32025D0702

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Sklep - 2025/702 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32025D0702

Help

Sklep Sveta (EU) 2025/702 z dne 17. marca 2025 o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino

ST/6657/2025/INIT

UL L, 2025/702, 8.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/702/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/702/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija L

2025/702

8.4.2025

SKLEP SVETA (EU) 2025/702

z dne 17. marca 2025

o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 212 v povezavi s členom 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Glede na neizzvano in neupravičeno vojno agresijo Ruske federacije proti Ukrajini je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) 14. novembra 2022 sprejela Resolucijo ES-11/5 z naslovom Nadaljnja pravna sredstva in reparacije za agresijo proti Ukrajini.

(2)

Generalna skupščina je opozorila na obveznosti vseh držav na podlagi člena 2 Ustanovne listine ZN, vključno z obveznostjo, da se v mednarodnih odnosih vzdržijo groženj s silo ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države, poleg tega pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izgube življenj, preseljevanja civilnega prebivalstva, uničenja infrastrukture in naravnih virov, izgube javnega in zasebnega premoženja ter gospodarske škode, ki jih je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini.

(3)

Generalna skupščina ZN je potrdila, da mora Ruska federacija odgovarjati za vse kršitve mednarodnega prava v ali proti Ukrajini. Poleg tega je poudarila, da mora Ruska federacija nositi pravne posledice vseh svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z nadomestilom za škodo, ki so jo ta dejanja povzročila.

(4)

Generalna skupščina ZN je potrdila, da je treba v sodelovanju z Ukrajino vzpostaviti mednarodni mehanizem za nadomestilo za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica dejanj Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej. V ta namen je priporočila vzpostavitev mednarodnega registra škode, ki naj bi služil kot evidenca v obliki dokumentiranih dokazov in informacij za odškodninske zahtevke v zvezi s škodo, izgubo ali poškodbami, ki so jih vsem zadevnim fizičnim in pravnim osebam ter državi Ukrajini povzročila dejanja Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, z registrom pa bi tudi spodbujali in usklajevali zbiranje dokazov.

(5)	Odbor ministrov Sveta Evrope je 12. maja 2023 sprejel resolucijo CM/Res(2023)3 o vzpostavitvi razširjenega delnega sporazuma o registru škode, povzročene med agresijo Ruske federacije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: register).

(6)

Države udeleženke ali pridružene članice v okviru razširjenega delnega sporazuma o registru so za okrepitev prizadevanj za vzpostavitev mednarodnega mehanizma za nadomestilo za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica dejanj Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, sprejele postopen pristop in se odločile, da najprej vzpostavijo register. Nato bi sledila vzpostavitev ostalih elementov odškodninskega mehanizma, in sicer komisije za odškodninske zahtevke in odškodninskega sklada. Na tem pristopu temelji statut registra, v katerem je navedeno, da je register, vključno z njegovo digitalno platformo z vsemi dokumentiranimi podatki o zahtevkih in dokazih, namenjen postati prvi sestavni del prihodnjega mednarodnega odškodninskega mehanizma, ki bo vzpostavljen z ločenim mednarodnim instrumentom v sodelovanju z Ukrajino ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi.

(7)	Unija se je 11. maja 2023 z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope pridružila registru kot ustanovna pridružena članica, 22. julija 2024 pa je spremenila svoj status v registru iz pridružene članice v udeleženko.

(8)

Evropski parlament in Svet sta 29. februarja 2024 sprejela Uredbo (EU) 2024/792 (1) o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino, s katero sta med drugim zagotovila pravno podlago za financiranje pobudam in organom, vključenim v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini, na primer za finančni prispevek Unije k registru.

(9)

Urad predsednika Ukrajine, ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine, ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske in register so leta 2024 države, ki so podprle sprejetje resolucije Generalne skupščine ZN A/RES/ES-11/5, povabili na pripravljalne sestanke o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Prvi uradni krog pogajanj naj bi potekal marca 2025.

(10)

Sekretariat registra je pripravil predhodni osnutek mednarodnega instrumenta o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Predhodni osnutek vključuje določbe o mandatu, funkciji, pravnem statusu, sedežu, članstvu in sodelovanju, organizacijski strukturi, financiranju in proračunu mednarodne komisije za odškodninske zahtevke ter o postopku pregleda odškodninskih zahtevkov, članstvu Ruske federacije in prenosu dela registra.

(11)

Glede na interes Unije, da se ponovno poudari njena trdna zavezanost zagotavljanju, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v ali proti Ukrajini, vključno z obveznostjo nadomestila za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so jih ta dejanja povzročila, je primerno, da Unija sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. To ne posega v pristojnost držav članic, da se pogajajo o takem mednarodnem instrumentu in ga sklenejo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Komisija je pooblaščena, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino.

2. Pogajanja potekajo na podlagi pogajalskih smernic Sveta iz dodatka k temu sklepu.

Člen 2

Komisija je imenovana za pogajalca Unije.

Člen 3

Pogajanja potekajo ob posvetovanju z Delovno skupino Sveta za Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svet Evrope (COSCE).

Komisija redno poroča COSCE o ukrepih, sprejetih na podlagi tega sklepa, in se z njo redno posvetuje.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju, 17. marca 2025

Za Svet

predsednica

K. KALLAS

(1) Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj).

PRILOGA 1

Smernice za pogajanja o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino

Komisija bi si morala med pogajanji prizadevati za cilje, ki so podrobno opisani v nadaljevanju:

(1)

Cilj mednarodnega instrumenta o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino je v skladu z mednarodnim pravom ustvariti pravno podlago za upravni organ, pristojen za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih in za določitev zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so jih na ozemlju Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, tudi v njenem teritorialnem morju ter v njeni izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu, vsem zadevnim fizičnim in pravnim osebam ter državi Ukrajini, vključno z njenimi regionalnimi in lokalnimi organi ter subjekti v državni lasti ali pod državnim nadzorom, povzročila dejanja Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, vključno z agresijo, ki je kršitev Ustanovne listine Združenih narodov, ter vsemi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic.

(2)	Ta mednarodni instrument jasno opredeljuje ozemeljsko in časovno področje uporabe komisije za odškodninske zahtevke.

(3)	Mednarodni instrument zagotavlja pravni status in pravno osebnost komisije za odškodninske zahtevke, ki sta potrebna za opravljanje njenih nalog in izpolnjevanje njenega mandata.

(4)	Mednarodni instrument jasno in natančno določa nazive članstva držav in organizacij za regionalno povezovanje ter načine njihovega sodelovanja v instrumentu.

(5)	V mednarodnem instrumentu je jasno opisana organizacijska struktura komisije za odškodninske zahtevke, predvsem kar zadeva strukturo upravljanja in načine sodelovanja držav in organizacij za regionalno povezovanje.

(6)

Mednarodni instrument določa, da v skladu z mednarodnim pravom Ruska federacija krije stroške komisije za odškodninske zahtevke. Prav tako določa, da se komisija za odškodninske zahtevke, dokler Ruska federacija ne izpolni navedene obveznosti, financira z letnimi ocenjenimi prispevki svojih članic in prostovoljnimi prispevki ter da se prispevki članic izterjajo od Ruske federacije.

(7)	Mednarodni instrument jasno določa načine določanja letnega finančnega prispevka članic ter finančna pravila in postopke, ki veljajo za komisijo za odškodninske zahtevke.

(8)	Mednarodni instrument vključuje načine, potrebne za nemoten in natančen prenos dela registra škode, ter podrobno opisuje morebitno nadaljevanje dela registra v okviru komisije za odškodninske zahtevke.

(9)	Mednarodni instrument določa, da ima Evropska unija enako glasovalno pravico kot druge pogodbenice in da uresničuje svojo glasovalno pravico brez poseganja v glasovalne pravice svojih držav članic, ki so članice komisije za odškodninske zahtevke, in ne glede na te pravice.

(10)

Postopek za pogajanja je naslednji:

(a)

Pogajanja morajo biti pripravljena dovolj vnaprej. V ta namen Komisija obvesti posebni odbor, imenovan v skladu s členom 218(4) PDEU, tj. Delovno skupino Sveta za Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (COSCE), o predvidenem časovnem načrtu in vprašanjih, o katerih se je treba pogajati, ter čim prej posreduje ustrezne informacije.

(b)	Po potrebi se COSCE sestane pred pogajalskimi sestanki, da se opredelijo ključna vprašanja, oblikujejo mnenja in po potrebi zagotovijo smernice.

(c)	Komisija poroča delovni skupini COSCE o izidu vsakega kroga pogajanj ali, če poteka več pogajanj vzporedno, vrste krogov pogajanj.

(d)	Komisija obvesti COSCE o vseh pomembnih vprašanjih, ki se lahko pojavijo med pogajanji.

PRILOGA 2

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.

Naslov predloga/pobude

1.2.

Zadevna področja

1.3.

Cilji

1.3.1.

Splošni cilji

1.3.2.

Specifični cilji

1.3.3.

Pričakovani rezultati in posledice

1.3.4.

Kazalniki smotrnosti

1.4.

Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.5.

Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.

Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.

Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.

Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.

Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.

Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.

Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.

Načrtovani načini izvrševanja proračuna

UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.

Pravila glede spremljanja in poročanja

2.2.

Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.

Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.

Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.

Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.

Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.

Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.

Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.

Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.1.1.

Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.2.

Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje

3.2.3.

Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.

Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.4.

Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.1.

Financirano iz izglasovanega proračuna

3.2.5.

Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

3.2.6.

Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.7.

Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.

Ocenjene posledice za prihodke

DIGITALNE RAZSEŽNOSTI

4.1.

Zahteve digitalnega pomena

4.2.

Podatek

4.3.

Digitalne rešitve

4.4.

Ocena interoperabilnosti

4.5.

Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

Priporočilo za sklep Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem sporazumu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino

1.2. Zadevna področja

Pravosodje

Finančna in tehnična pomoč tretjim državam

1.3. Cilji

1.3.1. Splošni cilj(i)

Glavni cilj tega predloga je pooblastiti Komisijo, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke. Ustanovitev komisije za odškodninske zahtevke bo imela ključno vlogo pri podpiranju in izvrševanju mednarodnega pravosodja za Ukrajino, saj je ta komisija sestavni del mednarodnega odškodninskega mehanizma za žrtve agresije Ruske federacije proti Ukrajini.

1.3.2. Specifični cilj(i)

Na koncu zagotoviti potrebno podporo Ukrajini, da se zagotovi, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, proti Ukrajini, vključno z obveznostjo nadomestila za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so jih ta dejanja povzročila.

Spoštovati statut registra škode (v katerem je EU udeleženka), v katerem je navedeno, da je register, vključno z njegovo digitalno platformo z vsemi dokumentiranimi podatki o zahtevkih in dokazih, mišljen kot prvi sestavni del odškodninskega mehanizma, ki bo vzpostavljen z ločenim mednarodnim instrumentom v sodelovanju z Ukrajino ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi.

Ustanoviti mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke in zagotoviti sodelovanje Unije v njej.

Mednarodni komisiji za odškodninske zahtevke dati sredstva za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih, ki so vpisani v register škode, ter za določitev zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih.

1.3.3. Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Mednarodna komisija za odškodninske zahtevke bi delovala kot organ za ugotavljanje dejstev ter bila pristojna za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih, ki so vpisani v register škode, ter za določitev zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih.

1.3.4. Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Ustanovitev mednarodne komisije za odškodninske zahtevke.

1.4. Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

Nov ukrep

□	Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa (1)

□	Podaljšanje obstoječega ukrepa

□	Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Pri izvajanju te pobude se lahko pričakujeta dve glavni zahtevi. Prva, ki je kratkoročna, je uradna pridobitev pooblastila za sodelovanje EU v pogajalskem procesu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke. Druga zahteva je dolgoročna, oceniti pa jo bo mogoče šele, ko bo mednarodna komisija za odškodninske zahtevke v celoti delovala. Ko bo tako, bi se lahko učinkovitost tega instrumenta ocenila glede na njegovo sposobnost za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih ter za določanje zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno)

Unija je večkrat ponovila svojo zavezo, da bo zagotovila, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z obveznostjo nadomestila za škodo, ki so jo ta dejanja povzročila. Ta zaveza je predvsem v skladu s pozivom iz resolucije Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 2022 z naslovom Nadaljnja pravna sredstva in reparacije za agresijo proti Ukrajini, v kateri je bila priznana potreba po vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za nadomestilo za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Odbor ministrov Sveta Evrope se je na ta poziv odzval tako, da je 12. maja 2023 sprejel resolucijo o vzpostavitvi razširjenega delnega sporazuma o registru škode, povzročene med agresijo Ruske federacije v Ukrajini. Države so sprejele postopen pristop in se odločile, da najprej vzpostavijo register, nato pa ostala elementa odškodninskega mehanizma, in sicer komisijo za odškodninske zahtevke in odškodninski sklad. Na tem pristopu temelji statut registra, v katerem je navedeno, da je register, vključno z njegovo digitalno platformo z vsemi dokumentiranimi podatki o zahtevkih in dokazih, mišljen kot prvi sestavni del odškodninskega mehanizma, ki bo vzpostavljen z ločenim mednarodnim instrumentom v sodelovanju z Ukrajino ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi. Unija se je 11. maja 2023 s sklepom Komisije registru škode prvotno pridružila kot ustanovna pridružena članica, s sklepom Sveta, sprejetim 22. julija 2024, pa je spremenila svoj status v polnopravno udeleženko. Unija zato v okviru svoje vloge v registru sodeluje skupaj z državami članicami (razen Madžarske) in poleg njih. Tako sodelovanje Uniji omogoča, da izpolni svojo zavezo, da bo podpirala Ukrajino in prispevala k ponovni vzpostavitvi mednarodnega pravnega reda, ki temelji na pravilih. Komisiji pa tako sodelovanje omogoča, da z državami članicami bolje usklajuje svoje ukrepe v zvezi z reparacijami, s čimer zagotavlja, da lahko Unija nastopa enotno. Možnost, da Komisija sodeluje pri pogajanjih o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke in v sami komisiji, ko bo ta ustanovljena, je torej naravno nadaljevanje in razvoj trenutnega stanja.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)

S sodelovanjem pri ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke bi EU prispevala k zagotavljanju, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih protipravnih dejanj in da lahko EU v okviru teh prizadevanj nastopa enotno. Komisija bi lahko po potrebi zagotovila usklajevanje z državami članicami in med njimi v različnih fazah ustanovitve in delovanja komisije za odškodninske zahtevke, s čimer bi prispevala k učinkovitemu upravljanju tega novega organa.

1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Glavne izkušnje, pridobljene v preteklosti, izhajajo iz podobnih prejšnjih instrumentov. Najpomembnejši precedens, ki omogoča vpogled v zasnovo in stroške komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, je komisija ZN za odškodnine (UNCC). Obstajala je 31 let (1991–2022), njene dejavnosti razsojanja pa so trajale 12 let. Zaradi priprav, ki jih je že opravil register škode, in tehnološkega razvoja v zadnjih desetletjih bi lahko imela komisija za odškodninske zahtevke krajšo življenjsko dobo kot UNCC (trenutno ocenjena na 10 let). Vendar Unija ni sodelovala v UNCC.

1.5.4. Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Neomajna podpora Unije Ukrajini odraža skupno zavezanost demokratičnim načelom in varovanju na pravilih temelječega mednarodnega reda in miru v Evropi. Ta predlog je zato skladen z drugimi politikami Unije, katerih cilj je podpreti Ukrajino ter varovati mednarodni red in mir v Evropi, predvsem v okoliščinah sedanje vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Cilji tega predloga so podprti z Uredbo (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino. Člen 34(3) navedene uredbe določa, da se s pomočjo na podlagi tretjega stebra instrumenta za Ukrajino obenem „krepijo zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter obravnavajo potrebe pred krizo in po njej, med drugim z ukrepi za krepitev zaupanja ter procesi, ki spodbujajo pravico, iskanje resnice in celovito okrevanje po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo, pa tudi z zbiranjem dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.“

1.5.5. Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Uredba (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino določa pravno podlago za prispevek Unije za mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027. Na podlagi ciljev iz Uredbe (EU) 2024/792, predvsem iz poglavja V, člen 34(3) navedene uredbe določa, da se „[o]benem […] s pomočjo iz tega poglavja krepijo zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter obravnavajo potrebe pred krizo in po njej, med drugim z ukrepi za krepitev zaupanja ter procesi, ki spodbujajo pravico, iskanje resnice in celovito okrevanje po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo, pa tudi z zbiranjem dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.“ Ker je torej instrument o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke namenjen izvrševanju mednarodnega pravosodja v Ukrajini prek prispevanja k mehanizmu za nadomestilo škode, ki sta jo utrpela Ukrajina in njeno prebivalstvo ter so jo povzročile kršitve mednarodnega prava s strani Ruske federacije, pomeni člen 34(3) Uredbe (EU) 2024/792 ustrezno pravno podlago, v skladu s katero lahko Unija zagotavlja svoj finančni prispevek za komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027. Ti odhodki bi se krili iz proračunske vrstice 16 06 03 01 – Pristopna pomoč Unije in drugi ukrepi, pri čemer je v zadevnih proračunskih opombah pojasnjeno, da bo ta postavka „krila tudi podporo […] ter druge ukrepe, ki dopolnjujejo ukrepe EU, kot so mehanizmi odgovornosti za rusko vojno agresijo“. Prispevek Unije k registru škode je zajet tudi v instrumentu za Ukrajino.

1.6. Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

Časovno omejeno:

—

od leta 2025 do leta 2035 (2),

—

□	finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

□ Časovno neomejeno:

—	izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

—	ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7. Načrtovani načini izvrševanja proračuna (3)

Neposredno upravljanje – Komisija (4)

—

□	z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

—

□	prek izvajalskih agencij

□

Deljeno upravljanje z državami članicami

□

Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

—

□	tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

—

□	mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite) (5)

—

□	Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

—

□	organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

—

□	subjektom javnega prava

—

□	subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

—

□	subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

—

□	organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

—

□

subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Pravila o spremljanju in poročanju

Kar zadeva ureditve poročanja, sodelovanje Unije pri pogajanjih o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke poteka ob posvetovanju s posebnim odborom v smislu člena 218(4) PDEU. Komisija redno poroča posebnemu odboru o ukrepih, sprejetih v skladu s tem sklepom, in se z njim redno posvetuje. Kadar koli Svet to zahteva, mu Komisija poroča o poteku in izidu pogajanj, tudi v pisni obliki.

2.2. Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1. Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Kar zadeva način izvajanja, se za prispevek Unije za komisijo za odškodninske zahtevke uporablja člen 245 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 (6), ki Uniji omogoča plačevanje članarin za organe, katerih članica je Unija.

2.2.2. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Na tej ravni niso bila ugotovljena nobena specifična tveganja.

2.2.3. Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

V skladu s smernicami osrednjih služb Komisije se stroški kontrol na ravni Komisije ocenijo glede na stroške različnih faz kontrole. Splošna ocena za vsak način upravljanja se pridobi na podlagi razmerja med vsemi navedenimi stroški in skupnim zneskom, plačanim v letu za povezani način upravljanja.

2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Uporabljajo se standardna pravila za to vrsto odhodkov.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

— Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
Razdelek večletnega finančnega okvira	številka	dif./nedif (7).	držav Efte (8)	držav kandidatk in potencialnih kandidatk (9)	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
0	16 06 03 01	Dif.	NE	NE	NE	NE

3.2. Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

—

□	Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

—

Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju

3.2.1.1. Odobritve iz izglasovanega proračuna

EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek večletnega finančnega okvira	0	Odhodki zunaj letnih zgornjih meja večletnega finančnega okvira

GD: GD za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
GD: GD za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja			2024	2025	2026	2027	VFO 2021–2027 SKUPAJ
Odobritve za poslovanje
16 06 03 01 – Pristopna pomoč Unije in drugi ukrepi	obveznosti	(1a)	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000
16 06 03 01 – Pristopna pomoč Unije in drugi ukrepi	plačila	(2a)	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov (10)
Proračunska vrstica		(3)
Odobritve za GD za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000
	plačila	= 2a + 2b + 3	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000 (11)
			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027	VFO 2021–2027 SKUPAJ
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	plačila	(5)	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKA 0 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	= 4 + 6	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000
	plačila	= 5 + 6	0,000	0,000	3,000	3,000	6,000

3.2.2. Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

Leto

2024

Leto

2025

Leto

2026

Leto

2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta (12)

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 (13)…

—	realizacija

—	realizacija

—	realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

—	realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3. Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

—

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

—

□	Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1. Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
IZGLASOVANE ODOBRITVE	2024	2025	2026	2027	2021–2027 SKUPAJ
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.4. Ocenjene potrebe po človeških virih

—

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

—

□	Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1. Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

IZGLASOVANE ODOBRITVE

Leto

2024

2025

2026

2027

—	Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

20 01 02 03 (delegacije EU)

01 01 01 01 (posredne raziskave)

01 01 01 11 (neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

—	Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)

20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)

Upravn. Vrstica za upravno podporo

[XX 01 YY YY]

—

na sedežu

—	na delegacijah EU

01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)

01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7

Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7

SKUPAJ

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom			n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

3.2.5. Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	2024	2025	2026	2027	VFO 2021–2027 SKUPAJ
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.6. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

V predlogu/pobudi:

—

se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

Uredba (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino določa pravno podlago za prispevek Unije za mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027. Na podlagi ciljev iz Uredbe (EU) 2024/792, predvsem iz poglavja V, člen 34(3) navedene uredbe določa, da se „[o]benem […] s pomočjo iz tega poglavja krepijo zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter obravnavajo potrebe pred krizo in po njej, med drugim z ukrepi za krepitev zaupanja ter procesi, ki spodbujajo pravico, iskanje resnice in celovito okrevanje po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo, pa tudi z zbiranjem dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.“ Ker je torej instrument o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke namenjen izvrševanju mednarodnega pravosodja v Ukrajini prek prispevanja k mehanizmu za nadomestilo škode, ki sta jo utrpela Ukrajina in njeno prebivalstvo ter so jo povzročile kršitve mednarodnega prava s strani Ruske federacije, pomeni člen 34(3) Uredbe (EU) 2024/792 ustrezno pravno podlago, v skladu s katero lahko Unija zagotavlja svoj finančni prispevek za mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027.

—

□	zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

—

□	zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

—

ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

—

□	je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

3.3. Ocenjene posledice za prihodke

—

Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

—

□

Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

□	za lastna sredstva

□	za druge prihodke

□	Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice v mio.

EUR (na tri decimalna mesta natančno)

4. DIGITALNE RAZSEŽNOSTI

Ni relevantno.

4.1. Zahteve digitalnega pomena

Ni relevantno.

4.2. Podatek

Ni relevantno.

4.3. Digitalne rešitve

Ni relevantno.

4.4. Ocena interoperabilnosti

Ni relevantno.

4.5. Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Ni relevantno.

(1) Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(2) Življenjska doba mednarodne komisije za odškodninske zahtevke je trenutno ocenjena na 10 let.

(3) Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://commission.europa.eu/funding-tenders/find-funding/funding-management-mode_sl.

(4) Ta prispevek se plača s plačilom članarine v skladu s členom 245 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj). To je instrument v okviru neposrednega upravljanja.

(5) Pričakuje se, da bo mednarodna komisija za odškodninske zahtevke sama skrbela za naloge izvrševanja proračuna.

(6) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(7) dif. = diferencirana sredstva / nedif = nediferencirana sredstva.

(8) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(9) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(10) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(11) Ocenjeni letni prispevek EU bo verjetno znašal od 2 do 3 milijone EUR.

(12) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(13) Kot je opisan v oddelku 1.3.2. „Specifični cilji“.

(14) Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/702/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try