izvesti poglobljene ocene v skladu z odstavkom 68 smernic iz leta 2007, saj ni bil dosežen noben od pragov, določenih v tem odstavku.

(97)

Družba PCC ugotavlja, da mora za uporabo odstavka 68 smernic iz leta 2007 skupni znesek pomoči iz vseh virov presegati 75 % najvišjega zneska pomoči, ki bi jo lahko prejela naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR ob uporabi standardne zgornje meje regionalne pomoči, ki velja za velika podjetja v skladu z odobreno karto regionalnih pomoči, na datum, ko je pomoč dodeljena (v nadaljnjem besedilu: 75-odstotni prag). Ugotavlja tudi, da ni sporno, da je zadevni znesek v času dodelitve nepovratnih sredstev in davčne oprostitve znašal 30 milijonov EUR (50). Poudarja, da je znesek nepovratnih sredstev sam po sebi precej nižji od tega zneska.

(98)

Družba PCC poleg tega trdi, da je davčna oprostitev zakonsko omejena, tako da ukrepa pomoči skupaj ne moreta doseči navedenega zneska. Navaja, da je v členu 4( 5) uredbe o posebnih ekonomskih conah navedeno naslednje: „Če bi skupna vrednost regionalne pomoči, dodeljene iz vseh virov, presegla 75 % najvišje vrednosti pomoči, ki se lahko dodeli za izvedbo naložb z upravičenimi stroški v višini 100 milijonov EUR ob uporabi standardnih zgornjih mej državne pomoči, ki veljajo za velika podjetja na odobreni karti regionalne pomoči na dan dodelitve pomoči, je treba projekt individualne pomoči priglasiti Evropski komisiji.“

(99)

Družba PCC nadalje ugotavlja, da se lahko v skladu s členom 1 uredbe o posebnih ekonomskih conah državna pomoč v okviru sheme davčne oprostitve dodeli le ob upoštevanju pogojev iz Uredbe (ES) št. 800/2008. Zato zneska, ki presega 75-odstotni prag in ni mogel biti upravičen do skupinske izjeme na podlagi navedene uredbe, ni bilo mogoče dodeliti v okviru navedene sheme. Kot dodaten dokaz za to družba PCC navaja, da v skladu s členom 17(1), točka 34, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (51)„znesek državne pomoči, dodeljene na podlagi [sheme davčnih oprostitev], ne sme presegati zneska državne pomoči za podjetje[,] ki je na voljo v najvišjem možnem znesku[,] za območja, upravičena do pomoči, v skladu s posebnimi določbami“. Te „posebne določbe“ vključujejo uredbo o posebnih ekonomskih conah, vključno s 75-odstotnim pragom. Po mnenju družbe PCC je učinek uredbe o posebnih ekonomskih conah in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ta, da vlagatelj, ko pomoč doseže 75-odstotni prag, že na podlagi samega zakona izgubi pravico do kakršne koli nadaljnje davčne oprostitve, povezane s projekti, ki se izvajajo v posebni ekonomski coni.

(100)

Družba PCC poleg tega poudarja, da je bila omejitev s pragovi, določenimi v pravu Unije, vključena v poljsko zakonodajo kot del pomembne reforme posebnih ekonomskih con v okviru pristopa Poljske k Uniji. Pred tem so bile davčne oprostitve omejene le časovno, ne pa tudi po znesku.

(101)

Družba PCC navaja, da je 75-odstotni prag, ki izhaja neposredno iz splošno veljavne zakonske določbe, ki jo je sprejel pristojni organ in je bila ustrezno objavljena, popolnoma pregleden in dostopen vsem zainteresiranim stranem. Zato naj bi bil vsak podjetnik seznanjen s tem, da se ne glede na določbe posebnega dovoljenja za opravljanje gospodarskih dejavnosti v posebni ekonomski coni uporablja 75-odstotni prag. Podjetnik, ki bi še vedno uveljavljal davčno oprostitev nad to mejo, bi nezakonito podcenil znesek dolgovanega davka, davčni organi pa bi imeli pravico izterjati neplačane davke z obrestmi. Namerno uveljavljanje presežnih zneskov lahko privede celo do kazenske odgovornosti.

(102)

V zvezi s tem družba PCC opozarja, da morajo podjetja v svoji letni davčni napovedi poročati o svoji davčni oprostitvi in voditi evidence v zvezi z davčno oprostitvijo. Davčni organi imajo učinkovita pravna, postopkovna in informacijska orodja za zagotovitev učinkovitega preverjanja zneska davčne oprostitve, do katere je podjetje upravičeno, vključno s pravico do revizije podjetij, ki so upravičena do davčne oprostitve.

(103)

Družba PCC trdi, da je ob uporabi formule za zmanjšanje najvišji znesek pomoči, ki bi ga lahko prejela za projekt, 23 086 560 EUR, kar je manj od 75-odstotnega praga, ki bi sprožil uporabo odstavka 68. Navaja, da je Komisija v preteklosti že sprejela (52) zgolj zavezo države članice, da se bodo uporabila pravila o zmanjšanju iz smernic iz leta 2007, zato bi bilo nesorazmerno sklepati, da pravilo poljskega prava skupaj z različnimi postopkovnimi jamstvi, podprtimi s finančnimi in kazenskimi sankcijami, ne bi zadostovalo za zagotovitev skladnosti.

(104)

Družba PCC ne glede na to, da ni prejela pomoči, ki bi presegala 75-odstotni prag, trdi, da pragova iz odstavka 68, točki (a) in (b), nista bila dosežena. Za to ugotovitev je opredelila naslednji zadevni proizvodni trg in geografski trg.

(105)

Družba PCC je navedla, da je zadevni izdelek v okviru projekta MCAA kot taka in ne njena posebna različica, ter se strinjala z navedbami iz sklepa o začetku postopka (53), ki naj bi podpirale to stališče. Opozorila je, da je v okviru projekta na voljo celoten nabor razredov čistosti, lastnosti in funkcij MCAA, ki so odvisni od potreb kupcev in se ne obravnavajo kot ločeni izdelki. DCAA, ki je osnovni kemijski element MCAA, je prisotna v MCAA vsakega razreda, zato v MCAA vsakega razreda potekajo podobne kemijske reakcije, ki dajejo podobne rezultate. Izbira določenega razreda čistosti je odvisna od tehnologije in poslovnih odločitev strank; ni mogoče trditi, da je za razvoj določenih izdelkov potreben določen razred čistosti. Prav tako ni nujno res, da višji razredi čistosti stanejo več kot MCAA tehnične čistote, saj se cene določajo glede na potrebe in profile strank.

(106)

Družba PCC je navedla, da v skladu s smernicami iz leta 2007 zadevni proizvodni trg vključuje izdelek in njegove nadomestke, ki jih kot take priznavajo potrošniki ali proizvajalec zaradi prožnosti proizvodnih naprav (54). Naprave v okviru projekta družbi PCC omogočajo skoraj neomejeno prožnost pri prehodu s proizvodnje enega razreda čistosti na drugega. Družba PCC je opozorila, da je tudi pritožnik priznal, da njegovi obrati in obrati družbe Akzo Nobel zagotavljajo popolno prilagodljivost glede možnosti proizvodnje vseh razredov čistosti MCAA (55).

(107)

Družba PCC je nadalje ugotovila, da bosta v skladu s smernicami iz leta 2007 (56) za namene odstavka 68 prodaja in očitna poraba določeni na ustrezni ravni klasifikacije Prodcom (57). Ustrezna klasifikacijska oznaka Prodcom ne zajema le vseh stopenj čistosti MCAA, temveč tudi druge različne kloroocetne kisline z večjim številom atomov klora, zaradi česar je veliko širša (58).

(108)

Družba PCC je nadalje navedla, da je bil v prejšnjih odločbah Komisije trg MCAA opredeljen kot enoten trg (59).

(109)

Družba PCC trdi, da je zadevni geografski trg trg MCAA, ki zajema vsaj Evropski gospodarski prostor (EGP), Severno Ameriko in Južno Ameriko, da v skladu z odstavkom 70 smernic iz leta 2007 trg EGP ni primeren in da so na voljo takoj dostopni statistični podatki za pravilno segmentacijo trga (60). Z odobravanjem ugotavlja, da je Komisija prepoznala protislovje v trditvi pritožnika, da zadevni trg zajema EGP, ob čemer se je pritožnik sam skliceval na kitajski uvoz v EGP, v trgovinski statistiki pa je naveden evropski izvoz v ZDA (61).

(110)

Družba PCC trdi, da je povpraševanje po MCAA v EGP, Severni Ameriki in Južni Ameriki v glavnem povezano z izdelki z razmeroma visokimi razredi čistosti, ki jih proizvajajo le evropski proizvajalci (in v manjšem obsegu tudi lokalni severnoameriški proizvajalci). Azijski proizvajalci jih ne proizvajajo.

(111)

Za regiji Severne in Južne Amerike je tradicionalno značilen velik primanjkljaj v ponudbi MCAA, zaradi česar stranke MCAA ustrezne kakovosti iščejo pri evropskih duopolnih akterjih, tj. pritožniku in družbi Akzo Nobel. Pritožnik ima prevladujoč položaj na trgu MCAA, ne glede na regijo, in je imel leta 2006 v EGP 47-odstotni delež, v Severni Ameriki 40-odstotni delež, v Južni Ameriki pa 55-odstotni delež. Družba Akzo Nobel je imela na teh trgih 39-odstotni, 23-odstotni oziroma 14-odstotni delež (62). Duopolna struktura trga je zato značilna in skupna celotnemu geografskemu trgu, ki zajema EGP, Severno Ameriko in Južno Ameriko (63). Po mnenju družbe PCC glede na to, da ima pritožnik sam tako velike deleže na trgih Severne Amerike in Južne Amerike, ni mogoče sprejeti njegove trditve, da sta navedeni regiji ločeni od EGP in da ju evropski proizvajalci ne morejo uspešno oskrbovati.

(112)

Družba PCC je nadalje navedla, da bi bilo mogoče celo trditi, da je zadevni geografski trg svetovni trg, saj nekateri azijski proizvajalci dobavljajo MCAA manjše čistosti v EGP, Severno Ameriko in Južno Ameriko (Kitajska in Indija sta neto izvoznici MCAA). Vendar se ti azijski proizvajalci večinoma osredotočajo na ozemlja, kot sta Turčija in Avstralija. Zato meni, da zadevni geografski trg zajema EGP ter Severno in Južno Ameriko.

(113)

V skladu z odstavkom 68, točka (a), smernic iz leta 2007 je poglobljeno oceno pomoči morda treba izvesti, kadar je upravičenec do pomoči pred naložbo odgovoren za več kot 25 % prodaje zadevnih izdelkov na zadevnih trgih ali bo za to odgovoren po naložbi.

(114)

Družba PCC opozarja, da je zadevni trg trg MCAA vseh razredov čistosti, ki zajema vsaj EGP ter Severno in Južno Ameriko. Navaja, da po zaključku projekta ne bi dosegla 25-odstotnega deleža prodaje na navedenem trgu in da je to jasno tudi iz informacij, ki jih je Komisija zagotovila v sklepu o začetku postopka na podlagi neodvisnih podatkov (64). Iz teh informacij je dejansko razvidno tudi, da družba PCC takega deleža prodaje ne bi dosegla, tudi če bi bil geografski trg omejen na EGP (65). Družba PCC trdi, da pritožnikovi lastni izračuni (66) niso pravilni.

(115)

Družba PCC zato trdi, da v tem primeru poglobljena ocena v skladu z odstavkom 68, točka (a), smernic iz leta 2007 ni potrebna.

(116)

V skladu z odstavkom 68, točka (b), smernic iz leta 2007 je poglobljeno oceno pomoči morda treba izvesti, kadar je zmogljivost proizvodnje, ki jo je ustvaril projekt, večja od 5 % trga, izmerjenega s podatki o očitni porabi (proizvodnja plus uvoz minus izvoz) zadevnega izdelka, razen če je povprečna letna stopnja rasti njegove očitne porabe v zadnjih petih letih nad povprečno letno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda (BDP) EGP.

(117)

Družba PCC se ne strinja z metodologijo, ki jo je Komisija v sklepu o začetku postopka uporabila za izračun stopenj rasti trga, saj ni izpolnjevala zahtev iz smernic iz leta 2007, uporabljeni podatki pa niso potrjeni z drugimi neodvisnimi podatki. Vsekakor trdi, da se v metodologiji skupne letne stopnje rasti ne upoštevajo nihanja, ki se pojavijo v obdobju, temveč se upoštevajo le presečna leta. V tem primeru lahko uporaba te metodologije brez dodatnih predpostavk privede do napačnih zaključkov o notranji dinamiki trga. Leti 2011 in 2012 – tj. leti pred dodelitvijo individualnih ukrepov pomoči družbi PCC – nista bili običajni leti v običajno razvijajočem se gospodarskem ciklu, temveč sta bili del prehodnega obdobja med finančno krizo in okrevanjem. Vrednost očitne porabe v presečnih letih zato ni zanesljivo referenčno merilo za oceno trga MCAA. Po mnenju družbe PCC je glede na to, da je bilo referenčno obdobje izkrivljeno zaradi gospodarske krize brez primere, pomembneje napovedati dinamično rast trga ob koncu tega obdobja.

(118)

Družba PCC zato trdi, da v tem primeru poglobljena ocena v skladu z odstavkom 68, točka (b), smernic iz leta 2007 ni potrebna.

(119)

Družba PCC opozarja na sodno prakso v zadevi Smurfit Kappa (67), v skladu s katero lahko Komisija izvede test tehtanja v zvezi s pomočjo, kadar ni jasno, ali pozitivni učinki presegajo negativne. V zvezi s tem poudarja, da mora Komisija skrbno in nepristransko proučiti sporna ukrepa pomoči, da bo imela pri sprejemanju končne odločitve na voljo čim bolj popolne in zanesljive informacije. Zato trdi, da Komisija državne pomoči ne more razglasiti za nezdružljivo zgolj na podlagi negativne domneve, ki izhaja iz pomanjkanja informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti nasprotno. Komisija zato ne more ugotoviti, da se je trg MCAA zmanjševal ali da je bila na njem presežna ponudba, ker Poljska ali druga stranka ni predložila nasprotnih dokazov. Zaradi pravne varnosti mora biti Komisija sposobna utemeljiti svoje ugotovitve in se ne sme zanašati le na domneve.

(120)

Družba PCC navaja tudi, da je ob predpostavki, da ni mogoče predložiti verodostojnih, konkretnih in zanesljivih dokazov o trgu MCAA v obdobju 2006–2011, smiselno in upravičeno proučiti tudi podatke po letu 2011, iz katerih je razviden dejanski razvoj trga MCAA po tem obdobju. Komisija pri izvajanju testa tehtanja ni omejena na proučevanje obdobij pred naložbo in lahko uporabi naknadne informacije za preverjanje dejanskega vpliva državne pomoči na zadevni trg (68).

(121)

Družba PCC trdi, da pozitivni učinki državne pomoči za projekt močno presegajo morebitne negativne učinke te pomoči.

(122)

Družba PCC ponavlja svoje stališče, da je imela pomoč formalni spodbujevalni učinek. Ugotavlja, da je pomoč sorazmerna, saj upošteva veljavno zgornjo mejo regionalne pomoči, vključno z mehanizmom zmanjševanja.

(123)

Družba PCC je pred vložitvijo vloge za pomoč izračunala naložbene obete za projekt in ugotovila, da bi imela naložba brez ukrepov pomoči negativno neto sedanjo vrednost v višini –[1,3–1,5] milijona PLN in finančno stopnjo donosa v višini –[6,8–7,9] %. Z ukrepoma pomoči bi projekt dosegel neto sedanjo vrednost v višini približno [62–72] milijonov PLN in finančno stopnjo donosa v višini [12,7–15] %. Če družba PCC ne bi prejela ukrepov pomoči, bi naložbo omejila na izgradnjo preprostega obrata za raztapljanje z ocenjenimi stroški v višini [48–58] milijonov PLN, neto sedanjo vrednostjo približno [15–18] milijonov PLN in finančno stopnjo donosa [8,6–10,2] %. Družba PCC ugotavlja, da je dejanski znesek državne pomoči, ki izhaja iz davčne oprostitve, odvisen od njene dobičkonosnosti, kar dodatno dokazuje, da ne presega tistega, kar je potrebno za izvedbo projekta.

(124)

Družba PCC ugotavlja, da je izrazito pozitiven učinek pomoči preverila in potrdila Komisija sama v postopku odobritve finančnega prispevka za projekt iz ESRR (uvodna izjava 34).

(125)

V času, ko je bila družbi PCC dodeljena pomoč, sta imela pritožnik in družba Akzo Nobel duopol na trgu MCAA in sta bila pod zelo majhnim pritiskom konkurentov. Komisija je ugotovila, da sta od leta 1984 do leta 1999 delovala kot del kartela za MCAA (v nadaljnjem besedilu: odločba o kartelu) (69). Pomoč bi torej s tem, ko bi olajšala vstop novega konkurenta, pozitivno učinkovala na trg. Poleg tega je družba Akzo Nobel prejela državno pomoč v višini približno 64 milijonov EUR – kar je precej več od zneska, dodeljenega družbi PCC – za selitev obratov za proizvodnjo klora in MCAA na Nizozemskem, ki jo je Komisija odobrila leta 2004 (70). Po mnenju družbe PCC je pritožnik vložil pritožbo zoper njo zgolj zato, da bi oviral njeno poslovanje in izrinil novega udeleženca s trga MCAA.

(126)

Družba PCC nadalje ugotavlja, da so potrošniki zaradi duopolne narave trga pogosto vezani na določenega dobavitelja in v primeru nezadostnih proizvodnih zmogljivosti nimajo drugih možnosti. Proizvodnja MCAA je zapletena, delovanje proizvodnih enot pa se pogosto prekinja zaradi neizogibnega vzdrževanja. Posledica tega je redno pomanjkanje dobave, zlasti ker imata pritožnik in družba Akzo Nobel omejene skladiščne zmogljivosti za zaloge v primeru takšnih prekinitev. Prisotnost družbe PCC prek projekta pomaga ublažiti to težavo in stabilizirati trg. Družba PCC namreč navaja, da jo je od začetka delovanja projekta pritožnik sam zaprosil za dobavo MCAA, saj je bil njegov obrat zaustavljen zaradi vzdrževalnih del.

(127)

Poleg tega družba PCC trdi, da stranke, ki kupujejo MCAA, dajejo prednost kakovosti njenih storitev za stranke pred kakovostjo tovrstnih storitev obstoječih duopolistov, saj zagotavlja bolj odprte in prilagojene storitve ter inovativen pristop.

(128)

Glede presežne zmogljivosti družba PCC trdi, da povpraševanje po MCAA stalno narašča, tudi v zvezi s proizvodnjo betainov (sredstev za osebno nego in čistil) in karboksimetilceluloze (ki se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje živil, v farmacevtskih izdelkih in izdelkih za osebno nego ter pri hidravličnem lomljenju); brez navedbe virov navaja, da je skupna letna stopnja rasti teh sektorjev nad [3,3–4]–[5,8–7] %. Rast povpraševanja se pričakuje zlasti pri betainih (skupina površinsko aktivnih snovi), pri čemer družba PCC navaja, da bo na trgu ZDA predvidoma porabljenih [98–118] kt/leto. Ob predpostavki, da je delež porabe MCAA v proizvodnji betainov približno [11,4–12,8]-odstoten, bi to pomenilo porabo MCAA v višini [11,5–12,7] kt/leto samo za ta posebni del trga površinsko aktivnih snovi. Proizvodnja karboksimetilceluloze je medtem drugi največji uporabnik MCAA in naj bi do leta 2023 zabeležila znatno rast (71). Družba PCC je navedla, da se izvoz karboksimetilceluloze iz Unije povečuje (72), kar kaže na vse večje povpraševanje po MCAA s poreklom iz Unije in je v nasprotju s trditvami pritožnika o zmanjševanju ali stagnaciji trga MCAA.

(129)

Družba PCC poudarja, da je stalni trend naraščanja na trgu MCAA del splošnejšega vzorca za celotni kemijski sektor, ki po močnem upadu v letu 2009 izkazuje stabilno, dolgoročno rast (73). Poudarja tudi, da je trg ZDA pomemben prodajni trg za proizvajalce MCAA v Uniji (74) in da se pričakuje, da se bo stalno povečeval.

(130)

Družba PCC trdi, da pritožnik, ko navaja, da raven ponudbe MCAA presega povpraševanje, napačno razlaga podatke. Pritožnik trdi, da je bilo na evropskem trgu med letoma 2010 in 2016 proizvedenih 200 kt MCAA/leto, vendar je bilo porabljenih le približno 144–147 kt/leto, kar pomeni, da je 42 kt/leto, ki jih družba PCC proizvede po projektu, odveč (glej uvodni izjavi 26 in 27 sklepa o začetku postopka). Družba PCC trdi, da poenostavljena metodologija seštevanja največjih nazivnih zmogljivosti proizvodnih obratov ne odraža dejanskega stanja, saj so v proizvodnih obratih sistemske, redne in neizogibne prekinitve proizvodnje, ki so običajen del njihovega procesa vzdrževanja: dejanska proizvodna zmogljivost je bližje 80–90 % nazivne zmogljivosti (75). Navaja, da bi skupno povpraševanje na trgu MCAA za Evropo in ZDA znašalo približno [255–305] kt/leto, ponudba pa obsega [215–258] kt/leto – primanjkljaj [34–40] kt/leto ustreza dejanski zmogljivosti dobave – v nasprotju z nazivno zmogljivostjo – projekta.

(131)

Družba PCC ugotavlja, da so pritožnikova lastna dejanja v nasprotju z njegovo domnevno razlago trga. Pritožnik je v svojih uradnih tržnih poročilih MCAA večkrat predstavil kot obetaven trg z dinamično rastjo, poudaril pa je tudi, da ne more zadostiti povpraševanju strank (poročilo iz leta 2013). Leta 2018 je poleg tega napovedal, da bo razširil svoje proizvodne in skladiščne zmogljivosti (76).

(132)

Kar zadeva tržne obete, družba PCC ugotavlja, da sta družba Akzo Nobel in pritožnik v zadnjih letih napovedala naložbe v MCAA (77). Trdi, da to dokazuje, da se zaradi ukrepov pomoči ni zmanjšala tržna zmogljivost obstoječih ponudnikov. Poleg tega je družba Nouryon (prej Akzo Nobel) avgusta 2020 napovedala, da bo razširila svojo zmogljivost za proizvodnjo MCAA na Nizozemskem, pri čemer je posebej poudarila, da se MCAA uporablja v sektorjih z veliko rastjo, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi v obeh Amerikah ter farmacevtskimi izdelki v Indiji in na drugih nastajajočih trgih. Družba PCC trdi, da je bila naložba izvedena zaradi istega očitno dinamičnega povpraševanja na trgu, na katerem je temeljil projekt. Ugotavlja tudi, da napoved družbe Nouryon potrjuje njeno stališče, da trg MCAA obsega vsaj EGP in ZDA, če ne celo svetovni trg.

(133)

Družba PCC poudarja, da je proučila ustrezne podatke, ki so bili na voljo v času, ko se je odločila za naložbo v projekt. Glede na poročilo družbe Tecnon Orbichem o MCAA za obdobje 2008–2018 (v nadaljnjem besedilu: poročilo družbe Tecnon Orbichem) je bila skupna letna stopnja rasti za porabo MCAA za obdobje 2005–2015 napovedana v višini [2–2,4] % za Evropo in Ameriko, z morebitno skupno letno stopnjo rasti v višini [2,5–3] %–[3–3,6] % na svetovni ravni. V poročilu, pripravljenem leta 2010, je družba Kline & Company napovedala veliko povečanje letne evropske proizvodnje karboksimetilceluloze ([3–3,6] %) in tioglikolne kisline ([2,5–3] %), za kateri se MCAA največ uporablja. V poročilu družbe SRI Consulting iz leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: poročilo družbe SRI iz leta 2011) (78) je bilo medtem ugotovljeno, da je v Severni Ameriki trg površinsko aktivnih snovi najbolj vplival na porabo MCAA, da se je povečalo povpraševanje po karboksimetilcelulozi v petrokemijski industriji in da so razmere v industriji polivinilklorida (PVC), v kateri se uporablja tioglikolna kislina, zelo dobre. Navedeno je bilo, da se je poraba kislin v ZDA v obdobju 2004–2008 stalno povečevala, kar je prekinila šele svetovna gospodarska kriza leta 2009. Družba Tecnon Orbichem je poročala o podobnih ugotovitvah za evropski trg, tj. o povečanju porabe MCAA za površinsko aktivne snovi ([2,5–3] %–[3–3,6] % na leto), karboksimetilcelulozo ([1,9–2,3] % na leto) in tioglikolno kislino ([0,9–1,1]–[1,9–2,3] % na leto). Iz podatkov družbe SRI o trgu je bilo razvidno tudi močno povečanje povpraševanja po MCAA v Srednji in Vzhodni Evropi (skupna letna stopnja rasti v obdobju 2002–2010 v višini [8,2–9,5] %).

(134)

Družba PCC poudarja, da je bil ključni razlog za projekt razširitev obstoječe vrednostne verige klora v skupini PCC na snovi s spodbudnimi tržnimi obeti. Za MCAA se je štelo, da ustreza tej strategiji, saj je klor ključna surovina za njeno proizvodnjo, za trg MCAA pa je bilo ocenjeno, da je njegova nestanovitnost omejena zaradi velike raznolikosti končnih trgov, pri čemer so ključni trgi kazali trend globalne rasti. Projekt se je zato glede na duopolno strukturo trga MCAA, dobro izkoriščene zmogljivosti članov duopola na trgih EU in ZDA, stalno naraščajoče povpraševanje po MCAA, ki je v veliki meri odporno na kratko- in srednjeročna gospodarska nihanja, ter ustrezno notranjo dobavo klora v skupini PCC štel za upravičeno in razumno naložbo.

(135)

Družba PCC opozarja, da je naložba izvedena na območju, ki je upravičeno do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3), točka (a), Pogodbe, kjer je BDP na prebivalca v obdobju 2007–2013 znašal le 47,52 % povprečja EU-25. To območje je v obdobju 2014–2021 ostalo območje „a“ z BDP na prebivalca v višini 65,33 % povprečja EU-25. Poleg tega je specifično območje, na katerem se projekt izvaja, še bolj prikrajšano kot območje kot celota, na njem pa je bila v obdobju pred naložbo stopnja brezposelnosti 21,6-odstotna, od tega je bilo 46 % dolgotrajno brezposelnih.

(136)

S projektom je bilo ustvarjenih 150 neposrednih delovnih mest, in sicer tudi za visokokvalificirane inženirje in vodje proizvodnje. Poleg tega je bilo po ocenah ustvarjenih 600 posrednih delovnih mest, in sicer tudi za lokalne dobavitelje. Delovni pogoji v družbi PCC so boljši od standardnega profila na tem območju, na primer zaradi dostopa do usposabljanja in prejemkov v naravi.

(137)

Družba PCC tesno sodeluje z univerzami in študentskimi skupnostmi, med drugim z zagotavljanjem pripravništev, delavnic, usposabljanj, partnerstev za tekmovanja, ponujanjem praktičnega usposabljanja, nagrad za izobraževalne dosežke, vzpostavljanjem programov pokroviteljstva z lokalnimi šolami in sodelovanjem na najrazličnejših družabnih dogodkih.

(138)

Družba PCC navaja, da je projekt spodbudil druga podjetja k dodatnim naložbam v regiji, povezanim z obratom za MCAA, zlasti družbe iz skupine PCC, pa tudi nekatere druge zunanje družbe (npr. zunanje ponudnike logistike). Poleg tega so bili glavni inovacijski cilji projekta izhodišče za nadaljnje dejavnosti raziskav in razvoja v družbi PCC, ki jih je družba PCC izvajala v sodelovanju z mrežo znanstvenih ustanov ter strokovnih podjetij za raziskave in razvoj, na primer […], kar je omogočilo prelivanje znanja. Projekt je bil tudi odskočna deska za nadaljnje projekte raziskav in razvoja, izbrane za ločeno podporo iz sredstev EU.

(139)

Poleg tega projekt zagotavlja platformo za dejavnosti, namenjene ublažitvi vpliva proizvodnje MCAA na okolje, na primer z nizko porabo energije v svojem inovativnem proizvodnem procesu.

(140)

S projektom so bile ustvarjene pomembne sinergije z drugimi obrati družbe PCC in regionalnimi dejavnostmi, kar je koristno za okolje in omogoča izogibanje prevozu nevarnih snovi po cesti.

(141)

Projekt je prinesel znatne davčne prilive v javni proračun in izboljšanje industrijske infrastrukture na tem območju, kar koristi vsem lokalnim podjetjem.

(142)

PCC SE, ki je holdinška družba skupine PCC, je navedla, da je družba PCC od dokončanja obrata […] (proizvodnja in komercialna prodaja MCAA sta se začeli konec leta 2016). Klor, ki ga družba PCC uporablja v svojem proizvodnem procesu, dobavlja družba PCC Rokita, ki je na isti lokaciji, družba PCC pa nato družbi […] dobavlja MCAA, ki jo zadevna družba potrebuje za proizvodnjo površinsko aktivnih snovi. Družba PCC tesno sodeluje z logističnima hčerinskima družbama PCC Autochem Sp. z o.o. in PCC Intermodal SA.

(143)

Družba PCC SE ugotavlja, da je družba PCC ena od le treh družb na svetu, ki imajo lastno tehnologijo za proizvodnjo vrhunske MCAA, inovativni proizvodni obrat pa je edini te vrste v Vzhodni Evropi. Družba PCC prejema odlične povratne informacije strank in je prejela nagrade za trajnostnost (tako kot družba PCC Exol). Družba PCC SE opisuje pozitiven vpliv družbe PCC Rokita v regiji in ugotavlja, da projekt predstavlja nadaljevanje, konsolidacijo in krepitev uspeha […]. Komisijo poziva, naj prouči sinergije, učinkovitosti in pozitiven učinek naložbe družbe PCC v Spodnji Šleziji, ki se brez zadevne pomoči ne bi izvedla.

(144)

Družba PCC SE je poleg tega ponovno predložila svoje pripombe z dne 14. marca 2019, ki jih je predložila v okviru predhodne proučitve ukrepov pomoči, ki jo je opravila Komisija, in pri tem poudarila, da so še vedno relevantne. V teh pripombah je zlasti izpostavila duopolno naravo trga MCAA in koristi, ki jih je prinesla družba PCC, ter izrazila zaskrbljenost, da je pritožnik pri Komisiji vložil neiskreno pritožbo z namenom, da bi pravila o državni pomoči izkoristil za pritisk na novega konkurenta.

(145)

Družba PCC Autochem Sp. z o.o., ki je specializirana za cestni in intermodalni prevoz tekočih kemikalij, je opisala koristi, ki jih je imela od sodelovanja z družbo PCC, vključno z izboljšanjem varnosti delavcev (na primer s povečanjem usposabljanja osebja za pripravo izdelkov družbe PCC za prevoz), povečanjem konkurenčnosti (na primer z večjo prepoznavnostjo in verodostojnostjo blagovne znamke družbe PCC Autochem), stabilnostjo tržne moči in razvojem izkušenj.

(146)

Družba PCC Exol SA, ki je proizvajalec površinsko aktivnih snovi za industrijo, […]. Poudarja, da je družba PCC zanesljiv in pregleden poslovni partner, ki zagotavlja MCAA najvišje kakovosti in čistosti, kar je še posebno pomembno za […], saj so sestavni deli kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego.

(147)

Šestindvajset zaposlenih v družbi PCC je predložilo pričevanja, s katerimi so poudarili pomen projekta za regijo. Poudarili so, da družba PCC zagotavlja stabilno in spodbudno zaposlitev na območju, ki ga je prizadelo pomanjkanje delovnih mest. Zaposluje različne visoko usposobljene mlade ljudi in jim omogoča, da izkoristijo priložnosti za usposabljanje in razvijajo svojo kariero, hkrati pa zagotavlja varnost družinam na tem območju. Projekt je sestavni del gospodarske in družbene strukture regije, v primeru ukinitve ukrepov pomoči pa bi lahko bile posledice za to območje hude.

(148)

Odbor podružnice sindikata NSZZ Spodnja Šlezija „Solidarność“ je navedel, da je družba PCC izvedla projekt, kot je bilo zahtevano, pri čemer je bilo vloženih veliko finančnih sredstev. To ne bi bilo mogoče brez ukrepov pomoči. Družba PCC in projekt sta pomembna za lokalno skupnost, saj prinašata večje neposredno in posredno zaposlovanje ter večje lokalne davčne prihodke, ki jih je mogoče uporabiti za razvoj regije. Izguba državne pomoči bi imela katastrofalne posledice za družbo PCC, skupino PCC ter zaposlene v družbi PCC in njihove družine.

(149)

Poljsko gradbeno podjetje SEDA Group Sp. z o.o., ki je sodelovalo z družbo PCC pri projektu, je navedlo, da je družba PCC postala njegova nova stranka, s katero uspešno sodeluje. Zaradi sodelovanja z družbo PCC je lahko povečalo zaposlenost ter zagotovilo opremo in usposabljanje osebja.

(150)

Družba ARAPneumatik L.T.M. Kościelniak Sp. j, ki je dobavitelj družbe PCC, je navedla, da ji je projekt omogočil povečanje prodaje in zaposlovanja, vplival pa je tudi na njene lokalne partnerje. Izguba družbe PCC kot stalne stranke bi jo zelo prizadela.

(151)

Osrednji rudarski inštitut (Główny Instytut Górnictwa) je za družbo PCC izvajal analitične in raziskovalne storitve, kar je olajšalo prenos znanja ter prineslo izkušnje inštitutu in njegovemu obratu za spremljanje okolja (Zakład Monitoringu Środowiska GIG). Poudaril je inovativnost projekta in dejstvo, da je ta prispeval k pomembnim rezultatom na področju raziskav in razvoja.

(152)

Družba Proton SC, ki je dobavitelj družbe PCC, ugotavlja, da je lahko s stalnim sodelovanjem z družbo PCC razvijala svoje dejavnosti in povečala svoj promet.

(153)

Družba ABB Sp. z o.o., ki je družbi PCC dobavila krmilno in merilno opremo, je navedla, da ima zaradi sodelovanja z družbo PCC stalno stranko, kar ji je omogočilo razvoj proizvodnje specializirane opreme, povečanje prihodkov od prodaje in izboljšanje tehničnega znanja zaposlenih.

(154)

Prevozno podjetje Rinnen Polska Sp. z o.o. Spedycja Międzynarodowa navaja, da naročila za prevoz, ki jih prejme od družbe PCC, omogočajo optimizacijo poslovanja, kar se neposredno kaže v večji dobičkonosnosti ter manjši porabi goriva in manjših emisijah. Ocenjuje, da se je zaradi sodelovanja z družbo PCC število zaposlenih povečalo za 3,5 delovnega mesta, poleg tega pa je to posredno koristilo številnim sektorjem avtomobilske industrije, kot so dobavitelji operativnih delov.

(155)

Družba VTU Engineering GmbH, ki je del skupine VTU in načrtuje obrate za procesno industrijo, je navedla, da je od svoje ustanovitve vzpostavila dolgoročno sodelovanje z družbo PCC, kar je omogočilo vzajemni razvoj na področju znanosti in raziskav. Ekipa družbe VTU, ki se ukvarja s projekti družbe PCC, deluje predvsem v Avstriji in Italiji, kar pozitivno vpliva na ta druga področja njenega poslovanja. S projektom se povečuje inovativnost in omogoča prenos znanja v Brzeg Dolny.

(156)

Raziskovalna mreža „Łukasiewicz“ – poljski center za tehnološki razvoj „PORT“ je poudarila pozitiven vpliv projekta na razvoj regije, tudi z razširitvijo trga dela, razvojem sodelovanja s podjetji in spodbujanjem podjetništva. Ukrepa pomoči sta potrebna za spodbujanje razvoja družbe PCC in prenos njenih inovacij na trg.

(157)

Družba Bulk Tainer Logistics Limited, ki upravlja cisterne, ugotavlja, da je od začetka sodelovanja z družbo PCC leta 2016 dosegla večjo stabilnost v regiji zaradi rednega prevoza MCAA na Poljsko in iz nje, zaradi česar sta se znatno povečala konkurenčnost njenih ukrepov in število lokalnih podizvajalcev. Njena blagovna znamka je na lokalnem trgu bolj prepoznavna in verodostojna. Sodelovanje z družbo PCC ji je omogočilo povečanje števila delovnih mest, izboljšanje izkušenj in razvoj prometnih tehnologij.

(158)

Lokalna uprava okrožja Wołowski je ugotovila, da se je z vzpostavitvijo posebne ekonomske cone Wałbrzych povečal pritok dragocenih naložb, ki so pomembno vplivale na gospodarski in socialni razvoj okrožja. Ugotavlja, da so bile uresničene vse pričakovane koristi projekta, zlasti zmanjšanje brezposelnosti, saj je bilo ustvarjenih 170 delovnih mest, od katerih so jih 120 zasedli prebivalci okrožja Wołowski. Naložba je tudi spodbuda za krepitev podjetništva v regiji in neposredno vpliva na razvoj inovativnih tehnologij na področju kemijskega inženirstva.

(159)

Občinska uprava občine Wołów ugotavlja, da ima podenoto posebne ekonomske cone Wałbrzych in da je dejavno vključena v njen razvoj, kar pozitivno vpliva na občino, zaposlovanje in podjetništvo.

(160)

Predsednik vojvodstva Spodnje Šlezije poudarja, da je projekt na območju, ki je trajno prikrajšano, in da vsaka naložba v to regijo vidno prispeva k izboljšanju razmer v njej. Sektor kemikalij je bil v regiji prepoznan kot ključna industrija s potencialom za pomembne inovacije in izvajanje ter izboljšanje povezav med zasebnim sektorjem in raziskovalno skupnostjo. Projekt je usklajen z regionalno in nacionalno strategijo ter politikami Unije, zagotavlja privlačna delovna mesta in omogoča prenos znanja na Poljsko.

(161)

Občinska uprava občine Miękinia, ki meji na lokacijo projekta, potrjuje pozitiven vpliv, ki ga je projekt imel na družbeno-gospodarski razvoj regije, saj je bilo z njim ustvarjenih več kot 150 novih delovnih mest, kar je privedlo tudi do večje raznolikosti in obogatene ponudbe delovne sile ter ustvarjanja dodatnih posrednih delovnih mest. Prisotnost velikega delodajalca na visokotehnološkem področju ponuja velike razvojne priložnosti za lokalni trg dela in spodbuja naložbe v Miękinii. Boljši delovni pogoji izboljšujejo kakovost življenja v skupnosti in pomagajo graditi občutek družbene identitete.

(162)

Občinska uprava občine Brzeg Dolny je izrazila zaskrbljenost, da bi se lahko pozitivni učinki projekta na zaposlovanje, inovacije, lokalne davčne prihodke, gospodarstvo in podjetništvo izgubili.

(163)

Univerza Politechnika Wrocławska trdi, da je projekt zelo pomemben za Spodnjo Šlezijo, saj prispeva k razvoju raziskav in razvoja ter izobraževanja, promovira Spodnjo Šlezijo kot proizvajalko kakovostnih izdelkov na mednarodnem trgu, zmanjšuje brezposelnost ter izboljšuje regionalno, nacionalno in mednarodno sodelovanje.

(164)

Poljska zbornica kemijske industrije je poudarila pomen projekta za Poljsko, Evropo in kemijsko industrijo, saj se v okviru projekta proizvajajo izdelki odlične kakovosti v inovativnem obratu, to pa je v interesu svetovnih prejemnikov MCAA. S projektom se je na trg MCAA vključil nov akter in ustvarila so se nova in trajnostna delovna mesta v regiji (in v Nemčiji). Z izvedbo naložbe na Poljskem se prepreči selitev naložb iz Evrope na Kitajsko ali v Indijo. Zaradi projekta ni več treba prevažati klora (80), s čimer se izboljša varstvo okolja. Kemijski industriji je jasno, da projekta brez državne pomoči ne bi bilo mogoče v celoti izvesti, saj je bil tvegan, težko izvedljiv in zelo inovativen. Odkar je družba PCC vstopila na trg MCAA, so se razmere na tem trgu znatno izboljšale v smislu razpoložljivosti in zanesljivosti oskrbe ter kakovosti storitev. Ukinitev pomoči bi resno ogrozila projekt in družbo PCC.

(165)

Družba PC Logistic Sp. z o.o. ugotavlja, da ji je sodelovanje z družbo PCC kot prevozniku med drugim pomagalo izboljšati procese, usposabljanje osebja in opremo. To je privedlo do večje prepoznavnosti blagovne znamke in izboljšanja položaja na trgu.

(166)

Državljan, ki se predstavlja kot strokovnjak za tehnologijo fitofarmacevtskih sredstev, poudarja inovativnost dela družbe PCC in ugotavlja, da je projekt omogočil razširitev svežnja sodobnih kemičnih izdelkov, ki bodo bistveno vplivali na konkurenčnost evropskega gospodarstva. Navaja, da so se zaradi uredbe REACH (81) zvišali stroški za družbe, zaradi česar družbe, kot je PCC, potrebujejo državno pomoč za razvoj novih izdelkov. […]. Obstoječi […] na Poljskem bi ga morali prevažati na dolge razdalje, zaradi česar bi se zvišali stroški ter povečala okoljska tveganja in emisije. To bi lahko povzročilo tudi znatne motnje v neenakomernem industrijskem razvoju Unije.

(167)

Tretje osebe navajajo, da bi imela odprava ukrepov pomoči znatne negativne posledice za lokalno gospodarstvo in prebivalstvo.

(168)

Poleg tretjih oseb, ki so Komisiji predložile pripombe, sta bili odgovoru družbe PCC na sklep o začetku postopka priloženi izjavi družbe GEA Process Engineering Sp. z o.o. in Univerze Maria Curie-Skłodowska v Lublinu, ki sta pohvalili svoje sodelovanje z družbo PCC.

(169)

V tem oddelku so opisane pripombe Poljske k sklepu o začetku postopka. Navedene pripombe vključujejo pripombe Poljske k pripombam tretjih oseb, ki so bile Poljski predložene v nezaupni obliki. Ta oddelek vključuje tudi dodatne informacije, ki jih je Poljska predložila v odgovor na posebna vprašanja Komisije.

(170)

Preden je Poljska obravnavala vprašanja, izpostavljena v sklepu o začetku postopka, je navedla svoje stališče, da bi morala analiza, ki jo je Komisija izvedla pred izdajo sklepa o velikem projektu, že odpraviti večino njenih pomislekov v zvezi s projektom. Poljska trdi, da Komisija ne more prezreti lastne ocene iz sklepa o velikem projektu. Komisija je v okviru navedene ocene proučila naravo in strukturo zadevnega trga. Poleg tega je bila v skladu s členom 41(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006 navedena ocena potrebna za potrditev skladnosti projekta s kohezijsko politiko in drugimi politikami, vključno s politiko konkurence (82). Poljska priznava, da postopek na podlagi Uredbe (ES) št. 1083/2006 ni enak postopku na podlagi člena 108(3) Pogodbe, vendar je po njenem mnenju kljub temu razumno domnevati, da bi se morale ugotovitve Komisije iz sklepa o velikem projektu uporabljati tudi za druge postopke, vključno s preverjanjem skladnosti s pravili o državni pomoči.

(171)

Poljska ugotavlja tudi, da je bila spremenjena shema nepovratnih sredstev predmet revizije, ki se je nanašala na njeno skladnost s politiko državne pomoči. Komisija je 4. aprila 2017 (83) poljske organe obvestila o rezultatih revizije in ni imela pripomb glede pravilnosti pomoči, dodeljene na podlagi navedene sheme (84).

(172)

V teh okoliščinah Poljska meni, da bi bila negativna odločitev glede nepovratnih sredstev v nasprotju z načeloma varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti, kar zadeva Poljsko in družbo PCC. Ocena Komisije glede zadevnega trga in konkurenčnega položaja, ki jo je Komisija odobrila v okviru postopka, na podlagi katerega je bil sprejet sklep o velikem projektu, bi morala biti zanjo zavezujoča tudi pri ocenjevanju davčne oprostitve.

(173)

Poljski organi so predložili pripombe o skladnosti ukrepov pomoči z Uredbo (ES) št. 800/2008.

(174)

Poljska se ne strinja s predhodno ugotovitvijo Komisije, da se je spremenjena shema nepovratnih sredstev nezakonito uporabljala od 2. marca 2010, ko je bila sprejeta uredba o spremembi uredbe o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“, saj zanika, da bi morala v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 800/2008 predložiti posodobljen povzetek informacij v zvezi s to shemo. Navaja, da je bila edina sprememba, ki je bila uvedena z uredbo o spremembi uredbe o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“ in je bila pomembna za Uredbo (ES) št. 800/2008, povečanje največje dovoljene intenzivnosti pomoči s 25 % na 30 % in da s tem ni bila presežena največja dovoljena intenzivnost, določena v poljski karti regionalne pomoči za obdobje 2007–2013.

(175)

Poljska ugotavlja, da Komisija v sklepu o začetku postopka predlaga, da bi bilo treba spremembo sheme nepovratnih sredstev obravnavati podobno kot spremembo obstoječe pomoči v smislu Uredbe (ES) št. 659/1999. Člen 4(1) Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (85) določa, da je sprememba obstoječe pomoči katera koli sprememba, razen preoblikovanja povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči.

(176)

Vendar Poljska opozarja, da sheme pomoči, za katere velja skupinska izjema, niso „obstoječa pomoč“ v smislu Uredbe (ES) št. 659/1999, njihova združljivost pa se ne oceni predhodno. Zato bi bilo treba potrebo po predložitvi povzetka informacij in njen cilj obravnavati zgolj z vidika skladnosti z Uredbo (ES) št. 800/2008. To se razlikuje od spremembe obstoječe pomoči, pri kateri je bila združljivost že ocenjena, zato bi bilo treba za vsako spremembo potrditi, da je še vedno v skladu z merili za združljivost.

(177)

Po navedbah poljskih organov sodišča Unije niso odločila o vprašanju uporabe člena 9(1) Uredbe (ES) št. 800/2008. Vendar je generalni pravobranilec N. Wahl navedel, da je bil njegov namen Komisiji omogočiti, da v kratkem času izvede učinkovit nadzor nad tem, ali zadevna država članica izpolnjuje pogoje za izvzetje (86). Poljska poudarja, da je spremenjena shema nepovratnih sredstev izpolnjevala pogoje za izvzetje, saj intenzivnost pomoči zaradi povečanja ni presegla največje dovoljene. Poleg tega so informacije o shemi nepovratnih sredstev, ki so bile predhodno objavljene v Uradnem listu Evropske unije, veljale še naprej. Poljska vsekakor ugotavlja, da je Komisija spremljala spremenjeno shemo nepovratnih sredstev in da ni bilo pomislekov glede njene skladnosti z Uredbo (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 33).

(178)

Poljska glede na svoje stališče iz uvodnih izjav 174 do 177 meni, da nepovratna sredstva niso nezakonita, ker so bila dodeljena v okviru nezakonite sheme. Trdi tudi, da je akt o dodelitvi pomoči vseboval obvezna sklicevanja, zahtevana v členu 3(2), saj uvodna izjava 7 preambule sporazuma o nepovratnih sredstvih vsebuje sklic na Uredbo (ES) št. 800/2008 in njeno objavo. Sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje tudi sklic na uredbo o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“, ki vsebuje izrecno sklicevanje na Uredbo (ES) št. 800/2008, zlasti na poglavje I in člen 13 navedene uredbe. Poleg tega Poljska navaja, da sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje kopijo vloge za nepovratna sredstva, ki prav tako vsebuje sklicevanje na Uredbo (ES) št. 800/2008 in njen člen 13.

(179)

V zvezi s predložitvijo povzetka informacij o individualni pomoči za velik naložbeni projekt, ki se zahteva v členu 9(4) Uredbe (ES) št. 800/2008, Poljska navaja, da je bil Komisiji poslan 21. junija 2012. Predlaga, da se vsaka napaka, povezana z njegovo pozno predložitvijo, odpravi od datuma, ko je Komisija prejela informacije. Družba PCC pred predložitvijo informacij ni prejela nobene pomoči, zlasti ker je bila njena končna pravica do prejema pomoči pogojena s tem, da Komisija odobri sofinanciranje iz ESRR.

(180)

Poljska zanika, da bi družba PCC s predložitvijo različnih upravičenih stroškov za projekt v okviru vlog za nepovratna sredstva in davčno oprostitev zavajala organe, ki dodeljujejo pomoč.

(181)

Prvič, Poljska navaja, da so pravila o upravičenosti izdatkov v okviru operativnih programov, kot je operativni program „Inovativno gospodarstvo“, strožja od pravil o državni pomoči glede upravičenih stroškov (ki so se uporabljala za davčno oprostitev). Zato nekaterih stroškov, ki so upravičeni do podpore iz državne pomoči, ni mogoče razvrstiti kot upravičene stroške za financiranje iz sredstev Unije.

(182)

Drugič, Poljska je ponovila trditev družbe PCC (uvodni izjavi 86 in 87), da je bila vloga za nepovratna sredstva vložena na podlagi napovedi, ki so bile takrat na voljo. Prvotna ocena v višini približno 223 milijonov PLN (54 milijonov EUR) (diskontirana vrednost) je bila v naslednjih letih revidirana, in sicer po tem, ko je skupina Siemens preverila tehnološke in finančne vidike projekta. Na podlagi njene analize (87), katere kopijo je Poljska predložila, so se stroški projekta zvišali na približno 300 milijonov PLN (72 milijonov EUR) (nominalna vrednost), kar bi pomenilo, da bi bila donosnost naložbe nižja od zahtevane. Zaradi postopkov za izplačilo sredstev operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“ zneska nepovratnih sredstev za projekt (88) ni bilo mogoče zvišati, zato ni bilo treba posodobiti upravičenih stroškov, ugotovljenih v okviru nepovratnih sredstev. Posodobljeni znesek upravičenih stroškov je bil namesto tega naveden v vlogi za davčno oprostitev.

(183)

Poljska poleg tega navaja, da je v industriji poslovna praksa, da se ocene stroškov naložb sčasoma spreminjajo. V skladu s priporočilom (89) združenja za napredni stroškovni inženiring Association for the Advancement of Cost Engineering (v nadaljnjem besedilu: AACE International) se v postopku ocenjevanja naložbenih stroškov razlikuje najmanj pet ravni natančnosti ocenjevanja, in sicer od petega razreda (najnižja raven natančnosti na začetku načrtovanja naložb) do prvega razreda (najvišja raven natančnosti na koncu načrtovanja naložb). Poljska ugotavlja, da je tehnološko in finančno preverjanje projekta, ki ga je izvedla družba Siemens, vključevalo prehod iz četrtega razreda (študije ali študije izvedljivosti) v tretji razred (proračun, odobritev ali nadzor). Povečanje med četrtim in tretjim razredom je bilo popolnoma v skladu s tržnimi standardi.

(184)

Poljska poudarja, da dejstvo, da je družba PCC pridobila pravico do nepovratnih sredstev, še ne pomeni, da je prevzela dokončno obveznost za izvedbo projekta, zaradi česar bi bil ta nepreklicen; če bi se odločila, da ga ne bo izvedla, bi bila edina posledica zavrnitev pomoči. Zato je bila upravičena do tega, da glede na višjo oceno stroškov zaprosi za dodatno pomoč. Dejstvo, da nepovratna sredstva sama po sebi družbi PCC ne bi zadostovala za izvedbo projekta, je razvidno iz dokumentov, ki jih je predložila skupaj z vlogo za davčno oprostitev.

(185)

Poljska ugotavlja, da je sodba vrhovnega upravnega sodišča (uvodna izjava 49) dokončna in da je spor rešen v korist družbe PCC. Dovoljenje za posebno ekonomsko cono ima torej veljavo in učinek.

(186)

Poljska ugotavlja tudi, da je morala družba PCC pri vložitvi vloge za dovoljenje za posebno ekonomsko cono dokazati, da davčna oprostitev izpolnjuje pogoje iz člena 8(3) Uredbe (ES) št. 800/2008.

(187)

Poljska zanika, da dejstvo, da v dovoljenju za posebno ekonomsko cono ni naveden najvišji znesek dodeljene pomoči in da dovoljenje ne vsebuje sklicevanja na nepovratna sredstva, pomeni, da bi se pomoč dodelila nad dovoljenimi omejitvami.

(188)

Poljska pojasnjuje, da dovoljenje za posebno ekonomsko cono ni samostojen akt ter da so obseg pomoči in pogoji za njeno uporabo določeni v zakonu o posebnih ekonomskih conah in uredbi o posebnih ekonomskih conah. Z uredbo o posebnih ekonomskih conah so bili določeni največje intenzivnosti pomoči (90), najvišji dovoljeni znesek pomoči za velike naložbene projekte (91) ter zahteva, da davčna oprostitev skupaj s katero koli drugo pomočjo ne sme preseči najvišjih ravni podpore, dovoljenih v okviru regionalne pomoči (92). Določene so bile tudi omejitve kumulacije pomoči.

(189)

Poljska nadalje pojasnjuje, da je sestavni del akta o dodelitvi pomoči tudi poročilo o pogajanjih. V njem je določena najvišja dovoljena pomoč za projekt, in sicer z navedbo najvišjega zneska stroškov projekta in sklicem na uredbo o kartah regionalne pomoči. Znesek razpoložljive pomoči se določi tako, da se najvišja stopnja intenzivnosti pomoči pomnoži z zneskom upravičenih stroškov, dobljeni znesek pa se primerja z že pridobljeno državno pomočjo (nepovratna sredstva), pri čemer se uporabijo diskontirani zneski. Razpoložljivi znesek je zgornja meja vsote vseh ugodnosti, pridobljenih v obliki regionalne pomoči za projekt; če se za naložbo, ki se izvaja v posebni ekonomski coni, pridobijo druge oblike pomoči, je treba upoštevati pravila o kumulaciji pomoči iz različnih virov.

(190)

Poleg tega Poljska ugotavlja, da je družba PCC s tem, ko je zaprosila za davčno oprostitev, sprejela pogoje pogajanj in specifikacije bistvenih pogojev pogajanj. V navedenih specifikacijah so navedene pravne podlage, ki se uporabljajo za pogajanja, vključno z zakonom o posebnih ekonomskih conah, zakonom o državni pomoči, uredbo o posebnih ekonomskih conah, smernicami iz leta 2007 in Uredbo (ES) št. 800/2008. V povabilu k predložitvi ponudb, ki je bilo objavljeno pred vložitvijo vloge, je bilo navedeno, da za vsako izdano dovoljenje veljata zakon o posebnih ekonomskih conah in uredba o posebnih ekonomskih conah.

(191)

V dovoljenju za posebno ekonomsko cono sta navedena najnižji in najvišji znesek upravičenih stroškov, izražena v nominalnih vrednostih, in sicer 200 milijonov PLN (približno 48 milijonov EUR) oziroma 300 milijonov PLN (približno 72 milijonov EUR). V skladu z zakonom o posebnih ekonomskih conah (93) mora biti v dovoljenju opredeljen razpon upravičenih stroškov, pomoč pa je omejena z določitvijo najvišjega zneska upravičenih stroškov (za zaščito pred nihanji cen, menjalnimi tečaji ali drugimi dejavniki, ki lahko prispevajo k zvišanju ali znižanju skupnega zneska). Najvišji znesek upravičenih stroškov v diskontirani vrednosti je znašal 271 513 408 PLN (65 143 935 EUR) (94). Ob upoštevanju tega in nepovratnih sredstev bi se lahko določila zgornja meja državne pomoči, ki bi jo bilo mogoče pridobiti na podlagi dovoljenja za posebno ekonomsko cono. Ta znesek nikoli ne presega dovoljenih intenzivnosti pomoči.

(192)

Poljska poleg tega ugotavlja, da je družba PCC glede na dohodke, ki jih je prejela v obdobju 2018–2022, prejela pomoč v obliki davčne oprostitve v višini 18 386 294 PLN (4 411 405 EUR) (95), kar je precej pod najvišjim dovoljenim zneskom.

(193)

Poljska zato meni, da davčna oprostitev izpolnjuje pogoje iz člena 6(2) in člena 7(1) Uredbe (ES) št. 800/2008.

(194)

Poljska sicer priznava, da je povzetek informacij o davčni oprostitvi predložila zelo pozno (16. julija 2015), vendar meni, da je s tem vseeno odpravila morebitne nepravilnosti, tako da je davčna oprostitev v skladu s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 800/2008. Kot dodatno okoliščino navaja, da je bila odločitev o dodelitvi davčne oprostitve družbi PCC objavljena na spletnem mestu upravljavca posebnih ekonomskih con takoj po izdaji dovoljenja za posebno ekonomsko cono.

(195)

Kar zadeva vprašanje, ali je dovoljenje za posebno ekonomsko cono vsebovalo izrecna sklicevanja, ki se zahtevajo v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 800/2008, je Poljska opozorila, da dovoljenje za posebno ekonomsko cono ni samostojen akt. Navedla je, da poročilo o pogajanjih vključuje sklicevanja na zakon o posebnih ekonomskih conah, uredbo o posebnih ekonomskih conah in Uredbo (ES) št. 800/2008, vključno z ustreznimi podatki o objavi in sklicem na Uradni list Evropske unije.

(196)

Poljski organi so predložili pripombe o združljivosti pomoči na podlagi smernic iz leta 2007.

(197)

Poljska se ne strinja z mnenjem Komisije, navedenim v uvodni izjavi 103 sklepa o začetku postopka, da spremenjena shema nepovratnih sredstev ni vsebovala izrecnega sklicevanja na drugi pogoj iz odstavka 38 smernic iz leta 2007.

(198)

Poljska navaja, da je bila pomoč dodeljena projektom, ki so prejeli najvišje število točk glede na vnaprej določena merila, pri čemer so bila pravila o konkurenci objavljena skupaj z objavami razpisov za zbiranje predlogov. Najprej se je preverila skladnost vlog s formalnimi merili, nato pa so bile vloge vsebinsko ocenjene. Vložniki so bili obveščeni o tem, ali njihovi projekti izpolnjujejo formalna merila, tisti projekti, ki so jih izpolnjevali, pa so bili vsebinsko ocenjeni. Tisti, ki so prejeli pozitiven rezultat in dovolj visoko število točk, so bili izbrani za financiranje. Vložniki so prejeli pisna navodila. Poljska je predložila kopijo pravil o konkurenci in označila dele, v katerih je opisan ta postopek. Poljska trdi, da v skladu s poljsko različico v nasprotju z drugimi jezikovnimi različicami smernic iz leta 2007 (96) pred začetkom del ni treba predložiti pisnega potrdila, da projekt načeloma izpolnjuje merila za upravičenost.

(199)

Poljska se ne strinja niti z mnenjem Komisije, navedenim v uvodni izjavi 104 sklepa o začetku postopka, da spremenjena shema nepovratnih sredstev ne izpolnjuje pogojev za nadzor kumulacije iz odstavka 74 smernic iz leta 2007.

(200)

Poljska trdi, da se po poljski zakonodaji uporablja horizontalni pristop in da vse sheme pomoči ureja enoten sklop pravil, določen v zakonu o državni pomoči in njegovih izvedbenih pravilih. Vložniki vloge za pomoč morajo v skladu z aktom o državni pomoči v vlogah za pomoč predložiti informacije o prejeti državni pomoči. Poljska trdi, da morajo v skladu s členom 6 zakona o državni pomoči organi, ki dodeljujejo pomoč, informacije, ki jih predložijo vložniki, naknadno preveriti na podlagi podatkov iz sistema za načrtovanje, registracijo in spremljanje državne pomoči. Obseg, v katerem se lahko pomoč kumulira, je posamično opredeljen v okviru vsake sheme pomoči. Poljska ugotavlja, da sporazum o nepovratnih sredstvih vsebuje sklicevanje na uredbo o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“, vključno s členom 12 o kumulaciji pomoči iz različnih virov.

(201)

Poljska je predložila svoje stališče o združljivosti ukrepov pomoči s smernicami iz leta 2007.

(202)

Komisija je v uvodni izjavi 112 sklepa o začetku postopka dvomila, ali nepovratna sredstva, obravnavana kot ad hoc pomoč, ki ni del sheme, izpolnjujejo zahtevo glede spodbujevalnega učinka iz odstavka 38 smernic iz leta 2007. V zvezi s tem je Poljska navedla, da je 2. marca 2011 družbi PCC poslala pismo o nameri dodelitve nepovratnih sredstev, in priložila kopijo tega pisma.

(203)

Kar zadeva davčno oprostitev, Poljska po sodbi vrhovnega upravnega sodišča ni več trdila, da družba PCC pred začetkom dela na projektu ni zaprosila za davčno oprostitev. Dovoljenje za posebno ekonomsko cono je bilo izdano 19. februarja 2013. Družba PCC trdi, da je delo na projektu začela 5. aprila 2013.

(204)

Kar zadeva dvome Komisije, da sta združena ukrepa pomoči ostala v okviru dovoljenih omejitev intenzivnosti pomoči v skladu z odstavkom 67 smernic iz leta 2007 (glej uvodne izjave 113 do 123 sklepa o začetku postopka), se je Poljska sklicevala na svoje argumente, navedene v uvodnih izjavah 180 do 184 in 187 do 191.

(205)

Kar zadeva davčno oprostitev, je Poljska navedla, da je na podlagi uredbe o posebnih ekonomskih conah pomoč omejena na najvišji dovoljeni znesek v skladu s karto regionalne pomoči (97), da se pravica do pomoči uporablja le, dokler niso doseženi najvišji zneski (98) in da je treba pomoč, ki presega 75-odstotni prag, priglasiti Komisiji (99). Podobne omejitve vsebuje zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (100). Poljska ugotavlja tudi, da je družba PCC ob vložitvi vloge za davčno oprostitev izjavila, da je prejela nepovratna sredstva, kar pomeni, da bi se to upoštevalo pri izračunu najvišjega dovoljenega zneska pomoči.

(206)

Poljska zato meni, da je bil najvišji znesek pomoči, ki je bil družbi PCC dodeljen z ukrepoma pomoči, 23 086 560 EUR (95 797 682 PLN) (101)) v diskontirani vrednosti, kar je znotraj dovoljenih omejitev intenzivnosti pomoči.

(207)

Poljska je pojasnila, da kumulacijo pomoči v obliki davčne oprostitve z drugimi oblikami pomoči spremljajo in nadzorujejo pristojni davčni organi. Od leta 2015 se letne davčne napovedi predložijo v elektronski obliki (102). Upravičenci do davčne oprostitve, izdane za gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v posebni ekonomski coni, morajo davčni napovedi priložiti prilogo CIT/8S. Navedena priloga CIT/8S vsebuje posebne informacije v zvezi z davčno oprostitvijo za posebno ekonomsko cono, kot so upravičeni stroški, nastali za zadevno naložbo, znesek pomoči, ki je že bil porabljen v okviru davčne oprostitve, in znesek katere koli druge pomoči, prejete za naložbo. Davčni organi lahko zaradi dostopa do teh informacij v elektronski obliki zlahka določijo znesek državne pomoči, do katere je davčni zavezanec upravičen, ob upoštevanju dejansko nastalih upravičenih stroškov in zneska že prejete pomoči. Davčni zavezanci morajo voditi evidenco ves čas trajanja zastaralnega roka za vračilo državne pomoči. Organi nacionalne davčne uprave redno preverjajo, ali so informacije, predložene v izbranih prilogah CIT/8S, pravilne, da se zagotovi skladnost z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. V primeru neskladnosti se lahko uporabijo sankcije. Poljska zato trdi, da imajo organi davčnega in fiskalnega nadzora sredstva, s katerimi lahko učinkovito preverijo, da se ne zahteva pomoč, ki presega upravičenost, in v ta namen redno izvajajo nadzor.

(208)

V zvezi z morebitno uporabo odstavka 68 smernic iz leta 2007 je Poljska najprej navedla, da se navedeni odstavek ne more uporabljati, saj je menila, da ukrepa pomoči ne presegata 75-odstotnega praga (uvodne izjave 204 do 206).

(209)

Drugič, Poljska se je pri presoji, ali se odstavek 68, točka (a) ali (b), uporablja za ukrepa pomoči, vsekakor strinjala s stališčem družbe PCC (uvodne izjave 105 do 112) in sklenila, da je proizvodni trg celotni trg za MCAA, ne glede na stopnjo čistosti, geografski trg pa je vsaj EGP ter Severna in Južna Amerika (103). Strinjala se je tudi z ugotovitvijo družbe PCC (uvodne izjave 113 do 118), da se odstavek 68, točki (a) in (b), ne uporablja za zadevna ukrepa pomoči.

(210)

Poljska trdi, da pozitivni učinki ukrepov pomoči presegajo njune negativne učinke. Tako kot družba PCC (uvodna izjava 124) tudi Poljska poudarja, da je Komisija pozitivne učinke pomoči preverila in potrdila z odobritvijo finančnega prispevka za projekt iz ESRR.

(211)

Poljska poudarja, da je projekt na zelo prikrajšanem območju zagotovil 160 neposrednih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti za visokokvalificirane strokovnjake, in posredna delovna mesta. Območje ni le upravičeno do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3), točka (a), Pogodbe, ampak je tudi okrožje Wołowski Poviat, kjer se projekt izvaja, bistveno bolj prikrajšano kot območje kot celota. Delovni pogoji v družbi PCC so znatno boljši od standardov v regiji.

(212)

Naložba je omogočila uvedbo novih procesov in organizacijskih rešitev ter nadaljnje raziskave tehnologij MCAA in uporabe v proizvodnji. Rezultati dejavnosti raziskav in razvoja družbe PCC, ki bi se izvajale brez pomoči, so bili dani na voljo tudi v okviru intenzivnega sodelovanja zadevne družbe z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami, diplomanti in študenti.

(213)

Poljska ugotavlja tudi, da je projekt ustvaril sinergije z drugimi obrati družbe PCC Rokita in regionalnimi dejavnostmi, zaradi bližine obrata za oskrbo pa zlasti omogočil varnejši in okolju prijaznejši prevoz klora (104). Z inovativnim postopkom, ki ga uporablja družba PCC, se izboljšuje energijska učinkovitost, ta postopek pa brez pomoči ne bi bil mogoč.

(214)

Poljska je opozorila, da so pripombe, ki so jih Komisiji predložile tretje osebe (uvodne izjave 142 do 167), večinoma potrjevala stališča poljskih organov o učinkih projekta.

(215)

Poleg tega se Poljska strinja s stališčem družbe PCC (uvodni izjavi 125 in 126), da sta se s projektom zaradi vstopa novega konkurenta na duopolni trg izboljšala konkurenca in zanesljivost oskrbe.

(216)

Poljska navaja, da trg MCAA že nekaj časa raste. Komisija je v odločbi o kartelu ugotovila rast po obsegu in vrednosti v obdobju 1996–1998 ter jo predstavila kot rast s stalno povprečno stopnjo. Poljska tako kot družba PCC (uvodna izjava 129) trdi, da je ta stalen trend rasti opazen v celotni kemijski industriji, razen upada v letu 2009, zlasti zaradi rastočega ameriškega trga, na katerem je lokalna ponudba omejena. Poljska se strinja tudi s pripombami družbe PCC (uvodna izjava 131) in ugotavlja, da se zdi, da ukrepi pritožnika ne odražajo njegovih trditev o presežni zmogljivosti na trgu.

(217)

Poljska je predložila številna poročila, ki so bila na voljo v času dodelitve pomoči, da bi ponazorila takratne tržne razmere. Navedena poročila so vsebovala kombinacijo uveljavljenih podatkov in napovedi.

(218)

Prvič, v poročilu družbe SRI iz leta 2011, ki je bilo Komisiji na voljo v času sklepa o začetku postopka, so bili navedeni podatki o porabi za leti 2007 in 2010 ter napovedi za leto 2015.

Preglednica 1

Poročilo družbe SRI iz leta 2011, podatki o porabi MCAA v kt/leto (2007–2015)  (105)

(219)

Poljska je po sklepu o začetku postopka Komisiji predložila poročilo družbe Tecnon Orbichem, ki je vsebovalo podatke za leto 2007 ter napovedi za leta 2010, 2014 in 2015.

Preglednica 2

Poročilo družbe Tecnon Orbichem, podatki o porabi MCAA v kt/leto (2007–2015)

(220)

Poljska je predložila tudi poročilo iz maja 2011, ki ga je za družbo PCC pripravilo podjetje Roland Berger Strategy Consultants in v katerem je bilo predvideno, da bi lahko skupna stopnja rasti povpraševanja po MCAA v obdobju 2010–2015 v Evropi in Severni Ameriki znašala [1,9–2,3]–[3–3,6] % (106). Predložila je tudi poročilo, ki ga je za družbo PCC junija 2010 pripravila družba KlineGroup in v katerem je bilo predvideno, da se bo obseg porabe glavnih izdelkov, za katere se uporablja MCAA, v Evropi in Severni Ameriki močno povečal, in sicer v povprečju za [1,9–2,3] % in največ za [3–3,6] %.

(221)

Poljska navaja, da predloženi podatki kažejo, da je trg MCAA v zadevnem obdobju rasel in da je njegova rast presegla povprečno letno stopnjo rasti v EGP. Trg MCAA ni bil v absolutnem upadu (tj. ni imel negativne stopnje rasti), Poljska pa trdi, da ni bil v relativnem upadu, saj je trg v obdobju 2010–2015 zrasel bistveno bolj kot BDP EGP.

(222)

Poleg tega Poljska meni, da bi bilo glede na to, da je bilo prvo leto delovanja projekta leto 2016, za osnovo za oceno tržne zmogljivosti MCAA primerno vzeti obdobje 2010–2016 (ali celo daljše obdobje). Meni tudi, da bi bila rast, ob predpostavki letne stopnje rasti v višini [2–2,4] % za evropski in ameriški trg v navedenem obdobju, skoraj enaka zmogljivosti, ki je bila dodana s projektom.

(223)

Poljska nadalje ugotavlja, da sta se pritožnik in družba Akzo Nobel (zdaj Nouryon) odločila za naložbo v trg MCAA (107), kar potrjuje napovedi družbe PCC o povečanju porabe MCAA po letu 2016. Zato ni pravilno trditi, da so bile zasebne naložbe preusmerjene s trga zaradi pomoči družbi PCC ali da je zmogljivost, ustvarjena s projektom, povzročila izrivanje s trga.

(224)

Poljska se poleg tega strinja s trditvijo družbe PCC (uvodna izjava 130), da je pristop pritožnika, da preprosto sešteje nazivne zmogljivosti in trdi, da je na trgu MCAA presežna ponudba, napačen in da na evropskem in ameriškem trgu dejansko obstaja primanjkljaj ponudbe v višini približno tolikšne zmogljivosti, kot se zagotavlja s projektom. Pojasnila je, da je nazivna zmogljivost projekta znašala 42 kt/leto, dejanska zmogljivost pa največ [34–40] kt/leto (108), od tega približno […].

(225)

Komisija je v uvodni izjavi 62 sklepa o začetku postopka ugotovila, da zadevna ukrepa pomoči pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe (uvodna izjava 53). Tega poljski organi niso izpodbijali.

(226)

Komisija zato potrjuje, da ukrepa pomoči pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(227)

Komisija meni, da je primerno, da svojo končno oceno začne s proučitvijo združljivosti ukrepov pomoči na podlagi smernic iz leta 2007.

(228)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede združljivosti ukrepov pomoči, obravnavanih kot ad hoc pomoči, z odstavki 38, 67 in 71 smernic iz leta 2007 (uvodne izjave 74 do 78). Izrazila je tudi dvome o tem, ali bi morala za zadevna ukrepa pomoči uporabiti preizkuse iz odstavka 68 Smernic in ali bi bilo treba na podlagi rezultatov teh preizkusov opraviti poglobljeno oceno (uvodna izjava 79). Poleg tega je ugotovila, da tudi če ji teh preizkusov ne bi bilo treba izvesti ali če na podlagi rezultata teh preizkusov ne bi bila potrebna poglobljena ocena, ni mogla ugotoviti, da je bilo razmerje med učinki ukrepov pomoči očitno pozitivno (uvodna izjava 80).

(229)

Komisija meni, da je primerno, da svojo končno oceno začne s proučitvijo združljivosti ukrepov pomoči na podlagi navedenih odstavkov.

(230)

Odstavek 38 (109) smernic iz leta 2007 določa, da mora pristojni organ v primeru ad hoc pomoči pred začetkom dela na projektu izdati pismo o nameri dodelitve pomoči, pogojeno z odobritvijo pomoči s strani Komisije. Če se delo začne, preden so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, celoten projekt ne bo upravičen do pomoči.

(231)

Za ugotovitev, ali sta bila zadevna ukrepa pomoči v skladu z odstavkom 38 smernic iz leta 2007, je treba najprej določiti, kdaj je družba PCC začela dela na projektu.

(232)

Komisija je seznanjena s sporom med družbo PCC in Poljsko glede začetka del (uvodne izjave 46do 48). Seznanjena je tudi s stališčem, izraženim v sodbi vrhovnega upravnega sodišča (uvodna izjava 49), izdani po dogodkih, opisanih v uvodnih izjavah 46 do 48. Komisija v zvezi s tem opozarja, da ima izključno pristojnost za oceno združljivosti ukrepov pomoči z notranjim trgom (110) in da mora izvesti lastno oceno. Lahko upošteva stališče iz sodbe vrhovnega upravnega sodišča.

(233)

Za namene odstavka 38 smernic iz leta 2007 „začetek dela“ pomeni začetek gradbenih del ali prvo trdno zavezo za naročilo opreme, vendar ne vključuje predhodnih študij izvedljivosti (111).

(234)

Družba PCC trdi, da je, preden je zaprosila za davčno oprostitev, izvedla le predhodne študije izvedljivosti. Komisija ugotavlja, da je družba PCC pojasnila, da se je zaradi inovativne in zapletene narave projekta odločila vzpostaviti pilotno napravo za preverjanje izvedljivosti projekta, preden se je zavezala, da ga bo izvedla (uvodna izjava 90). Ta pilotna naprava je zasedala majhno površino, ni bila trajno pritrjena, mogoče jo je bilo zlahka razstaviti, zanjo niso bila potrebna gradbena dela in je bila dejansko takoj po prejemu prenesena v družbo Siemens (uvodna izjava 91). Skupni stroški pilotnega projekta so znašali 150 000 EUR, od tega je strošek v višini 5 814 EUR (23 854,19 PLN) nastal oktobra 2012 (uvodna izjava 92). Če rezultati pilotnega projekta ne bi bili zadovoljivi, bi lahko družba PCC odstopila od projekta in si povrnila stroške (uvodna izjava 93). Komisija med preiskavo ni prejela nobenih informacij, ki bi omajale verodostojnost trditev družbe PCC.

(235)

V teh okoliščinah Komisija meni, da se dela na pilotni napravi ne bi smela šteti za začetek del. Ugotavlja zlasti, da je bila pilotna naprava sicer potrebna za preizkušanje izvedljivosti projekta in opredelitev ustreznega katalizatorja, vendar ni bila sestavni del projekta. Pilotna naprava je zasedala majhno površino, ni bila trajno pritrjena in je bila po prejemu prenesena v prostore družbe Siemens v Nemčiji. Komisija ugotavlja, da je imela družba PCC načrt za odsvojitev intelektualne lastnine v zvezi s pilotno napravo, če bi se odločila, da ne bo izvedla projekta (uvodna izjava 93). Poleg tega so bili stroški pilotne naprave le zanemarljivi v primerjavi s stroški celotnega projekta. Komisija meni, da se družba PCC s pilotno napravo ni zavezala, da bo izvedla celotno naložbo. Pilotno napravo je zato treba šteti za predhodno študijo izvedljivosti projekta, ki ne sproži „začetka dela“ za namene odstavka 38 smernic iz leta 2007.

(236)

Komisija ugotavlja, da je družba PCC predložila dokaze, da je gradbena dela začela 5. aprila 2013 in da se je 16. avgusta 2013 prvič trdno zavezala, da bo naročila opremo, povezano s projektom (uvodna izjava 89). Nobena od informacij, zbranih v okviru poglobljenih preiskav, ne kaže na to, da bi družba PCC, razen pilotne naprave, pred vložitvijo vloge za pomoč sprejela kakršne koli druge zaveze v zvezi s projektom. Komisija zato meni, da se za „začetek dela“ za projekt šteje 5. april 2013.

(237)

Komisija je v uvodni izjavi 112 sklepa o začetku postopka ugotovila, da nepovratna sredstva, obravnavana kot ad hoc pomoč, očitno ne izpolnjujejo pogoja iz odstavka 38 smernic iz leta 2007.

(238)

Komisija ugotavlja, da je družba PCC vlogo za nepovratna sredstva vložila 15. decembra 2010. Kot je bilo ugotovljeno med formalno preiskavo, so poljski organi družbi PCC 2. marca 2011 poslali pismo, v katerem so jo obvestili, da ji nameravajo dodeliti nepovratna sredstva (uvodna izjava 202). V navedenem pismu so od nje zahtevali, naj predloži dokumentacijo za „potrditev pomoči s strani Evropske komisije“ (uvodna izjava 30). Poljski organi so 12. aprila 2012 z družbo PCC sklenili sporazum o nepovratnih sredstvih, v katerem je bilo navedeno, da bo izplačilo nepovratnih sredstev za „velike projekte“ odvisno od tega, ali ga bo Komisija odobrila ali pa se bo štelo, da ga je odobrila, v skladu z Uredbo (ES) št. 659/1999 (uvodna izjava 31). Sporazum o nepovratnih sredstvih je med drugim vseboval sklicevanje tudi na uredbo o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“ (kakor je bila spremenjena) in Uredbo (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 31).

(239)

Komisija zato meni, da poljski organi pred začetkom del na projektu niso izdali le pisma o nameri dodelitve nepovratnih sredstev družbi PCC, temveč tudi sam akt o dodelitvi.

(240)

Poljski organi so v dopisu z dne 2. marca 2011 navedli, da mora pomoč potrditi Komisija. Sporazum o nepovratnih sredstvih je vseboval sklicevanje na uredbo o operativnem programu „Inovativno gospodarstvo“ (kakor je bila spremenjena), v kateri je navedeno, da je treba projekt priglasiti Komisiji, če prejme več kot 30 milijonov EUR pomoči (uvodna izjava 31). To je pomenilo, da projekta ni bilo treba priglasiti, če bi prejel znesek pomoči, ki bi bil nižji od navedenega. To je v skladu z zahtevami iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 800/2008, sklicevanje na katero je vseboval tudi sporazum o nepovratnih sredstvih (uvodna izjava 31). V teh okoliščinah Komisija meni, da so poljski organi družbi PCC sporočili, da so bila nepovratna sredstva dodeljena na podlagi odobritve Komisije, kolikor se je to zahtevalo s pravom Unije. Poljski organi so torej v zvezi s tem ravnali v skladu z odstavkom 38 smernic iz leta 2007.

(241)

Komisija vsekakor opozarja, da mora v skladu s sodno prakso Unije za oceno obstoja pisma o nameri v smislu odstavka 38 smernic iz leta 2007 oceniti okoliščine vsakega posameznega primera, da bi ugotovila, ali je bila možnost dodelitve pomoči dovolj verjetna, da bi bilo izpolnjeno merilo v zvezi s spodbujevalnim učinkom. Pri oceni obstoja spodbujevalnega elementa mora zlasti upoštevati natančno obliko in naravo aktov, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi, ter druge zadevne okoliščine (112).

(242)

Komisija na podlagi tega sklepanja meni, da je ključno vprašanje pri ugotavljanju, ali so zahteve iz odstavka 38 smernic iz leta 2007 v tem primeru izpolnjene, to, ali je mogoče skleniti, da družba PCC ni začela del na projektu, dokler ni menila, da je razumno verjetno, da bo prejela nepovratna sredstva. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je družba PCC dela na projektu začela 5. aprila 2013 (uvodna izjava 236), tj. skoraj celo leto po tem, ko je od poljskih organov prejela ne le pismo o nameri, temveč tudi dejanski instrument o dodelitvi pomoči (uvodna izjava 239).

(243)

Komisija zato ugotavlja, da so poljski organi pismo o nameri dodelitve nepovratnih sredstev, kot se zahteva v odstavku 38, družbi PCC izdali pred začetkom del 5. aprila 2013.

(244)

Komisija zato ugotavlja, da nepovratna sredstva izpolnjujejo pogoje iz odstavka 38 smernic iz leta 2007.

(245)

Komisija je v uvodnih izjavah 109 do 111 sklepa o začetku postopka ugotovila, da davčna oprostitev, obravnavana kot ad hoc pomoč, očitno ne izpolnjuje pogoja iz odstavka 38 smernic iz leta 2007.

(246)

Komisija opozarja, da je Poljska v času sklepa o začetku postopka menila, da je družba PCC začela dela na projektu, preden je zaprosila za davčno oprostitev (uvodni izjavi 46 in 47), Komisija pa se je s to ugotovitvijo predhodno strinjala (uvodna izjava 57).

(247)

Komisija je po proučitvi predloženih informacij ugotovila, da so se dela na projektu začela 5. aprila 2013 (uvodna izjava 236).

(248)

Družba PCC je 11. februarja 2013 zaprosila za dovoljenje za opravljanje gospodarskih dejavnosti v posebni ekonomski coni, da bi bila upravičena do davčne oprostitve (uvodna izjava 40). Kot je razvidno iz poročila o pogajanjih, se je upravljavec posebnih ekonomskih con 12. februarja 2013 strinjal, da se družbi PCC izda dovoljenje za posebno ekonomsko cono (uvodna izjava 41). Zadevno dovoljenje, s katerim je bila družbi PCC odobrena davčna oprostitev, je izdal 19. februarja 2013 (uvodna izjava 42).

(249)

V teh okoliščinah poljski organi niso le izdali pisma o nameri dodelitve davčne oprostitve družbi PCC (in potrdili upravičenosti družbe PCC do pomoči), preden je ta začela delo na projektu, ampak so izdali tudi sam akt o dodelitvi.

(250)

Komisija ugotavlja, da niti v poročilu o pogajanjih niti v dovoljenju za posebno ekonomsko cono ni bilo navedeno, da je bila namera poljskih organov, da dodelijo pomoč, pogojena z odobritvijo pomoči s strani Komisije. Vendar opozarja na stališče poljskih organov, da dovoljenje za posebno ekonomsko cono ni samostojen akt in da so vanj s sklicevanjem vključene različne pravne podlage (uvodne izjave 188 do 190).

(251)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da je bilo v povabilu k predložitvi ponudb, na katero se je družba PCC odzvala z vlogo za davčno oprostitev, navedeno, da bo dovoljenje za posebno ekonomsko cono izdano na podlagi zakona o posebnih ekonomskih conah in uredbe o posebnih ekonomskih conah. Ko je družba PCC vložila vlogo, je brez pridržkov sprejela pogoje pogajanj in razpisne zahteve (uvodna izjava 40). V razpisnih zahtevah je bilo navedeno, da se bodo pogajanja med drugim izvedla na podlagi zakona o posebnih ekonomskih conah in uredbe o posebnih ekonomskih conah. Poleg tega poročilo o pogajanjih potrjuje, da je bila družba PCC obveščena, da bo dovoljenje za posebno ekonomsko cono izdano med drugim na podlagi uredbe o posebnih ekonomskih conah in Uredbe (ES) št. 800/2008 (uvodna izjava 41).

(252)

Komisija se zato strinja, da dovoljenje za posebno ekonomsko cono ni bil samostojen akt in da so bili navedeni pravni akti, zlasti zakon o posebnih ekonomskih conah in uredba o posebnih ekonomskih conah, vanj vključeni s sklicevanjem. Določbe teh aktov so se torej uporabljale za davčno oprostitev, dodeljeno družbi PCC.

(253)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je treba v skladu s členom 4(5) uredbe o posebnih ekonomskih conah pomoč za velik naložbeni projekt, ki presega 75 % najvišje pomoči, ki se lahko dodeli za naložbe z upravičenimi stroški v višini 100 milijonov EUR, pri čemer se uporabijo standardne zgornje meje pomoči, ki se uporabljajo za velika podjetja v odobreni karti regionalne pomoči na dan dodelitve pomoči, priglasiti Komisiji. To je pomenilo, da projekta ni bilo treba priglasiti, če bi prejel znesek pomoči, ki bi bil nižji od navedenega. To je v skladu z zahtevo po priglasitvi pomoči za velike naložbene projekte iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 800/2008. V teh okoliščinah Komisija meni, da je bilo dovoljenje za posebno ekonomsko cono izdano na podlagi odobritve Komisije, kolikor je bila taka odobritev potrebna v skladu s pravom Unije.

(254)

Komisija poleg tega opozarja, da je ključno vprašanje pri ugotavljanju, ali so zahteve iz odstavka 38 smernic iz leta 2007 izpolnjene, to, ali je mogoče skleniti, da družba PCC ni začela del na projektu, dokler ni menila, da je razumno verjetno, da bo prejela davčno oprostitev (uvodna izjava 242). Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je družba PCC, ko je 5. aprila 2013 začela dela na projektu (uvodna izjava 236), od poljskih organov poleg pisma o nameri dodelitve pomoči prejela tudi dejanski instrument o dodelitvi pomoči (uvodna izjava 249).

(255)

Komisija zato ugotavlja, da so poljski organi pismo o nameri dodelitve davčne oprostitve, kot se zahteva v odstavku 38, družbi PCC izdali pred začetkom del 5. aprila 2013.

(256)

Komisija zato ugotavlja, da davčna oprostitev izpolnjuje pogoje iz odstavka 38 smernic iz leta 2007.

(257)

Komisija torej meni, da ukrepa pomoči (nepovratna sredstva in davčna oprostitev), dodeljena družbi PCC, izpolnjujeta pogoje iz odstavka 38 smernic iz leta 2007 (uvodni izjavi 244 in 256).

(258)

Odstavek 67 (113) smernic iz leta 2007 določa prilagojeno zgornjo mejo regionalne pomoči za velike naložbene projekte. Za ugotovitev, ali sta ukrepa pomoči v skladu s to zgornjo mejo, je treba najprej določiti znesek upravičenih stroškov, ki ga je treba upoštevati pri izračunu intenzivnosti pomoči, nato pa preveriti, ali se pri ukrepih pomoči upošteva ta zgornja meja.

(259)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da ni jasno, zakaj je družba PCC v vlogah za nepovratna sredstva in davčno oprostitev navedla različne upravičene stroške za projekt, ter menila, da je znesek, naveden v vlogi za nepovratna sredstva, ustrezen (uvodna izjava 76).

(260)

Komisija je seznanjena s pojasnili Poljske (uvodne izjave 180 do 184) in družbe PCC (uvodne izjave 85 do 88), zakaj so se upravičeni stroški, na podlagi katerih je družba PCC zaprosila za nepovratna sredstva, razlikovali od stroškov, navedenih v vlogi za davčno oprostitev. Poljska in družba PCC v bistvu trdita, da je družba PCC med vložitvijo vloge za nepovratna sredstva in vloge za davčno oprostitev prejela nasvet tretje osebe, ki jo je spodbudil k zvišanju ocenjenih stroškov. Ker projekt ne bi bil dovolj dobičkonosen, da bi ga bilo mogoče izvesti glede na navedeno zvišanje, je družba PCC zaprosila za dodatno pomoč v obliki davčne oprostitve.

(261)

Komisija opozarja, da je družba PCC dela na projektu začela 5. aprila 2013 (uvodna izjava 236), za davčno oprostitev pa je zaprosila 11. februarja 2013 (uvodna izjava 40). Ker družba PCC ob vložitvi vloge za davčno oprostitev še ni začela z deli, je lahko zaprosila za dodatno pomoč za projekt.

(262)

Komisija priznava, da je družba PCC ob vložitvi vloge za nepovratna sredstva navedla, da bodo nepovratna sredstva zadostovala za izvedbo projekta na Poljskem (uvodna izjava 30). Poleg tega ugotavlja, da se je družba PCC ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih 4. aprila 2012 strinjala, da morebitno zvišanje stroškov projekta ne bi bilo upravičeno do podpore in bi ga krila družba PCC (uvodna izjava 31).

(263)

V zvezi s tem se Komisija strinja s Poljsko (uvodna izjava 184), da družba PCC s pridobitvijo pravice do nepovratnih sredstev ni bila zavezana k izvedbi projekta. Poleg tega meni, da sporazum o nepovratnih sredstvih družbi PCC ni preprečil, da bi v primeru zvišanja stroškov zaprosila za kakršno koli drugo državno pomoč, ampak da je bilo v sporazumu o nepovratnih sredstvih navedeno, da v skladu s pogoji zadevnega sporazuma v takem primeru iz operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“ ni bilo mogoče pričakovati nobene dodatne pomoči.

(264)

Poljska je predložila kopijo poročila, ki ga je družba Siemens pripravila za družbo PCC (uvodna izjava 182) in v katerem je navedeno, da bi bilo treba stroške projekta zvišati na [66 340 000–80 340 000 EUR] ([72 290 000–87 500 000 EUR], če bi bila vključena rezervacija za nepredvidene dogodke) (114). Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je Poljska pojasnila, da je v industriji običajno, da se ocene stroškov za takšne projekte sčasoma revidirajo (uvodna izjava 183). Ugotavlja, da so bili v finančni analizi, ki jo je družba PCC predložila skupaj z vlogo za davčno oprostitev, navedeni stroški naložb v višini 301 478 910 PLN (uvodna izjava 40). V tej vlogi in priloženem poslovnem načrtu so bili navedeni upravičeni stroški v višini največ 300 000 000 PLN (uvodna izjava 40). Čeprav navedena zneska nista enaka, se gibljeta v istem razponu (brez upoštevanja rezervacije za nepredvidene dogodke v poročilu družbe Siemens (115)); Komisija ugotavlja tudi, da sta bila izražena v različnih valutah, zaradi česar bi lahko prišlo do odstopanja, odvisno od uporabljenih menjalnih tečajev. Zato je najvišji znesek, za katerega je bila vložena vloga in ki je bil odobren v dovoljenju za posebno ekonomsko cono (116), utemeljen s poročilom družbe Siemens in finančno analizo, predloženo skupaj z vlogo za davčno oprostitev.

(265)

Komisija zato meni, da je treba pri oceni, ali je skupni najvišji znesek pomoči, dodeljen družbi PCC, v skladu z veljavno zgornjo mejo, upoštevati znesek, naveden v dovoljenju za posebno ekonomsko cono.

(266)

Po določitvi upravičenih stroškov je treba najvišji znesek pomoči, ki je na voljo za projekt, določiti z uporabo formule iz odstavka 67 smernic iz leta 2007: najvišji znesek pomoči = R × (50 + 0,50 × B + 0,34 × C), pri čemer je R neprilagojena zgornja meja regionalne pomoči, B upravičeni odhodki med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR in C upravičeni odhodki nad 100 milijonov EUR.

(267)

Ob upoštevanju najvišjega zneska upravičenih stroškov v višini 271 513 408 PLN (65 143 935 EUR) (diskontirano) je treba uporabiti naslednjo formulo: 40 % × (50 milijonov + 0,5 × 15 143 935 + 0,34 × 0). To pomeni najvišji znesek pomoči v višini 23 028 787 EUR (95 981 681 PLN) (117). Izražen kot intenzivnost pomoči, ustreza 35 % upravičenih stroškov.

(268)

Komisija mora ugotoviti, ali se je pri zadevnih ukrepih pomoči upoštevala ta zgornja meja. Kar zadeva nepovratna sredstva, so ta očitno pod to zgornjo mejo. V dovoljenju za posebno ekonomsko cono samem po sebi ni naveden prejšnji ukrep pomoči in ni določb, ki bi preprečevale, da bi skupni znesek regionalne pomoči za naložbe za projekt (v obliki davčne oprostitve in nepovratnih sredstev) presegel zadevno zgornjo mejo.

(269)

Vendar Komisija ugotavlja, da je družba PCC ob vložitvi vloge za davčno oprostitev izjavila, da je prejela nepovratna sredstva (uvodna izjava 40). Zato so se poljski organi zavedali, da je družba PCC že imela koristi od nepovratnih sredstev, ko so se odločili, da ji bodo dodelili davčno oprostitev.

(270)

Poleg tega dovoljenje za posebno ekonomsko cono ni samostojen akt, vanj pa so s sklicevanjem vključene različne druge pravne določbe, zlasti uredba o posebnih ekonomskih conah (uvodna izjava 252). V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da so bili z uredbo o posebnih ekonomskih conah določeni največje intenzivnosti pomoči, najvišji dovoljeni znesek pomoči za velike naložbene projekte ter zahteva, da davčna oprostitev skupaj s katero koli drugo pomočjo ne sme preseči najvišjih ravni podpore v okviru regionalne pomoči (uvodna izjava 188). Omejitve pomoči v navedenih določbah uredbe o posebnih ekonomskih conah so usklajene z omejitvami pomoči iz smernic iz leta 2007. Komisija zato meni, da bi morale te določbe, ki so vključene v dovoljenje za posebno ekonomsko cono, zagotavljati, da najvišji znesek pomoči, dodeljene na podlagi dovoljenja za posebno ekonomsko cono, ne presega najvišjega zneska, dovoljenega s smernicami iz leta 2007.

(271)

V teh okoliščinah Komisija ugotavlja, da bi bilo treba znesek pomoči, ki ga lahko družba PCC prejme v obliki davčne oprostitve, razumeti kot najvišji znesek pomoči, ki je na voljo za projekt na podlagi upravičenih stroškov, določenih v dovoljenju za posebno ekonomsko cono (uvodna izjava 267), od katerega se odšteje znesek, prejet v obliki nepovratnih sredstev (uvodna izjava 31).

(272)

Glede na to ugotovitev, ki so jo potrdili poljski organi, skupni znesek regionalne pomoči za naložbe, dodeljene za projekt v obliki nepovratnih sredstev in davčne oprostitve, ne presega najvišjega dovoljenega zneska pomoči v skladu s smernicami iz leta 2007.

(273)

Komisija glede na premisleke iz uvodnih izjav 259 do 272 ugotavlja, da ukrepa pomoči izpolnjujeta pogoje iz odstavka 67 smernic iz leta 2007.

(274)

Odstavek 71 (118) smernic iz leta 2007 določa, da kadar je pomoč dodeljena po več regionalnih shemah hkrati ali v kombinaciji z ad hoc pomočjo, zgornje meje intenzivnosti pomoči veljajo za celotno pomoč.

(275)

Komisija glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 271 in 272 ugotavlja, da so bila nepovratna sredstva in davčna oprostitev skupaj dodeljeni družbi PCC le, če niso presegli največjih dovoljenih intenzivnosti pomoči v skladu s smernicami iz leta 2007. Kumulacijo pomoči v obliki davčne oprostitve z drugimi oblikami pomoči spremljajo in nadzorujejo pristojni davčni organi, ki imajo sredstva za učinkovito preverjanje, da se ne zahteva presežna pomoč, in za naložitev sankcij v primeru neskladnosti (uvodna izjava 207). Komisija podredno ugotavlja, da je družba PCC do zdaj prejela znesek, ki precej nižji od najvišjega možnega zneska pomoči v obliki davčne oprostitve (uvodna izjava 192), pri čemer ni navedla nobenih posebnih pomislekov v zvezi s spremljanjem kumulacije pomoči, dodeljene družbi PCC.

(276)

Komisija zato ugotavlja, da zadevna ukrepa pomoči izpolnjujeta pogoje iz odstavka 71 smernic iz leta 2007.

(277)

Komisija zato ugotavlja, da zadevna ukrepa pomoči izpolnjujeta pogoje iz odstavkov 38, 67 in 71 smernic iz leta 2007 (uvodne izjave 257, 273 in 276). Opozarja, da je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke le glede skladnosti ukrepov pomoči z navedenimi odstavki (uvodna izjava 228). Ker ni podvomila o skladnosti ukrepov pomoči z drugimi določbami navedenih smernic, je implicitno priznala, da v zvezi s tem ni imela pomislekov (119). Da bi se izognili dvomom, Komisija navaja, da zadevna ukrepa pomoči po njenem mnenju izpolnjujeta druge zahteve iz smernic iz leta 2007, in sicer:

(278)

Komisija zato ugotavlja, da sta zadevna ukrepa pomoči sama po sebi skladna z zahtevami glede združljivosti iz smernic iz leta 2007.

(279)

Potem ko je Komisija ugotovila, da ukrepa pomoči sama po sebi izpolnjujeta zahteve iz smernic iz leta 2007 (uvodna izjava 278), mora zdaj oceniti, ali je v skladu z odstavkom 68 navedenih smernic potrebna poglobljena ocena ukrepov pomoči.

(280)

Odstavek 68 (120) smernice iz leta 2007 določa, da mora Komisija, kadar skupni znesek pomoči iz vseh virov presega prag 75 % (uvodna izjava 97), uporabiti preizkuse iz odstavka 68, točki (a) in (b). Če pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavka 68, točka (a) ali (b), se lahko odobri le po poglobljeni oceni.

(281)

75-odstotni prag, ki se uporablja v tem primeru, znaša 30 milijonov EUR. Kot je navedla družba PCC, to ni sporno (uvodna izjava 97). Najvišji znesek pomoči, dodeljene družbi PCC v zvezi s projektom, je bil 23 028 787 EUR (95 981 681 PLN) (uvodne izjave 267 do 272). Skupni znesek pomoči za projekt iz vseh virov torej ne presega 75-odstotnega praga.

(282)

Komisija zato ugotavlja, da se odstavek 68 ne uporablja, pri tem pa ni treba opraviti preizkusov iz odstavka 68, točki (a) in (b), smernic iz leta 2007. Zato ni treba opraviti poglobljene ocene pomoči za družbo PCC v skladu z merili iz odstavka 68.

(283)

Komisija je zato ugotovila, da zadevna ukrepa pomoči izpolnjujeta pogoje iz odstavkov 38 (uvodna izjava 257), 67 (uvodna izjava 273) in 71 (uvodna izjava 276) smernic iz leta 2007. Zato sama po sebi izpolnjujeta zahteve glede združljivosti iz navedenih smernic. Poleg tega je Komisija ugotovila, da zaradi ukrepov pomoči ni treba izvesti poglobljene ocene v skladu z odstavkom 68 smernic iz leta 2007 (uvodna izjava 282).

(284)

Komisija mora ne glede na rezultat preizkusov iz odstavka 68 za sklep o združljivosti ukrepov pomoči na podlagi smernic iz leta 2007 ugotoviti, ali pozitivni učinki pomoči presegajo negativne, če ima v zvezi s tem pomisleke (121).

(285)

Komisija ugotavlja, da je Poljska nepovratna sredstva dodelila aprila 2012, davčno oprostitev pa februarja 2013. Zato je primerno analizirati dejanske okoliščine in razpoložljive podatke, kakršni so bili v tistem času.

(286)

Komisija ugotavlja, da projekt znatno pozitivno prispeva k regionalnemu razvoju, kar je namen regionalne državne pomoči, kot sta obravnavana ukrepa pomoči. Zlasti ugotavlja naslednje koristi projekta, ki bi jih bilo mogoče predvideti ob dodelitvi ukrepov pomoči:

(287)

Komisija ugotavlja, da je bil po trditvah pritožnika projekt usmerjen v trg s presežno zmogljivostjo (uvodna izjava 51).

(288)

Da bi ocenili, ali je bil projekt usmerjen v trg s presežno zmogljivostjo in, če je bil, kakšen vpliv bi to imelo na test tehtanja, je treba najprej opredeliti zadevni proizvodni in geografski trg.

(289)

Komisija ugotavlja, da je v skladu s trditvami pritožnika zadevni proizvodni trg trg za ultra čisto MCAA (uvodna izjava 51 ter uvodni izjavi 135 in 136 sklepa o začetku postopka), Poljska in družba PCC pa trdita, da je zadevni proizvodni trg trg MCAA kot celota (uvodne izjave 105 do 108 in uvodna izjava 209).

(290)

Komisija opozarja, da je v odstavku 69 smernic iz leta 2007 navedeno, da zadevni proizvodni trg „zajema zadevni proizvod in njegove nadomestke, ki jih tako obravnavajo potrošniki (zaradi lastnosti, cen in nameravane uporabe proizvoda) ali proizvajalec (zaradi prožnosti proizvodnih objektov)“ (poudarek je dodan). Zato meni, da bi bilo treba različne razrede čistosti MCAA, če so po mnenju potrošnika ali proizvajalca zamenljivi, šteti za del istega proizvodnega trga.

(291)

Komisija najprej ugotavlja, da se v različnih tržnih poročilih, ki jih je predložila Poljska (uvodne izjave 217do 219), ne razlikuje med razredi čistosti, temveč se trg MCAA obravnava kot celota. Poleg tega tržne informacije, ki jih je pritožnik predložil v fazi predhodne proučitve (glej uvodno izjavo 26 sklepa o začetku postopka), ne razlikujejo med razredi čistosti, temveč se nanašajo na trg MCAA kot celoto. Komisija je v svojih prejšnjih primerih ugotovila, da ni zadostnih znakov, da različni razredi čistosti upravičujejo segmentacijo proizvodnega trga, in je trg MCAA obravnavala kot celoto (122).

(292)

V zvezi s povpraševanjem Komisija ugotavlja, da po trditvah pritožnik obstajata vsaj dva ločena trga za izdelke MCAA: en za dve najvišji stopnji čistosti in en za dve najnižji stopnji čistosti (uvodna izjava 136 sklepa o začetku postopka), družba PCC pa trdi, da je uporaba stopnje čistosti MCAA odvisna od odločitev strank in ne od omejitev, povezanih z njenimi lastnostmi, ceno in predvideno uporabo (uvodna izjava 105). Komisija ugotavlja, da so splošne uporabe MCAA (uvodna izjava 21) večinoma enake, ne glede na čistost. Pri nekaterih posebnih uporabah MCAA imajo kupci morda raje višjo stopnjo čistosti.

(293)

Vsekakor Komisija v zvezi s ponudbo ugotavlja, da so pritožnik, družba Nouryon (prej Akzo Nobel) in družba PCC prek svojih proizvodnih obratov popolnoma prilagodljivi pri proizvodnji MCAA vseh razredov čistosti (uvodna izjava 106). Zato se zdi, da bi bilo treba z vidika ponudbe različne stopnje čistosti MCAA obravnavati kot nadomestke. Posledično Komisija ugotavlja, da glede na visoko stopnjo zamenljivosti na strani ponudbe in odsotnost pomembnih kazalnikov pomanjkanja zamenljivosti na strani povpraševanja ni primerno nadalje razdeliti trg za MCAA in da je zadevni proizvodni trg trg MCAA, ne glede na stopnjo čistosti.

(294)

Komisija ugotavlja, da je v skladu s trditvami pritožnika zadevni geografski trg EGP (uvodna izjava 51), Poljska in družba PCC pa trdita, da je to vsaj območje, ki zajema EGP, Severno Ameriko in Južno Ameriko (uvodne izjave 109 do 112 in uvodna izjava 209).

(295)

Komisija ugotavlja, da njena prejšnja praksa v zvezi s tem ne zagotavlja jasnega odgovora. Medtem ko je v svoji odločbi o združitvi družb Akzo in Nobel Industries iz leta 1994 (123) menila, da je primerno proučiti zahodnoevropski trg za MCAA, je leta 2020 ugotovila, da ta trg morda ni več upošteven in je opredelitev geografskega trga za MCAA pustila odprto (124).

(296)

Komisija najprej ugotavlja, da je pritožnik sam, ki ima sedež v Uniji, očitno pomemben izvoznik vsaj na severnoameriški in južnoameriški trg (uvodna izjava 111). To se zdi v nasprotju z njegovo trditvijo, da je trg omejen na EGP.

(297)

Komisija ugotavlja, da obstaja očitno intenzivna trgovina z MCAA med Evropo in ZDA. V poročilu družbe SRI iz leta 2011 (125) je navedeno, da je leta 2010 43 % porabe MCAA v ZDA izviralo iz uvoza, od česar je Nemčija dobavila 69 %, Nizozemska pa 24 % (126). Obstajajo tudi dokazi o znatni trgovini med Evropo in preostalo Severno Ameriko. V poročilu družbe SRI iz leta 2011 je navedeno, da Kanada, ki ni imela domačih proizvajalcev MCAA, uvaža iz Švedske, Nizozemske in Nemčije (127), Mehika pa tradicionalno uvaža tudi iz Nemčije (128). Poleg tega se zdi, da tudi srednje- in južnoameriške države uvažajo znatne količine MCAA iz Evrope. Leta 2010 je bilo na primer 34 % argentinskega uvoza iz Nemčije, MCAA pa sta uvažali tudi Brazilija in Kolumbija (129).

(298)

Kot navajata Poljska in družba PCC (uvodni izjavi 112 in 209), je morda smiselno trditi, da je geografski trg celo širši od Evrope in obeh Amerik. V poročilu družbe SRI iz leta 2011 je na primer navedeno, da je bila leta 2006 večina uvoza v Zahodno Evropo iz Japonske (41 %) in Indije (39 %), od leta 2008 pa je bil skoraj ves uvoz iz Indije; vendar je bil tak uvoz v Zahodno Evropo še vedno precej zanemarljiv. Leta 2010 je bil velik del zahodnoevropskega izvoza usmerjen v ZDA, Argentino in Južno Afriko (130). Iz poročila družbe Tecnon Orbichem pa je razvidno, da je trg MCAA svetovni trg (131). Kot sta navedli družba PCC in Poljska (uvodni izjavi 112 in 209), se lahko azijski proizvajalci osredotočijo na trge zunaj evropskega in ameriškega trga. Jasno pa je, da očitno obstaja stabilna trgovina z MCAA vsaj med Evropo in Amerikama.

(299)

Komisija ugotavlja, da trg za MCAA ni omejen na EGP. Vendar opozarja, da ji za izvedbo ocene ni treba določiti natančnega zadevnega geografskega trga (poleg dejstva, da je tak zadevni trg širši od EGP), saj stopnja, do katere zadevni geografski trg sega prek meja EGP, ne vpliva bistveno na rezultate analize zadevnih tržnih trendov, ki jo je opravila Komisija (uvodne izjave 301 do 305).

(300)

Pritožnik je v pritožbi trdil, da na trgu MCAA obstaja presežna zmogljivost in da bi se zaradi projekta ta presežna zmogljivost še povečala.

(301)

Komisija najprej ugotavlja, da podatki, ki jih je predložil pritožnik (glej sklep o začetku postopka, uvodna izjava 26), ne podpirajo trditve o strukturni presežni zmogljivosti na trgu MCAA v letih pred odločitvijo družbe PCC o naložbi. Iz predloženih podatkov so namreč razvidni trg z razmeroma stabilnim povpraševanjem (ob upoštevanju neposrednih učinkov finančne krize leta 2008), razmeroma visoka in stabilna stopnja izvoza iz Unije v tretje države ter zelo nizka stopnja uvoza. Ravni proizvodnje v Evropi so ostale stabilne v primerjavi s skupno zmogljivostjo. Komisija ugotavlja, da dejstvo, da povpraševanje ostaja pod absolutno proizvodno zmogljivostjo, samo po sebi ne kaže na strukturno presežno zmogljivost, zlasti glede na dejstvo, kot sta poudarili družba PCC in Poljska, da je dejanska zmogljivost manjša od nazivne zmogljivosti (uvodni izjavi 130 in 224) (132). Podobno okoliščina, da je bilo evropsko povpraševanje kot tako manjše od dejanske proizvodnje ali zmogljivosti, ni znak strukturne presežne zmogljivosti, saj se je velik del evropske proizvodnje letno izvažal na razmeroma stabilni ravni. Komisija zato meni, da podatki, ki jih je predložil pritožnik, ne dokazujejo obstoja presežne zmogljivosti na trgu v času, ko je družba PCC izvedla svojo naložbo.

(302)

V zvezi s trditvijo, da bi projekt povečal presežno zmogljivost, Komisija najprej ugotavlja, da, kot je navedeno zgoraj, za trg pred naložbo ni bila značilna strukturna presežna zmogljivost. Vendar je ocenila, ali bi lahko zaradi naložbe nastala presežna zmogljivost.

(303)

Komisija opozarja, da je bil projekt zasnovan z nazivno letno proizvodno zmogljivostjo v višini 42 kt (uvodna izjava 18). Vendar je njegova dejanska proizvodna zmogljivost ocenjena na [34–40] kt/leto (uvodni izjavi 130 in 224). Res je, da bi se zaradi tega ob nespremenjenem lokalnem povpraševanju in izvozu zmogljivost na trgu znatno povečala. Kot sta poudarili družba PCC in Poljska, pa je treba povečanje zmogljivosti oceniti glede na predvideno povpraševanje na trgu v času naložbe (133).

(304)

Neodvisna poročila, ki jih je predložila Poljska in so bila na voljo v času dodelitve ukrepov pomoči, vsebujejo napovedi za leto 2015. V poročilu družbe SRI iz leta 2011 je navedeno, da se bo letna poraba MCAA med letoma 2010 in 2015 absolutno povečala na vseh ključnih trgih, in sicer za [14–16,5] kt samo v Evropi, [18–22] kt v Evropi in ZDA skupaj, [20–24] kt v Evropi in Severni Ameriki skupaj, [22–27] kt v Evropi in obeh Amerikah skupaj ter [150–180] kt na svetu (uvodna izjava 218). To pomeni pričakovano pozitivno skupno letno stopnjo rasti za obdobje 2010–2015 na podlagi količine v višini [1,4–1,6] % za Evropo, [1,4–1,6] % za Evropo in ZDA, [1,4–1,6] % za Evropo in Severno Ameriko, [1,4–1,6] % za Evropo in obe Ameriki ter [3,2–3,7] % za svet.

(305)

V poročilu družbe Tecnon Orbichem pa so prikazani podatki o napovedih za leta 2010– 2015, iz katerih je razvidno povečanje porabe MCAA po količini na leto za [14–15,2] kt v Evropi, [22–26] kt v Evropi in Severni Ameriki, [30–33] kt v Evropi in obeh Amerikah ter [90–105] kt na svetu (uvodna izjava 219). To pomeni pričakovano pozitivno skupno letno stopnjo rasti za obdobje 2010–2015 v višini [1,3–1,5] % za Evropo, [1,4–1,6] % za Evropo in Severno Ameriko, [1,7–1,9] % za Evropo in obe Ameriki ter [2,6–2,8] % za svet. Isto poročilo kaže na pozitivno skupno letno stopnjo rasti v petletnem obdobju 2010–2014 v višini [1,2–1,4] % za Evropo, [1,4–1,6] % za Evropo in Severno Ameriko, [1,6–1,9] % za Evropo in obe Amerikiter [2,7–3] % za svet.

(306)

Komisija ugotavlja, da so napovedi rasti trga v času dodelitve ukrepov pomoči nujno temeljile na ocenah. Opozarja, da je bila v poročilih iz uvodnih izjav 304 in 305 že napovedana rast trga, vendar so bila druga poročila v zvezi s tem še bolj optimistična. Poročila, pripravljena za družbo PCC v času odločitve o naložbi, so na primer kazala na še višjo pričakovano rast v višini [1,9–2,3]–[3–3,6] % za trg MCAA v Evropi in Severni Ameriki za obdobje 2010–2015 ter podobne stopnje rasti za trge njenih izdelkov nižje v prodajni verigi (uvodna izjava 220).

(307)

Komisija ugotavlja tudi, da se je v času, ko je družba PCC izvajala projekt, trg MCAA štel za privlačnega za naložbe, saj sta pritožnik in družba Akzo Nobel naložbe v povečanje svojih proizvodnih zmogljivosti napovedala v letih pred začetkom del v okviru projekta in po njem (uvodni izjavi 132 in 223). To torej potrjuje, da se je pričakovalo, da se bodo trgi za MCAA in njene izdelke nižje v prodajni verigi povečali in absorbirali proizvodno zmogljivost, ki se je dodatno zagotovila na trgu (uvodne izjave 129, 131, 133, 134 in od 217 do 220).

(308)

Zato Komisija glede na premisleke iz uvodnih izjav 301 do 307 meni, da se je ne glede na to, kateri geografski trg se ocenjuje, pričakovalo, da se bo povpraševanje po MCAA v letih po naložbi povečalo. Ko sta bila ukrepa pomoči dodeljena družbi PCC, trg MCAA torej ni bil v absolutnem upadu ali strukturnem presežku zmogljivosti, glede na napovedano rast trga, podprto z dokazi, pa se tudi v prihodnosti ni pričakovalo absolutnega upada ali strukturne presežne zmogljivosti niti ob upoštevanju zmogljivosti, ustvarjene s projektom.

(309)

Nazadnje, Komisija pri tehtanju pozitivnih in negativnih učinkov pomoči ugotavlja, da sta imela pritožnik in družba Akzo Nobel znatne tržne deleže, ne glede na zadevno regijo. V poročilu družbe SRI iz leta 2011 je navedeno, da sta pritožnik in družba Akzo Nobel leta 2010 predstavljala približno 97 % proizvodne zmogljivosti v Evropi, 74 % v Evropi in Severni Ameriki ter 73 % v Evropi in Amerikah. Prevlada teh dveh akterjev na trgu je bila priznana tudi v poročilu družbe Tecnon Orbichem, v katerem je bila družba Akzo Nobel opisana kot „globalno vodilni akter“, pritožnik pa kot „drugi največji akter“. V navedenem poročilu je navedeno, da naj bi imela pritožnik in družba Akzo Nobel v obdobju 2012–2013 (ko sta bila dodeljena ukrepa pomoči za projekt) skupaj 92-odstotni delež na evropskem trgu, 73-odstotni delež na evropskem in severnoameriškem trgu ter 71-odstotni delež na trgu za Evropo, Severno Ameriko in Južno Ameriko. Komisija ugotavlja, da sta pritožnik in družba Akzo Nobel v preteklosti (134) upravljala kartel na trgu MCAA (uvodna izjava 125). Projekt je družbi PCC omogočil vstop na trg MCAA, na katerem je prej prevladoval duopol pritožnika in družbe Akzo Nobel. Z vstopom družbe PCC na trg se je torej resnično povečala možnost izboljšanja konkurenčnih pogojev za stranke MCAA (uvodne izjave 125, 126 in 215).

(310)

Komisija zato ugotavlja, da v času, ko je družba PCC zaprosila za pomoč za projekt in jo prejela, trg MCAA ni bil v absolutnem upadu, temveč je bilo predvideno, da se bo v kratkem času povečal. To izhaja iz neodvisnih poročilih iz obdobja, ko sta bila ukrepa pomoči dodeljena, in je razvidno iz dejstva, da so drugi udeleženci na trgu takrat vlagali v dodatne proizvodne zmogljivosti. Projekt ni prinesel le znatnih koristi za regijo, temveč je tudi izboljšal tržne pogoje, saj je omogočil vstop novega udeleženca na duopolni trg MCAA. Komisija ugotavlja, da sta obstoječa duopolista prej upravljala kartel na trgu MCAA.

(311)

Komisija zato ugotavlja, da pozitivni učinki ukrepov pomoči presegajo negativne učinke, ki bi jih ta ukrepa lahko imela na konkurenco in trgovino, ter da zadevna ukrepa pomoči ne bi povzročila nesprejemljivega izkrivljanja konkurence.

(312)

Komisija ugotavlja, da sta ukrepa pomoči sama po sebi skladna z merili združljivosti iz smernic iz leta 2007 in da zaradi njiju ni treba izvesti poglobljene ocene v skladu z odstavkom 68 navedenih smernic (uvodna izjava 283). Ugotavlja tudi, da pozitivni učinki pomoči presegajo negativne (uvodna izjava 311). Zato ugotavlja, da sta zadevna ukrepa pomoči združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (a), Pogodbe, kot se razlaga v smernicah iz leta 2007.

(313)

Ker Komisija ugotavlja, da sta zadevna ukrepa pomoči združljiva na podlagi smernic iz leta 2007, ni treba oceniti, ali izpolnjujeta merila iz drugih podlag za združljivost, kot je Uredba (ES) št. 800/2008.

(314)

Komisija ugotavlja, da so nepovratna sredstva in davčna oprostitev, ki jih je Poljska odobrila družbi PCC v zvezi s projektom, združljivi z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (a), Pogodbe, kot se razlaga v smernicah iz leta 2007 –