(1)

Belgijski organi so 24. julija 2024 Komisiji predložili zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) v imenu družb Luminus, Norther in Ørsted (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji) v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Belgiji, z izjemo električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah Doel 4 in Tihange 3. Zahtevek izpolnjuje formalne zahteve iz člena 1(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1804 (2) in Priloge I k navedenemu izvedenemu sklepu.

(2)

Družba Luminus je v 68,63-odstotni lasti družbe Electricité de France (EDF) Belgium SA, odvisnega podjetja skupine EDF, in je dejavna predvsem na trgih električne energije ter na trgih plina in energetskih storitev v Franciji in Belgiji.

(3)

Družba Norther je v 50-odstotni lasti družbe Elnu NV, odvisnega podjetja družbe Elicio SA-NV, ki je v 100-odstotni lasti družbe Nethys SA-NV, in v 50-odstotni lasti družbe Boreas Wind Offshore NV, odvisnega podjetja, ki je v 100-odstotni lasti družbe Eneco Wind Belgium NV. Družba Eneco Wind Belgium NV je odvisno podjetje družbe Eneco BV, mednarodnega proizvajalca in dobavitelja električne energije, zemeljskega plina in toplote, družba Norther pa upravlja odobalno vetrno polje v belgijski izključni ekonomski coni v Severnem morju.

(4)

Družba Ørsted je del skupine Ørsted, ki je v 50,12-odstotni lasti danske države. V Belgiji se trenutno ne ukvarja s proizvodnjo energije ali trgovanjem z njo, preučuje pa možnost, da bi tam začela izvajati dejavnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

(5)

Zahtevku ni bilo priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje belgijskega organa, pristojnega za konkurenco.

(6)

Komisija sprejme izvedbeni akt iz člena 35 Direktive 2014/25/EU v 105 delovnih dneh v skladu s Prilogo IV, točka 1(a), k Direktivi 2014/25/EU, ob upoštevanju, da je na podlagi člena 34(3), prvi pododstavek, navedene direktive mogoče domnevati, da je dostop do trga prost, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 15 tega sklepa.

(7)

Komisija je 30. julija 2024 belgijske organe pozvala, naj v desetih delovnih dneh potrdijo, da so podatki, ki so jih predložili prijavitelji v zvezi s tržnimi deleži, veljavni, čeprav se razlikujejo od uradnih podatkov, ki jih je objavila belgijska zvezna komisija za regulacijo električne energije in plina (CREG). Komisija je potrditev komisije CREG prejela 2. septembra 2024. Komisija je 28. novembra 2024 belgijske organe zaprosila za dodatna pojasnila, ki so bila predložena 27. januarja 2025. V skladu s Prilogo IV, točka 2, k Direktivi 2014/25/EU je rok za sprejetje izvedbenega sklepa zato določen na 6. marec 2025.

(8)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz člena 9(1), točka (b), navedene direktive, razen če je navedena dejavnost izvzeta v skladu s členom 34 navedene direktive.

(9)

Direktiva 2014/25/EU javnim organom in podjetjem pod javnim nadzorom v vodnem, energetskem, prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev nalaga disciplino javnega naročanja za zagotovitev prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter spoštovanja načel, ki izhajajo iz teh svoboščin. Razloga za to zakonodajno izbiro v skladu z uvodno izjavo 1 Direktive sta dejstvo, da lahko nacionalni organi še naprej vplivajo na ravnanje navedenih subjektov, in zaprtost trgov, na katerih delujejo subjekti v navedenih sektorjih.

(10)

V skladu s členom 34(1) Direktive 2014/25/EU za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti, za katero se uporablja navedena direktiva, ta na zahtevo države članice ali naročnika ne velja, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.

(11)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Vendar to oceno otežujejo kratki roki, ki jih je treba spoštovati, in dejstvo, da mora temeljiti na informacijah, ki so na voljo Komisiji. Navedene informacije morajo izvirati bodisi iz že razpoložljivih virov bodisi iz informacij, pridobljenih v okviru zahtevka v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU, in jih ni mogoče dopolniti z bolj zamudnimi metodami, vključno zlasti z javnimi preiskavami zadevnih gospodarskih subjektov (3).

(12)

Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno samo po sebi odločilno.

(13)

Za oceno, ali so zadevne dejavnosti izpostavljene neposredni konkurenci na trgih, na katere se nanaša ta sklep, je treba upoštevati tržni delež glavnih akterjev ter obstoj in obseg podpore za proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz obnovljivih virov v Belgiji v okviru javnih programov.

(14)

Kot je opozorilo Splošno sodišče (4), dokazno breme nosi prijavitelj, ki mora dokazati, da so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in je zato upravičen do izvzetja iz uporabe Direktive 2014/25/EU. To pomeni, da bi moral prijavitelj zahtevku priložiti izčrpne dokaze, da so pogoji za izvzetje izpolnjeni.

(15)

Za namene izvajanja člena 34 Direktive 2014/25/EU je cilj tega sklepa ugotoviti, ali so dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu navedene določbe, izpostavljene stopnji konkurence, ki tudi ob odsotnosti discipline javnega naročanja, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju, določenimi v Direktivi 2014/25/EU, zagotavlja pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevne dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

(16)

Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju julija 2024 ter informacijah, ki so jih predložili prijavitelji, in javno dostopnih informacijah. Sklep se lahko spremeni, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 34(1) Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni.

(17)

Dostop do trga se šteje za neomejen, če je zadevna država članica prenesla in uporablja ustrezne pravne akte Unije iz Priloge III k Direktivi 2014/25/EU, kar v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije vključuje Direktivo (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(18)

Na podlagi informacij, ki jih ima na voljo Komisija, je Belgija Direktivo (EU) 2019/944 prenesla in jo uporablja (6). Torej se šteje, da dostop do zadevnega trga ni omejen v smislu člena 34(3) Direktive 2014/25/EU.

(19)

Po navedbah prijaviteljev upoštevni proizvodni trg pomeni trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih in obnovljivih virov. To je v skladu s prakso odločanja Komisije v zvezi z zahtevki za izvzetje, povezanimi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Opredelitev proizvodnega trga, ohranjena v tem sklepu, ne posega v uporabo pravil Unije o konkurenci.

(20)

Komisija je v preteklih sklepih ugotovila, da nekateri programi subvencij niso predstavljali ovire za sklep, da bi proizvodnja električne energije, ki je upravičena do teh programov, lahko spadala na upoštevni proizvodni trg. V Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2018/71 (7), naslovljenem na Nizozemsko, je Komisija v uvodnih izjavah 19 in 21 ugotovila, da se električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, prodaja neposredno na trgu in da nizozemski sistem Stimulering Duurzame Energieproductie (SDE+) spodbuja konkurenčne ponudbe, obenem pa bi morali konkurenti poskušati čim bolj zmanjšati svoje stroške (od to odkupna premija, ki naj bi jo prejeli). Komisija je zato menila, da električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, spada na isti trg kot električna energija, proizvedena iz konvencionalnih virov. V Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2020/1499 (8), naslovljenem na Italijo, je Komisija v uvodnih izjavah 37 in 38 pripomnila, da so nekateri programi za električno energijo iz obnovljivih virov predmet postopka zbiranja ponudb z velikim številom prijaviteljev. Zato je bilo ugotovljeno, da je proizvodnja električne energije, ki je upravičena do teh programov, del istega trga kot proizvodnja električne energije iz konvencionalnih virov. V Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2020/1500 (9), naslovljenem na Litvo, je Komisija v uvodni izjavi 30 navedla, da električna energija, proizvedena v skladu s tretjim programom podpore, prejema podporo na osnovi premij, vzpostavljeno s konkurenčnim razpisnim postopkom, in ugotovila, da je del istega trga kot proizvodnja konvencionalne električne energije. V Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2022/1376 (10), naslovljenem na Dansko, je Komisija v uvodni izjavi 29 ugotovila, da je bila dodelitev javnih sredstev izpostavljena konkurenci prek postopka za zbiranje ponudb, s katerim se vzpostavlja disciplina pri ravnanju proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov glede njihove politike javnih naročil. Na podlagi tega je sklenila, da objekti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki so bili predmet zahtevka, spadajo na isti trg kot proizvodnja konvencionalne električne energije. V Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2023/1978 (11), naslovljenem na Nemčijo, je Komisija v uvodni izjavi 47 sklenila, da sta proizvodnja in veleprodaja električne energije iz obnovljivih virov, ki ne prejemata nobenih subvencij ali ne prejemata subvencij, ki so neposredno vezane na tržne cene, neposredno izpostavljeni konkurenci.

(21)

Komisija je na splošno sklenila, da bi bilo mogoče ugotoviti, da proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov pomeni konkurenco proizvodnji električne energije iz konvencionalnih virov, če ne bi prejela subvencij ali če bi bile prejete subvencije dodeljene prek mehanizma, ki zagotavlja, da je raven subvencij neposredno vezana na tržno ceno. Komisija je v več primerih ugotovila, da je obstoj postopka za zbiranje ponudb zagotovil, da so bile subvencije vezane na tržno ceno.

(22)

Komisija ugotavlja, da je proizvodnja električne energije v Belgiji podprta s tremi kategorijami programov, ki imajo različne značilnosti. Te so mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, program subvencij za jedrski elektrarni Doel 4 in Tihange 3, kot je bil podaljšan na obdobje po letu 2025 (12), ter programi subvencij za električno energijo iz obnovljivih virov.

(23)

Prijavitelji opisujejo stanje, kot je navedeno v nadaljevanju. Belgija načrtuje, da bo do leta 2025 zaprla vse jedrske reaktorje na svojem ozemlju razen dveh najnovejših v Doelu in Tihangeju. Po navedbah belgijskega operaterja prenosnega sistema Elia (13) bo treba zaradi tega zaprtja do leta 2030 namestiti od 2 do 4 GW dodatne zmogljivosti. Vendar delovanje veleprodajnih trgov ni dovolj spodbudno za take naložbe. Za energetski sistem pa je bistvenega pomena, da je na voljo prožna zmogljivost. Z vidika povpraševanja je treba energijo iz obnovljivih virov, ki so nestalni in naključni, dopolniti z dovolj prožnimi proizvodnimi sredstvi.

(24)

Prijavitelji dodajajo, da je Belgija zato uvedla mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Vse dokler proizvajalec lahko zagotavlja razpoložljivost, je upravičen do mehanizma, ki je nevtralen glede na tehnologijo ali izvor energije. Mehanizem nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, ki je začel veljati marca 2021, spodbuja naložbe, saj zagotavlja zadostno dobičkonosnost projektov, v okviru katerih so zagotovljeni mehanizmi za proizvodnjo v konicah in izravnavo. Deluje na podlagi konkurenčne dražbe. Odobren je bil leta 2021 s Sklepom Komisije (EU) 2022/639 (14).

(25)

Dejavnosti, ki so upravičene do mehanizma nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, po navedbah prijaviteljev spadajo na skupni trg za veleprodajo in proizvodnjo, saj (i) se električna energija prodaja neposredno na veleprodajnem trgu, (ii) ni upravičena do prednostnega dovajanja (iii) ali izvzetja iz odgovornosti izravnave; (iv) subvencija ne zagotavlja varovanja pred tržnim tveganjem; (v) znesek subvencije krije le neto dodatne stroške, povezane s stroški gradnje, vzdrževanja in obratovanja termoelektrarne, ki obratuje zaradi zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, od česar se odštejejo ustrezni tržni prihodki te elektrarne. Komisija se s tem stališčem strinja.

(26)

Prijavitelji so predlagali, da se veljavni programi subvencij za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v Belgiji razvrstijo v naslednje kategorije.

(27)

Ta kategorija vključuje: odobalna vetrna polja C-Power, Belwind, Northwind in Nobelwind, prvi program zelenih certifikatov Regije Bruselj – glavno mesto (naprave, nameščene med letom 2004 in junijem 2011), prvi in drugi program zelenih certifikatov Valonske regije (naprave, nameščene med letom 2002 in julijem 2014) in prvi program zelenih certifikatov Flamske regije (naprave, nameščene med letoma 2009 in 2012).

(28)

Prijavitelji trdijo, da je treba navedena odobalna vetrna polja šteti za del splošnega trga za proizvodnjo in veleprodajo, saj prejete subvencije krijejo le neto dodatne stroške projektov. Vendar je Komisija v sklepih iz uvodne izjave 18 večkrat zavzela stališče, da naprave, ki prejemajo fiksne subvencije, niso del celotnega trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Po mnenju Komisije take subvencije ščitijo upravičence pred konkurenco z zagotavljanjem zajamčenih ravni prihodkov. Zato ne vidi razloga za odstopanje od tega pristopa.

(29)

Ta kategorija vključuje: drugi program zelenih certifikatov v Regiji Bruselj – glavno mesto (naprave, nameščene od julija 2011), tretji program zelenih certifikatov Valonske regije (naprave, nameščene od julija 2014), prvi program zelenih certifikatov Flamske regije (naprave, nameščene od leta 2013) ter odobalna vetrna polja Norther, Rentel, Seamade in Northwester II.

(30)

V zvezi z regionalnimi programi se projektni stroški vsako leto ponovno ocenijo, ocenjeni projektni stroški nameščenih projektov pa se indeksirajo, da se upoštevajo razlike v operativnih odhodkih. V zvezi z odobalnimi vetrnimi polji se subvencija indeksira na mesečni osnovi za posamezen projekt glede na indekse maloprodajnih cen.

(31)

Prijavitelji trdijo, da so naprave, ki prejemajo subvencije, ki so odvisne od tržne cene električne energije in imajo zakonsko določene premije, del celotnega trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Komisija se strinja s tem stališčem, saj so te subvencije vezane na tržno ceno.

(32)

Ta kategorija vključuje projekte na območju Princess Elisabeth. Prijavitelji trdijo, da bodo prihodnje naprave v okviru tega programa prejele subvencije, določene v okviru konkurenčnega dražbenega postopka, zato jih je treba šteti za del celotnega trga za proizvodnjo in veleprodajo. Komisija se strinja s tem stališčem, saj so te subvencije vezane na tržno ceno.

(33)

Ta kategorija vključuje projekte na področju naprav sončne in kopenske vetrne energije z majhno do srednjo zmogljivostjo, ki so bile v Flandriji nameščene med letoma 2021 in 2023. Prijavitelji trdijo, da navedene naprave prejemajo subvencije, določene v okviru konkurenčnega dražbenega postopka, zato bi morale biti del celotnega trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Komisija se strinja s tem stališčem, saj so te subvencije vezane na tržno ceno.

(34)

Prijavitelji trdijo, da bi morale biti naprave, ki subvencij ne prejemajo več, del celotnega trga za proizvodnjo in veleprodajo. Komisija se strinja s tem stališčem, saj te naprave ne prejemajo nobenih subvencij in svojo proizvedeno električno energijo prodajajo le po tržni ceni. To je v skladu s pristopom iz prejšnjih sklepov o izvzetju, kot je Izvedbeni sklep (EU) 2023/1978 v zvezi z Nemčijo.

(35)

Komisija ugotavlja, da celotni trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije sestavljajo proizvodnja in veleprodaja električne energije iz konvencionalnih virov, proizvodnja in veleprodaja električne energije, ki sta podprti z mehanizmom nadomestil za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti, ter proizvodnja in veleprodaja električne energije iz obnovljivih virov, ki prejemata subvencije na podlagi tržnih cen. Proizvodnja in veleprodaja električne energije iz obnovljivih virov, ki prejemata fiksne in zakonsko določene premije, tvorita ločen trg.

(36)

Po mnenju prijaviteljev bi bilo treba na podlagi prakse odločanja Komisije upoštevni geografski trg opredeliti kot nacionalni trg, ki zajema ozemlje Belgije (15). Prijavitelji poudarjajo, da je Belgija tesno povezana z drugimi državami srednje in zahodne Evrope (Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Luksemburgom in Nizozemsko).

(37)

Komisija je v svoji prejšnji praksi (16) menila, da ima trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije nacionalni obseg. Mnenje prijaviteljev je v skladu s prakso Komisije.

(38)

Ker ni navedb o drugačnem obsegu geografskega trga, se lahko za namene ocene v okviru tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo šteje, da geografski obseg proizvodnje in veleprodaje električne energije iz obnovljivih virov zajema ozemlje Belgije.

(39)

Komisija namerava na tej stopnji oceniti, ali so dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene zadostni ravni konkurence, da se zagotovi, da disciplina javnega naročanja iz Direktive 2014/25/EU ni potrebna. V tej zadevi so dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri tej oceni, tržni deleži, stopnje koncentracije in vpliv uvoza električne energije na konkurenco na belgijskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije.

(40)

Komisija v skladu s svojimi prejšnjimi sklepi iz uvodne izjave 18 v tej zadevi ugotavlja, da fiksne in zakonsko opredeljene subvencije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ne zagotavljajo, da so naprave, ki prejemajo take subvencije, neposredno izpostavljene konkurenci.

(41)

Ker pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU niso izpolnjeni, bi se morala Direktiva 2014/25/EU še naprej uporabljati za javna naročila, katerih namen je omogočiti proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, za katero se v Belgiji prejemajo fiksne in zakonsko določene premije.

(42)

Prijavitelji so zagotovili naslednji pregled tržnih deležev na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v obdobju 2019–2023.

(43)

Zmanjšanje tržnega deleža skupine Engie v letih 2022 in 2023 je mogoče pripisati predvsem zaprtju jedrskih reaktorjev Doel 3 (septembra 2022) in Tihange 2 (marca 2023).

(44)

Tržni delež skupine Engie naj bi se od leta 2025 dodatno zmanjšal z zaprtjem treh dodatnih reaktorjev, tj. Doel 1, Doel 2 in Tihange 1. Preostala jedrska reaktorja Doel 4 in Tihange 3 bosta obratovala do leta 2035 na podlagi sporazuma med belgijsko vlado in skupino Engie.

(45)

Po navedbah prijaviteljev bi tržni delež skupine Engie pri proizvodnji in veleprodaji električne energije v Belgiji znašal 52 % leta 2023, 44 % leta 2024 in 32 % leta 2025. Razlog za to je dejstvo, da se proizvodnja preostalih dveh jedrskih reaktorjev od leta 2025 šteje za razdeljeno med skupino Engie in belgijsko državo, saj bo reaktor upravljala družba BE-NUC, skupno podjetje skupine Engie in belgijske države, ki imata vsaka v lasti 50 %.

(46)

Herfindahl-Hirschmanov indeks (HHI), ki meri koncentracijo na trgu, dosega naslednje (zelo visoke do visoke) ravni za trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Belgiji:

V letu 2025 in pozneje se pričakuje znatno zmanjšanje (2 253), saj bo proizvodnja iz jedrskih reaktorjev ostala stabilna, proizvodnja iz obnovljivih virov pa se bo povečala.

(47)

Tržni delež treh največjih podjetij na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije se je med letoma 2019 in 2023 zmanjšal z 79 % na 72 %.

(48)

Komisija ugotavlja, da je bil belgijski trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije do zdaj zelo koncentriran. Koncentracijo bi bilo treba po letu 2025 zmanjšati z načrtovanim zaprtjem še treh jedrskih reaktorjev.

(49)

Prijavitelji pojasnjujejo, da čeprav je koncentracija na trgu visoka, je konkurenčni pritisk uvoza električne energije pomemben.

(50)

Komisija priznava določen konkurenčni pritisk uvoza električne energije. Vendar ugotavlja tudi, da je Belgija v zadnjih desetih letih električno energijo večinoma izvažala v sosednje države. Glede na številke, ki so jih predložili prijavitelji (17), je bila Belgija leta 2023 neto uvoznica električne energije, med letoma 2018 in 2022 pa neto izvoznica. V prihodnjih letih bo verjetno zaradi zaprtja jedrskih reaktorjev uvozila več električne energije.

(51)

Prijavitelji primerjajo položaj v Belgiji s položajem v Litvi, kjer je Komisija priznala pomen uvoza električne energije (18). Vendar sta primera različna, saj je uvoz v Litvi leta 2018 obsegal 80 % povpraševanja po električni energiji, v Belgiji pa bi v skladu s študijo komisije CREG, navedeno v zahtevku (19), uvoz v naslednjih desetih letih predstavljal od 20 do 40 % povpraševanja po električni energiji.

(52)

Komisija se zato ne strinja s stališčem prijaviteljev, da je pomembnost uvoza primerljiva v belgijskem in litovskem primeru. Glede na razlike, izpostavljene v uvodnih izjavah 46 in 47, ugotavlja, da se uvoz električne energije ne more obravnavati kot odločilni dejavnik za merjenje izpostavljenosti konkurenci na belgijskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije.

(53)

Vendar Komisija priznava, da bi lahko uvoz električne energije v prihodnosti pomenil konkurenčni pritisk na proizvodnjo električne energije, saj se bo zmogljivost Belgije zmanjšala z načrtovanim zaprtjem treh jedrskih reaktorjev leta 2025. Navedeni trend se še ni uresničil, saj je bila Belgija v zadnjih petih letih večinoma neto izvoznica.

(54)

Prijavitelji pojasnjujejo, da je družba Luminus naročnik, saj je v 68,63-odstotni lasti družbe EDF Belgium SA, ki je odvisno podjetje v 100-odstotni lasti skupine EDF, delniške družbe francoskega prava, ki je v lasti francoske države.

(55)

Prijavitelji menijo, da je družba Norther naročnik, saj je v 50-odstotni lasti družbe Nethys, ki je odvisno podjetje v 100-odstotni lasti družbe Enodia, tj. „medobčinske družbe“ v lasti province Liège, 74 občin na območju Lièga in Valonske regije. Komisija se strinja, da je treba družbo Norther šteti za naročnika. Poleg družbe Norther družba Nethys prek svojega odvisnega podjetja Elicio nadzoruje več odvisnih podjetij v Belgiji (20), ki so dejavna na področju proizvodnje in veleprodaje električne energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: druga odvisna podjetja družbe Nethys) in jih Komisija šteje za naročnike.

(56)

Po mnenju prijaviteljev skupni tržni deleži naročnikov (skupina, v kateri sta vključena prijavitelja družbi Luminus in Norther, družba Ørsted pa še ne, saj še ni dejavna v Belgiji) na celotnem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Belgiji v obdobju 2019–2023 znašajo med 20 in 30 % v smislu zmogljivosti ter med 15 in 20 % v smislu proizvodnje (21).

(57)

Kljub dejstvu, da prijavitelji navajajo, da je skupina Engie v 23,64-odstotni lasti francoske države, ki nadzira 33,97 % glasovalnih pravic, trdijo, da navedena skupina ne deluje na evropskih platformah za javna naročila, ker Direktiva po mnenju prijaviteljev zanjo ne velja (22).

(58)

Francoska javna ustanova Caisse des Dépôts et Consignations (CDC) ima 3,63 % delnic in 3,53 % glasovalnih pravic (23). Francoski javni delničarji s 27,27 % delnic in 38,03 % glasovalnih pravic imajo manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve.

(59)

Preostali pomembni delničarji skupine Engie so družbe skupine Capital Group (6,37 % delnic in 5,05 % glasovalnih pravic), družba Blackrock (4,51 % delnic in 3,44 % glasovalnih pravic) in zaposleni skupine Engie (3,49 % delnic in 4,18 % glasovalnih pravic). Francoski javni naročniki so torej skupaj daleč največji delničar skupine Engie.

(60)

Francoska država in hranilnica in CDC sta imela na zadnjih petih letnih skupščinah delničarjev skupine Engie več kot polovico glasov, ki so jih delničarji dejansko oddali. Komisija na podlagi glasovalnih listov mešane skupščine delničarjev, ki so na voljo na spletišču skupine Engie (24), izračuna uveljavljanje glasovalnih pravic na naslednji način:

(61)

Francoska država ima v skladu s francoskim pravom (25) tudi možnost, da v primeru ogroženosti bistvenih nacionalnih interesov, zlasti neprekinjenosti in zanesljivosti oskrbe, navadno delnico skupine Engie z odlokom spremeni v zlato delnico. Ta zlata delnica daje državi posebne pravice, kot je nasprotovanje prodaji strateških sredstev tretji strani ali pogojevanje vstopa novih delničarjev v kapital družbe nad določenim pragom s soglasjem ministra za gospodarstvo.

(62)

Komisija je skupini Engie dala možnost, da predloži pripombe na to določeno točko, kar je storila 24. decembra 2024. Skupina Engie trdi, da se država in CDC ne bi smeli šteti za enega samega javnega naročnika in da, tudi če bi to bili, ni mogoče domnevati, da imata prevladujoč vpliv na skupino Engie. Dodaja, da francoska država imenuje le tri od štirinajstih članov njenega upravnega odbora.

(63)

Skupina Engie trdi, da je v skladu s členom 4(2), točka (b), Direktive upoštevna le večina glasov, vezanih na delnice, ki jih je izdalo podjetje, ne pa odstotek glasov, izraženih na skupščinah delničarjev. Vendar opredelitev javnega podjetja v prvem stavku člena 4(2) Direktive vključuje prevladujoč vpliv, ki ga izvajajo javni naročniki z večino glasov, oddanih na skupščinah delničarjev. Prevladujoči vpliv prek nadzora nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, kot je navedeno v členu 4(2), točka (b), je eden od primerov, v katerih se šteje, da tak prevladujoči vpliv obstaja, in ne izključuje prevladujočega vpliva v drugih okoliščinah.

(64)

Komisija meni, da imata javna naročnika glede na elemente, opisane v uvodnih izjavah 57 do 63, prevladujoč vpliv na skupino Engie v smislu člena 4(2) Direktive 2014/25/EU. Zato bi bilo treba skupino Engie šteti za naročnika v skladu z navedenim členom.

(65)

Komisija meni, da je konkurenčni položaj skupine Engie in družbe Luminus na eni strani ter družbe Norther, drugih odvisnih podjetij družbe Nethys in družbe Ørsted na drugi strani zelo različen. Skupina Engie in družba Luminus sta že dolgo močno prisotni na belgijskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Leta 2019 sta njuna tržna deleža znašala 64 % oziroma 13,7 %, leta 2023 pa 52,2 % oziroma 14,1 % (26). Na podlagi napovedi prijaviteljev naj bi skupina Engie in družba Luminus tudi po letu 2025 ohranili zelo močan položaj na belgijskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, saj naj bi ostali daleč največja akterja na trgu vsaj do leta 2034 (27).

(66)

Skupen močan položaj skupin Engie in družbe Luminus na belgijskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije sta okrepljena z njunima raznolikima portfeljema proizvodnje. Ta vključujeta proizvodnjo iz jedrskih elektrarn v Belgiji (28), ki jima omogoča dostop do stabilnega in (zaradi nizkih mejnih stroškov) konkurenčnega prožnega vira proizvodnje električne energije po osnovni obremenitvi. Oba upravljata tudi hidroelektrarne in plinske elektrarne v Belgiji, ki zagotavljajo prožno proizvodnjo električne energije v konicah.

(67)

Poleg tega indeks HHI iz uvodne izjave 46 kaže visoke stopnje koncentracije na trgu in v zvezi s tržnimi deleži dokazuje dejstvo, da konkurenti potrebujejo veliko časa za izpodbijanje prevladujočega položaja uveljavljenih akterjev. Dejansko se pričakuje, da se bo koncentracija na trgu znatno zmanjšala le zaradi načrtovanega zaprtja jedrskih reaktorjev v Belgiji in ne zaradi vstopa na trg ali širitve.

(68)

Položaj naročnikov družbe Norther, drugih odvisnih podjetij družbe Nethys in družbe Ørsted pa je drugačen. Družba Norther trenutno upravlja le vetrno polje. Proizvodnja električne energije iz vetra ni prožna in je odvisna od vremenskih razmer. Družba Ørsted še ni prisotna na belgijskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Tudi v naslednjih desetih letih ni mogoče pričakovati, da bosta ti družbi postali glavna akterja v Belgiji (29). Obe se soočata s konkurenco velikih akterjev, tj. skupine Engie in družbe Luminus. Dejavnosti družb Norther in Ørsted na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Belgiji je treba torej šteti za dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci.

(69)

Čeprav je bilo izvzetje, predvideno v členih 34 in 35 Direktive 2014/25/EU, glede na upoštevne okoliščine v zvezi z dejavnostjo na upoštevnem trgu kot celoti doslej odobreno ali zavrnjeno, ima obravnavana zadeva značilnosti, zaradi katerih bi bil tak pristop nezdružljiv s ciljem te direktive, tj. zagotavljanjem spoštovanja svoboščin notranjega trga pri javnih naročilih subjektov, ki upravljajo omrežja in so pod nadzorom vlade, ne da bi se po nepotrebnem obremenile dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci.

(70)

Za gospodarske sektorje, na katere se nanaša Direktiva 2014/25/EU, je značilna prisotnost nekdanjih državnih monopolov, ki so še vedno pod nadzorom ali vplivom javnih organov in se morda soočajo z različnimi ravnmi konkurence in katerih tržni deleži, čeprav se zmanjšujejo, pogosto ostajajo visoki. Vpliv javnih organov na naročnike ustvarja tveganje, da bodo zaradi neuporabe direktive o javnem naročanju nacionalni dobavitelji imeli prednost pri javnem naročilu zadevnega naročnika. Vendar je položaj v obravnavani zadevi drugačen, saj so nekateri prijavitelji naročniki z majhnim tržnim deležem in so včasih le potencialni konkurenti ali novi udeleženci na upoštevnem trgu. Čeprav je dejavnost nekaterih prijaviteljev iz tega razloga mogoče šteti za neposredno izpostavljeno konkurenci, zlasti s strani uveljavljenih naročnikov, tj. obstoječih proizvajalcev z velikimi tržnimi deleži, je očitno, da izvzetja ni mogoče odobriti niti vsem prijaviteljem niti za celotno dejavnost na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Belgiji, ki jo opravljajo vsi subjekti, ki so dejavni na tem trgu. Vendar bi bila zavrnitev izvzetja tistim prijaviteljem, katerih dejavnosti so neposredno izpostavljene konkurenci, ker dejavnosti drugih glavnih udeležencev na trgu niso neposredno izpostavljene konkurenci, v nasprotju s ciljem člena 34 Direktive 2014/25/EU. Komisija zato meni, da je glede na značilnosti trga v tem primeru ustrezno, da se izvzetje odobri le nekaterim prijaviteljem.

(71)

Ker pogoji za izvzetje iz člena 34 Direktive 2014/25/EU niso izpolnjeni, bi se morala Direktiva 2014/25/EU še naprej uporabljati za javna naročila, katerih namen je omogočiti proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, za katero se v Belgiji prejemajo fiksne in zakonsko določene premije.

(72)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah 40 do 70, bi bilo treba šteti, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU v Belgiji ni izpolnjen za dejavnosti skupine Engie in družbe Luminus, povezane s celotnim trgom za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Belgiji.

(73)

Zato bi se morala Direktiva 2014/25/EU še naprej uporabljati, kadar skupina Engie in družba Luminus oddajata javna naročila za omogočanje opravljanja teh dejavnosti ali kadar so za izvajanje takih dejavnosti na navedenem geografskem območju organizirani projektni natečaji, kot so opredeljeni v členu 2, točka 17, Direktive 2014/25/EU.

(74)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah 40 do 70, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU v Belgiji izpolnjen za dejavnosti družbe Norther, drugih odvisnih podjetij družbe Nethys in družbe Ørsted, ki so povezane s celotnim trgom za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Belgiji.

(75)

Po drugi strani pa se Direktiva 2014/25/EU ne bi smela uporabljati, kadar družba Norther, druga odvisna podjetja družbe Nethys in družba Ørsted oddajajo javna naročila za omogočanje teh dejavnosti ali kadar se za izvajanje takih dejavnosti na navedenem geografskem območju organizirajo projektni natečaji, kot so opredeljeni v členu 2, točka 17, Direktive 2014/25/EU.

(76)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o konkurenci in določb na drugih področjih prava Unije. Merila in metodologija, uporabljeni pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, namreč niso nujno enaki tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 Pogodbe ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (30), kot je potrdilo Splošno sodišče Evropske unije (31) –