(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 11. avgusta 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih alkil fosfatnih estrov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki so jo 30. junija 2023 vložile družbe ICL Europe U.A., Lanxess Deutschland GmbH in PCC Rokita S.A. (v nadaljnjem besedilu: pritožniki). Pritožbo je vložila industrija Unije za nekatere alkil fosfatne estre v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 21. decembra 2023 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije (3) začela ločeno protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom alkil fosfatnih estrov s poreklom iz Kitajske.

(4)

Komisija bi morala v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe v obdobju predhodnega razkritja registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz člena 10(4), točka (c) ali (d), niso izpolnjene.

(5)

Komisija v obdobju predhodnega razkritja ni registrirala uvoza, saj se količine uvoza po začetku preiskave niso povečale, zaradi česar pogoji iz člena 10(4) niso bili izpolnjeni.

(6)

Industrija Unije je v pritožbi in svojem stališču z dne 11. decembra 2023 zahtevala registracijo uvoza v skladu s členom 14(5). Zahtevek je bil zavrnjen, ker so se količine uvoza po začetku preiskave zmanjšale.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku predvidela možnost izbire vzorca proizvajalcev Unije. Glede na to, da se je za tri proizvajalce v vlogi pritožnikov štelo, da predstavljajo vso industrijo Unije, se je Komisija začasno odločila, da vzorec ni potreben.

(11)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z začasno odločitvijo o preiskavi vseh treh znanih proizvajalcev Unije. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zato je bila odločitev o preiskavi vseh treh znanih proizvajalcev Unije potrjena.

(12)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je bilo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in je sodelujoče uvoznike pozvala, naj predložijo izpolnjene vprašalnike.

(14)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(15)

Zahtevane informacije je zagotovilo štirinajst proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec.

(16)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(17)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in kitajskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(18)

Na posvetovanje se je odzval en proizvajalec izvoznik, ki ni bil vključen v vzorec, in zahteval vključitev v vzorec, zaradi česar bi se vzorec razširil na štiri proizvajalce izvoznike.

(19)

Zahtevek ni bila sprejet, saj bi to pomenilo preveliko breme, ker je bila družba Zhejiang Wansheng velika skupina družb, vključitev družbe Zhejiang Wansheng v vzorec pa bi dejansko podvojila število družb, ki bi jih bilo treba pregledati.

(20)

Prvotni vzorec je bil zato potrjen, razlogi za nespreminjanje vzorca pa so bili vključeni v odprto dokumentacijo (4).

(21)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika, družba Zhejiang Wansheng Co., Ltd (ki je tudi zahtevala vzorčenje) in družba Futong Chemical Co., Ltd., sta zahtevala individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(22)

Preučitev teh zahtevkov v začasni fazi preiskave bi pomenila preveliko breme glede na potrebo po preiskavi treh že vzorčenih proizvajalcev izvoznikov .

(23)

Končna odločitev o sprejetju obeh zahtevkov za individualno preiskavo ali nobenega od njiju bo sprejeta v sklepni fazi preiskave.

(24)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(25)

Pritožniki so v pritožbi za zadevni izdelek predložili zadostne dokaze o izkrivljanjih na trgu surovin na Kitajskem. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava tako zajemala ta izkrivljanja cen surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija kitajski vladi poslala dodaten vprašalnik.

(26)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem Unije, uvoznikom in proizvajalcem izvoznikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (5).

(27)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije proizvajalci Unije, en uvoznik, osem uporabnikov in pet kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika.

(28)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in interesu Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(29)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(30)

Izdelek v preiskavi so nekateri alkil fosfatni estri, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 2919 90 00 (oznaki TARIC 2919900050 in 2919900065) in oznako KN ex 3824 99 92 (oznaka TARIC 3824999238) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(31)

Alkil fosfatni estri so opredeljeni kot nekateri alkil fosfatni estri, ki temeljijo izključno na stranskih verigah dolžine dveh ali treh ogljikovih atomov (vključno s kloriranimi alkilnimi verigami), z vsebnostjo fosforja vsaj 9 masnih odstotkov ter viskoznostjo med 1 in 100 mPa.s (pri 20–25 °C), in ki se uvrščajo pod številke Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS) 13674-84-5, 1244733-77-4 in 78-40-0.

(32)

Alkil fosfatni estri zajemajo dve vrsti izdelkov, tris (2-kloro-1-metiletil) fosfat (TCPP) in trietil fosfat (TEP). Običajno se uporabljajo kot zaviralci gorenja v trdi in prožni peni.

(33)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(34)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(35)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(36)

Kitajska zveza petrokemične in kemične industrije (CPCIF), dva uvoznika zadevnega izdelka, družbi Prochema in Quimidroga, ter en uporabnik, družba Kingspan, so predložili trditve glede obsega izdelka in zahtevali izključitev TEP iz obsega izdelka.

(37)

Združenje CPCIF je v svojih pripombah k začetku postopka trdilo, da se TCPP in TEP uporabljata v različne namene in nista zamenljiva. Poudarilo je razlike v njunih proizvodnih procesih, distribucijskih kanalih ter tehničnih in kemijskih lastnostih.

(38)

Trdilo je, da se TCPP uporablja predvsem kot zaviralec gorenja v trdi in prožni poliuretanski peni, medtem ko se TEP uporablja kot mehčalo v polimerih, gumah in plastiki ter le v sekundarnem, omejenem obsegu kot zaviralec gorenja.

(39)

Po mnenju združenja CPCIF je proizvodnja TEP za 60 % dražja od proizvodnje TCPP, zato nadomestitev TCPP s TEP ne bi bila ekonomsko upravičena. Združenje CPCIF je poleg tega navedlo, da sta TCPP in TEP uvrščena v različni poglavji kombinirane nomenklature.

(40)

Dva uvoznika zadevnega izdelka, družbi Prochema in Quimidroga, ter en uporabnik, Kingspan, so predložili podobne pripombe.

(41)

Predstavili so tehnične in kemijske lastnosti TCPP in TEP ter izpodbijali stališče o njuni zamenljivosti zaradi razlik v njunih tehničnih lastnostih in delovanju kot zaviralec gorenja.

(42)

Družba Kingspan je trdila tudi, da je Kitajska edini proizvajalec TEP na svetu in kadar je zamenjava med TEP in TCPP tehnično mogoča, bi še vedno potrebovala obsežno reformulacijo, ponovno certificiranje in znatno naložbo v osnovna sredstva.

(43)

Družbi Kingspan in Quimidroga sta nadalje trdili, da je vključitev TEP v obseg izdelka neutemeljena, saj obstajajo številni drugi izdelki, ki imajo prav tako podobne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot TEP in TCPP, kot so krezil difenil fosfat (CDP), tris(2-etilheksil) fosfat (TEHP) in tributil fosfat.

(44)

Komisija je te trditve analizirala. Prvič, tudi če se proizvodni proces, molekulska struktura in nekatere kemijske lastnosti TCPP in TEP razlikujejo, imata podobne bistvene fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti, opredeljene v uvodnih izjavah 31 in 32.

(45)

Drugi izdelki, ki sta jih navedli družbi Kingspan in Quimidroga (CDP, TEHP in tributil fosfat), ne spadajo v obseg izdelka alkil fosfatnih estrov, kot so opredeljeni v pritožbi in v uvodni izjavah 31 in 32. Ti izdelki dejansko niso alkil fosfatni estri in nimajo enake učinkovitosti kot zaviralci gorenja. Prav tako ni bil predložen noben dokaz, da bi se CDP, TEHP in tributil fosfat dejansko lahko uporabljali za iste namene kot nadomestek za TCPP ali TEP.

(46)

Drugič, nobena od strani ni izpodbijala tega, da sta TCPP in TEP zamenljiva pri uporabi v trdi peni, ki predstavlja približno dve tretjini celotne porabe TCPP in TEP v Uniji. TEP ima višjo vsebnost fosforja kot TCPP in je zato močnejši zaviralec gorenja. Po navedbah družbe Kingspan je za nadomestitev TCPP potrebna manjša količina TEP (za nadomestitev 1 kg TEP je potrebnih približno 1,8 kg TCPP), kar bi delno izravnalo višje proizvodne stroške TEP.

(47)

Tudi če bi bila za zamenjavo TCPP s TEP v novih vrstah ali sestavah izdelkov potrebna reformulacija in ponovno certificiranje, ni bilo predloženih dokazov, da bi bile za ta proces potrebne znatne ali izredne naložbe v osnovna sredstva. Poleg tega so stroški takega ponovnega certificiranja običajno enkratni in ne ponavljajoči se stroški.

(48)

Tretjič, razlike v proizvodnem procesu, distribucijskih kanalih in uvrstitvi v kombinirano nomenklaturo ne zanikajo dejstva, da TCPP in TEP spadata v opredelitev izdelka, kot je določena v uvodnih izjavah 30 do 32, ter imata podobne bistvene fizikalne in tehnične lastnosti ter enake glavne uporabe.

(49)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da TEP ne bi smel biti izključen iz obsega izdelka.

(50)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s kitajskimi proizvajalci izvozniki ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(51)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo alkil fosfatnih estrov. Ustrezne informacije je predložilo deset proizvajalcev izvoznikov.

(52)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Komisija je v obvestilu o začetku tudi pozvala vse zainteresirane strani, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(53)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku od nje ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(54)

Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(55)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(56)

Komisija je 25. oktobra 2023 z objavo obvestila (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Komisija je v navedenem obvestilu predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji alkil fosfatnih estrov. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, kot možni primerni reprezentativni državi opredelila Brazilijo in Turčijo.

(57)

Komisija je pripombe na prvo obvestilo prejela od dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov (družbi Shandong Yarong in Anhui RunYue) ter kitajskega združenja CPCIF.

(58)

Komisija je 19. januarja 2024 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, in o izbiri Brazilije kot reprezentativne države v tej fazi preiskave.

(59)

Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2022, ki so na voljo za brazilsko družbo Elekeiroz, proizvajalca izdelka iz iste splošne kategorije kot izdelek v preiskavi.

(60)

Komisija je pripombe na drugo obvestilo prejela od družb Shandong Yarong in Anhui RunYue ter kitajskega združenja CPCIF. Vse prejete pripombe so podrobno obravnavane v oddelku 3.2.

(61)

Komisija je zato sklenila, da bi bilo treba normalno vrednost konstruirati z uporabo metode iz člena 2(6a) osnovne uredbe ter da bi bilo treba stroške in cene na Kitajskem zavrniti.

(62)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(63)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnih izkrivljanj v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(64)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(65)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(66)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(67)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(68)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(69)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo (6)) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarstvo in kemikalije). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v dokumentaciji o preiskavi izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku. Vsebovala je tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(70)

Natančneje, v pritožbi je bilo navedeno, da domačih cen in stroškov nekaterih alkil fosfatnih estrov na Kitajskem ni mogoče sprejeti, saj so v nasprotju s pojmom prostega delovanja tržnih sil, ker izhajajo iz zapletenega in vseobsegajočega poseganja države.

(71)

V pritožbi je bilo poudarjeno, da izkrivljanje nekaterih alkil fosfatnih estrov v kitajski industriji izhaja predvsem iz same organizacije Kitajske, ki temelji na konceptu socialističnega tržnega gospodarstva.

(72)

Socialistično tržno gospodarstvo se razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP ali partija), ki usmerja vse vidike države, vključno z gospodarstvom in pravosodnim sistemom. Pooblastilo KKP za posredovanje velja na vseh ravneh, vključno s poslovnimi odločitvami posameznih podjetij, tako podjetij v državni lasti kot v zasebni lasti.

(73)

Čeprav kitajsko gospodarstvo v veliki meri sestavljajo nedržavni akterji, imata KKP in država prevladujočo vlogo pri ekonomskem upravljanju države. Glavni kanali poseganja kitajske vlade v kitajsko gospodarstvo so upravni, finančni in regulativni nadzor države.

(74)

Kar zadeva razporeditev finančnih sredstev na Kitajskem, pet velikih komercialnih bank, ki so v večinski lasti države, upravlja velike mreže podružnic na nacionalni ravni in predstavlja skoraj polovico skupnih bančnih sredstev. Poleg državnega lastništva teh bank KKP imenuje vodstvene delavce v bankah v državni lasti in drugih finančnih institucijah v državni lasti.

(75)

Kar zadeva regulativni kanal, država ohranja pomemben nadzor in vpliv, zlasti na področjih javnega naročanja in naložb, ki se uporabljata za uresničevanje ciljev javne in industrijske politike, ne pa za gospodarsko učinkovitost. Podobno kot v drugih sektorjih država posega tudi v sektor nekaterih alkil fosfatnih estrov in posledično prihaja do izkrivljanj.

(76)

Zaradi številnih subvencij in državnih posegov kitajski trg nekaterih alkil fosfatnih estrov ni povezan z običajnim tržnim ravnanjem, zato domačih cen in stroškov kitajske industrije nekaterih alkil fosfatnih estrov ni mogoče uporabiti.

(77)

Poleg tega so bili v pritožbi poudarjeni naslednji elementi, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(78)

Sektor alkil fosfatnih estrov v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov. Kot je navedeno v poročilu, kitajska vlada močno vpliva na podjetja v državni lasti in zasebne družbe, zlasti v industrijah, ki se štejejo za strateške, kar velja za nekatere alkil fosfatne estre.

(79)

Na splošno kitajska vlada in KKP izvajata nadzor nad podjetji v državni lasti ter oblikujeta njihovo korporativno strukturo in splošno konkurenčno okolje, da bi dosegli strateške gospodarske cilje. KKP imenuje ključne vodstvene delavce podjetij v državni lasti, podjetja v državni lasti pa pridobijo prednostni dostop do pomembnih vložkov (kot so zemljišča in kapital) in druge konkurenčne prednosti.

(80)

Poleg tega je kitajska vlada ustanovila komisijo državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC). Osnovne naloge komisije SASAC vključujejo vodenje reforme podjetij v državni lasti in vsakodnevno vodenje nadzornih odborov, dodeljenih velikim podjetjem v državni lasti. Kitajska vlada je še naprej v celoti pristojna za to, kako podjetja v državni lasti uporabljajo dodeljeni državni kapital in katere projekte izvajajo.

(81)

Kar zadeva sektor nekaterih alkil fosfatnih estrov, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Prvič, razpoložljive informacije kažejo, da so številni ključni proizvajalci nekaterih alkil fosfatnih estrov na Kitajskem podjetja v državni lasti.

(82)

Zhejiang Wansheng Co., Ltd., Jiangsu Yoke Technology Co., Ltd., Yangzhou Chenhua New Material Co., Ltd., Shouguang Weidong Chemical Co., Ltd., in Shandong Tianyi Chemical Co. Ltd. so glavni proizvajalci zaviralcev gorenja v državni lasti na Kitajskem.

(83)

V pritožbi so bile navedene družbe Zhejiang Wansheng Co. Ltd., Yangzhou Chenhua New Material Co. Ltd. in Jiangsu Yoke Technology Co. Ltd., ki so leta 2022 proizvajale in izvažale TCPP v EU. Poleg tega družbi Zhejiang Wansheng Co. Ltd. in Jiangsu Yoke Technology Co. Ltd. proizvajata tudi TEP.

(84)

Nadaljnji primer podjetja v državni lasti, ki proizvaja TCPP, je CMEC Wuxi Machinery Engineering Co. Ltd., ki je odvisno podjetje v popolni lasti družbe China Machinery Engineering Corporation (CMEC), ki je v lasti podjetja v državni lasti Sinomach.

(85)

Namesto zmanjšanja števila podjetij v državni lasti v industriji nekaterih alkil fosfatnih estrov nedavne pobude, katerih cilj je prisiliti zasebne družbe, da vlagajo v podjetja v državni lasti ali se z njimi združijo, dokazujejo, da sta se kitajska vlada in KKP odločili za nadaljnjo koncentracijo trga.

(86)

Med delničarji družbe Jiangsu Yoke Technology Co., Ltd., ki proizvaja tako TCPP kot TEP, sta poleg zasebnih delničarjev na primer tudi National Industry Integrated Circuit Industry Investment Fund Co., Ltd. in Wuxi Equity Investment Centre of Agricultural Bank II. Navedena subjekta neposredno nadzoruje kitajska vlada.

(87)

Podobno tudi družbe v zasebni lasti ostajajo pod strogim nadzorom kitajske vlade. Proizvajalci nekaterih alkil fosfatnih estrov v zasebni lasti poudarjajo, da so tesno usklajeni s cilji kitajske vlade in ostajajo pod njenim neposrednim vplivom.

(88)

Največji delež (45 %) družbe Futong Chemical Co., Ltd. je na primer v lasti družbe Hubei Xingfa Chemicals Group Co., Ltd. Večinski delničar (19,5 %) družbe Hubei Xingfa Chemicals Group Co., Ltd. je komisija SASAC iz okrožja Xingshan. Družba Hubei Xingfa Chemicals Group Co., Ltd. poleg TCEP proizvaja tudi TEP.

(89)

Poleg tega je bil izvršni direktor družbe Hubei Xingfa Chemicals Group Co., Ltd. delegat na 20. nacionalnem kongresu KKP, kar kaže na močno vez med kitajsko vlado in družbo. Je tudi član KKP.

(90)

Poleg tega je član višjega vodstva družbe Jiangsu Yoke Technology Co., Ltd. prejel nagrado kot izjemen član komunistične partije mesta Wuxi. Obenem opravlja tudi funkcijo podpredsednika strokovnega odbora za zaviralce gorenja kitajske zveze naftne in kemične industrije, ki je subjekt v kitajski zvezi naftne in kemične industrije, ta pa je pod vplivom KKP (7). Navesti je mogoče več primerov osebnih povezav med vodstvom proizvajalcev TCPP in TEP ter KKP, vključno s prisotnostjo članov KKP med višjim vodstvom proizvajalcev TCPP, tudi v družbah Hubei Xingfa Chemical Group Co. Ltd. in Jiangsu Yoke Technology Co. Ltd.

(91)

Poleg tega je Kitajska v zvezi s surovinami, ki se uporabljajo pri proizvodnji TCPP, agresivno razvila lastno proizvodno bazo propilen oksida. Med kitajskimi proizvajalci propilen oksida je družba Sinochem, ki je v državni lasti.

(92)

Poleg tega je večinski lastnik družbe Hangjin Technology Co., Ltd. komisija SASAC iz mesta Wuhan. Družba Ningbo ZRCC Lyondell Chemical Co., Ltd. je skupno podjetje, v katero vlaga družba Sinopec. Večinski delničar družbe Wanhua Chemical Group Co., Ltd. je komisija SASAC iz mesta Yantai. Wudi Xinyue Chemical Group Co., Ltd. je odvisno podjetje skupine Lubei Enterprise Group, ki je podjetje v državni lasti.

(93)

Kar zadeva fosforjev oksiklorid, ki je ključna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji TEP in TCPP, je Sinochem eden od kitajskih proizvajalcev.

(94)

Tudi kar zadeva etanol, ki je še ena ključna surovina v proizvodnji TEP, je za kitajske proizvajalce značilna močna prisotnost države: SDIC Biological Jilin Co., Ltd. je del kitajske državne razvojne in investicijske korporacije, velikega naložbenega holdinga v državni lasti, medtem ko 40 % delnic družbe Henan Tianguan Fuel Ethanol Co., Ltd. nadzoruje družba Sinopec.

(95)

Poleg tega vpliv kitajske vlade na gospodarstvo presega zgolj lastništvo, saj se tudi nejavni sektorji štejejo za sestavni del socialističnega tržnega gospodarstva.

(96)

Zato se celo proizvajalce nekaterih alkil fosfatnih estrov v zasebni lasti spodbuja, da svoje dejavnosti uskladijo z državnimi politikami, določenimi v ustreznih načrtih, saj se jim zaradi skladnosti z načrti večajo možnosti za ugodnejšo obravnavo s strani vladnih organov, običajno v smislu finančne obravnave ali dostopa do trga.

(97)

Skratka, kitajski trg nekaterih alkil fosfatnih estrov v veliki meri oskrbujejo družbe, ki so v lasti ali pod nadzorom kitajske vlade oziroma kitajska vlada nadzoruje njihovo politiko ali pa delujejo po njenih navodilih.

(98)

Prisotnost države v družbah proizvajalkah alkil fosfatnih estrov državnim organom omogoča, da vplivajo na cene in/ali stroške. Kitajska vlada ohranja svoj vpliv v podjetjih v državni lasti z imenovanjem in razrešitvijo ključnega poslovodnega osebja, kar je glavna odgovornost komisije SASAC. Podjetja v državni lasti in zasebna podjetja gostijo tudi notranje partijske odbore, ki lahko izvajajo vladni in partijski vpliv na korporativno upravljanje in poslovne odločitve družb.

(99)

Celice KKP lahko pridobijo pomemben vpliv tudi na podjetja v zasebni lasti, v katerih določajo gospodarsko agendo, nadzorujejo vse vidike njenega izvajanja in vršijo vse večji pritisk, da bi imele zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah. To pomeni, da na poslovne odločitve, vključno s tistimi, ki se nanašajo na stroške in cene, znatno vplivajo javne politike države namesto sil prostega trga.

(100)

To velja tudi za industrijo nekaterih alkil fosfatnih estrov. Več višjih vodstvenih delavcev družbe Hubei Xingfa Chemical Group Co. Ltd. je na primer povezanih s KKP. Med temi člani so direktorji, vključno z izvršnim namestnikom generalnega direktorja, in drugi. To potrjuje pomembnost vpliva KKP v družbah, ki proizvajajo TCPP in TEP, tudi tistih v zasebni lasti.

(101)

Kitajska vlada lahko s svojo prisotnostjo in poseganjem v sektor surovin in vložkov višje v verigi vpliva tudi na stroške in cene TCPP in TEP . Na primer, višji vodstveni delavci družbe Sinochem Pharmaceutical Co., Ltd., ki proizvaja propilen oksid in fosforjev oksiklorid, so člani KKP.

(102)

Predsednik družbe Sinochem in predsednik nadzornega sveta sta člana KKP. Podobne povezave s partijo obstajajo v družbi Wanhua Chemical Group Co., Ltd.: direktor skupine je na primer več kot 30 let zasedal različne vladne položaje, preden se je pridružil skupini. Od leta 2018 je tudi sekretar partijskega odbora, obenem pa je tudi predsednik upravnega odbora.

(103)

Kitajska država s svojim poseganjem v cene surovin industriji nekaterih alkil fosfatnih estrov omogoča, da ima nenormalne stroške, saj lahko kitajska vlada s prisotnostjo države v podjetjih dejansko nadzoruje sprejemanje operativnih odločitev v podjetjih v državni in zasebni lasti.

(104)

Kitajska vlada vpliva tudi na cene in stroške energije. Za kitajski trg električne energije je značilna prisotnost podjetij v državni lasti v različnih fazah dobavne verige, saj je približno 50 % proizvodnih zmogljivosti v državni lasti, celotno prenosno omrežje pa je v lasti dveh podjetij v državni lasti. Prisotnost države na energetskem trgu in njen vpliv na določanje cen kitajski vladi zato omogočata znatno nižanje stroškov električne energije v korist proizvajalcev TCPP in TEP.

(105)

Kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga. Razvoj gospodarstva določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in določa cilje, na katere se morajo osredotočiti centralni in lokalni organi ter si prizadevati za njihovo uresničevanje. Mehanizem načrtovanja usmerja dodeljevanje sredstev sektorjem, ki so opredeljeni kot strateški ali politično pomembni, in ne v skladu s tržnimi silami.

(106)

Osrednji 14. petletni načrt določa strateške vizije kitajske vlade za preoblikovanje in nadgradnjo tradicionalnih industrij ter razvojno os za strateške nastajajoče industrije, vključno z industrijo kemikalij, gradbenih materialov, novih materialov in kemičnih vlaken. Različica kataloga smernic za prilagoditev industrijske strukture iz leta 2019 (8) zagotavlja podporo proizvodnji materialov, ki zavirajo gorenje.

(107)

Zato so proizvodi TCPP in TEP predmet preferencialne obravnave, zlasti v smislu dostopa do financiranja. S spodbujanjem razvoja in uporabe tehnologij za zmogljivejše in visokokakovostne izdelke državni organi usmerjajo prestrukturiranje določene industrije alkil fosfatnih estrov v svetovno konkurenčno industrijo. Celotna struktura sektorja je torej pogojena s sistemom načrtovanja in odločitvami o izvedbi, namesto da bi se prosto razvijala v skladu s tržnimi silami.

(108)

Na splošno se državni posegi v zvezi z zaviralci gorenja izvajajo na dveh oseh: (i) podpora razvoju industrije ter (ii) aktivni nadzor in reguliranje industrije in njenih surovin.

(109)

V zvezi s TCPP kitajska vlada zagotavlja številne subvencije in finančno podporo industriji zaviralcev gorenja z javnimi financami, obdavčitvijo, krediti, uvozom in izvozom ter zemljišči.

(110)

V mnenjih o izvajanju 14. petletnega načrta za razvoj industrije gradbenih materialov je na primer navedeno, da namerava kitajska vlada „izboljšati pametno raven proizvodnje in upravljanja“ gradbenih materialov ter „razširiti kanale financiranja, v celoti izkoristiti vodilno vlogo nacionalnih finančnih skladov, usklajevati podporo finančnih institucij“.

(111)

Kitajska vlada ne nadzoruje le industrije TCPP, temveč tudi njene vložke. Rumeni fosfor je na primer surovina višje v verigi, ki se uporablja pri proizvodnji fosforjevega oksiklorida, ki se uporablja kot vložek za proizvodnjo TCPP in TEP. Poleg tega velja izvozna omejitev za izvoz rumenega fosforja v obliki izvoznih dovoljenj. V skladu s katalogom blaga za upravljanje izvoznih dovoljenj (različica iz leta 2023) je za izvoz fosfatne rude potrebno izvozno dovoljenje, ki ga izda ministrstvo za trgovino. Proizvodnja in prodaja tega ključnega vložka za nekatere alkil fosfatne estre se zato na Kitajskem dejavno nadzorujeta in regulirata.

(112)

Kar se tiče vložkov TEP, namerava kitajska vlada odločno podpreti proizvodnjo in trženje takih izdelkov. Kitajska vlada na primer načrtuje razvoj industrije etanola. V 14. petletnem načrtu za razvoj energije iz obnovljivih virov je navedeno, da kitajska vlada še naprej „spodbuja trženje etanola za gorivo […]“. Navedeno je še, da namerava „aktivno razvijati etanol za gorivo iz celuloze in drugih neživilskih virov“.

(113)

Kitajska vlada podpira in aktivno nadzoruje industrijo, vključno z industrijo TCPP in TEP, z različnimi instrumenti politike na način, ki diskriminira v korist domačih dobaviteljev in vpliva na sile prostega trga.

(114)

Pomanjkljivo stečajno pravo, pravo gospodarskih družb ali pravo lastninskih razmerij ter njegova diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje je prisotno tudi v sektorju alkil fosfatnih estrov na Kitajskem. Kitajski stečajni sistem ne izpolnjuje ustrezno svojih glavnih ciljev, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo pravic upnikov in dolžnikov.

(115)

Za sistem je značilna aktivna vloga države v stečajih, med drugim zaradi daljnosežne diskrecijske pravice sodišč, odvisnih od države, tesnega odnosa med stečajnimi upravitelji in lokalnimi organi ali državnih smernic o insolventnosti. Najpomembnejše je, da nezadostno izvrševanje stečajnega prava vpliva na kitajski finančni trg in trg posojil, kar pomeni implicitna državna poroštva za nekatera podjetja, kar izkrivlja stroške kreditov in dostop do financiranja.

(116)

Kar zadeva pravo lastninskih razmerij, so pomanjkljivosti sistema zlasti očitne na področju lastništva in pravic do uporabe zemljišč. Vsa zemljišča so v lasti države, zato je njihova dodelitev odvisna izključno od države, ki lahko sledi političnim ciljem in ne načelom prostega trga.

(117)

13. petletni načrt za vire zemljišč nadzoruje dodeljevanje in cene rabe zemljišč ter zagotavlja prednostno zagotavljanje zemljišč nastajajočim strateškim industrijam in sodobnim storitvenim podjetjem. Ker so nizke cene za dodelitev zemljišč na splošno značilne za kitajski proizvodni sektor, veljajo tudi za industrijo TCPP in TEP.

(118)

Podobno kot za vse druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za nekatere proizvajalce alkil fosfatnih estrov veljajo kitajska pravila o stečaju, podjetjih in lastnini, zato so izpostavljeni tudi izkrivljanjem, ki so posledica diskriminatorne uporabe ali neustreznega izvrševanja te zakonodaje.

(119)

Prav tako so v sektorju alkil fosfatnih estrov izkrivljeni stroški plač. Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Dejansko je pravno priznan le en sindikat, ACFTU, ki ni neodvisen od države, saj je pod vodstvom KKP in ne sodeluje ustrezno pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev.

(120)

Poleg tega visoke položaje v sindikatu običajno zasedajo višji predstavniki partije v podjetjih v državni lasti, kar ovira njihovo zmožnost učinkovitega zastopanja interesov delavcev. Nadalje na mobilnost kitajske delovne sile vpliva sistem prijave gospodinjstev, ki določa, da imajo samo lokalni prebivalci določenega upravnega območja dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih prejemkov.

(121)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, so v ranljivem zaposlitvenem položaju in zato prejemajo nižji dohodek. Tudi za industrijo nekaterih alkil fosfatnih estrov velja kitajska delovna zakonodaja in s tem izkrivljanja stroškov plač.

(122)

Izkrivljanja stroškov plač so dodatno okrepljena s subvencijami za delo, zlasti za proizvajalce TCPP in TEP. Več podjetij je poročalo o takih subvencijah, vključno s subvencijami za usposabljanje, subvencijami za pripravnike, subvencijami za stabilizacijo delovnih mest v podjetju, uvedbo skladov za talente in subvencijami za nadgradnjo spretnosti (9).

(123)

Družbam, ki proizvajajo alkil fosfatne estre, dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države. Pomembna izkrivljanja vključujejo močno prisotnost vlade v finančnih institucijah in umetno nizke stroške izposojanja za spodbujanje rasti naložb.

(124)

Prvič, za kitajski finančni sistem, v katerem prevladuje bančni sektor, je značilen močan položaj treh kategorij bank v državni lasti ali pod državnim nadzorom: velike komercialne banke, delniške komercialne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Kitajska vlada ga nadzoruje ne le z lastništvom, temveč tudi s pooblastilom za imenovanje najvišjih vodstvenih položajev z močno pristojnostjo za odločanje.

(125)

Poleg tega kitajski pravni okvir določa izrecno pravno obveznost finančnih institucij, da poslujejo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države.

(126)

Nadalje obstajajo zavezujoče zakonodajne določbe za vse gospodarske institucije o spodbujanju in podpori nekaterih industrij, pri čemer je industrija zaviralcev gorenja izrecno navedena kot industrija, ki se spodbuja.

(127)

Zato se pri odobritvi dostopa do financiranja poleg ekonomske uspešnosti upoštevajo tudi druga merila, saj banke izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(128)

Na trgu obveznic prevladujejo akterji, povezani z vlado, na trgu nevladnih obveznic pa v veliki meri prevladujejo podjetja v državni lasti. Dostop do trga strogo regulirajo vladne institucije, glavni akterji na trgu (uporabniki, imetniki, odkupniki obveznic) pa so predvsem subjekti v državni lasti.

(129)

Bonitetne ocene obveznic in posojil so zato iz različnih razlogov močno izkrivljene, na primer zaradi vpliva strateškega pomena podjetja na oceno tveganja in trdnosti implicitnega jamstva vlade. Industrija alkil fosfatnih estrov je imela koristi od izkrivljanj na trgu obveznic, saj so bile kitajskim proizvajalcem TCPP in TEP dodeljene visoke bonitetne ocene.

(130)

Komisija je obstoj znatnih izkrivljanj v kitajskem finančnem sistemu že ugotovila v nedavnih protidampinških preiskavah, dodatno pa ga je potrdilo ministrstvo za trgovino ZDA. Poleg tega obstajajo trdni dokazi, da so bili kitajski proizvajalci nekaterih alkil fosfatnih estrov neposredno deležni preferenčnih posojil državnih in zasebnih bank (več proizvajalcev zadevnega izdelka je poročalo, da so od kitajskih bank prejeli kratkoročna in dolgoročna posojila pod netržnimi pogoji).

(131)

Preučila je, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 65). To je storila na podlagi dostopnih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih.

(132)

Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(133)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“.

(134)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (10). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(135)

Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (11).

(136)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(137)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(138)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (12). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(139)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(140)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (13). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(141)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(142)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov.

(143)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(144)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (14).

(145)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (15).

(146)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju posredovanja države in KKP (16).

(147)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (17).

(148)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, ki so na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (18).

(149)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (19).

(150)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva. V sektorju zadevnega izdelka je stopnja državnega lastništva velika, pri čemer so številni proizvajalci alkil fosfatnih estrov v celoti ali delno v državni lasti, kot na primer: Shandong Yarong Chemical Co., Ltd. (prej znan kot Taian Yarong Biotechnology Co., Ltd (20).); Nantong Jiangshan Agrochemical & Chemicals Limited Liability Co (21).; Wengfu (Group) Co., Ltd (22).; Zhejiang Wansheng Co., Ltd (23).

(151)

Glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih družbah (24), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade, glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura.

(152)

Podobno raven nadzora in političnega nadzora je mogoče opaziti na ravni ustreznih industrijskih združenj, kot je sektorsko industrijsko združenje kitajska zveza petrokemične in kemične industrije (CPCIF).

(153)

Organizacija v skladu s členom 3 statuta združenja CPCIF „potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (25).

(154)

Prav tako kitajsko združenje za upravljanje kemijskih družb (CCEMA), ki se označuje kot organizacija, ki zajema „več kot 200 enot članic združenja, ki so osrednja podjetja v kemijski industriji,“ v členu 2 svojega statuta (26) navaja, da: „spoštuje ustavo, zakone, predpise in nacionalne politike, izvaja temeljne vrednote socializma, spodbuja duh domoljubja, spoštuje družbena moralna načela ter zavestno krepi zagotavljanje integritete in samodiscipline“.

(155)

Poleg tega v skladu s členom 3 statuta CCEMA „ustanavlja organizacijo Kitajske komunistične partije, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partije,“ ter – tako kot v primeru združenja CPCIF – „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje pri poslovanju, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (27).

(156)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka, ne morejo delovati v tržnih razmerah. Tako javna kot zasebna podjetja v sektorju so zato podvržena političnemu nadzoru in navodilom.

(157)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (28), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(158)

V skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (29)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala.

(159)

Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (30), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (31).

(160)

Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (32). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(161)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (33), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih.

(162)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]adalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (34).

(163)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom / partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju alkil fosfatnih estrov. Na primer v družbi Nantong Jiangshan Agrochemical & Chemicals Limited Liability Co (35). člani uprave družbe hkrati zasedajo položaje KKP (36).

(164)

Vmešavanje KKP v poslovne odločitve je očitno tudi na ravni skupine, kot izhaja iz razpoložljivih uradnih dokumentov podjetij. V letnem poročilu skupine Sinopec za leto 2022 je poudarjeno, da „[d]ružba stalno izboljšuje kakovost krepitve partije, spodbuja duh zaposlenih, krepi disciplinsko inšpekcijo in nadzor, pomaga upravnemu odboru pri učinkovitem izvajanju različnih odločitev in ureditev ter spodbuja visokokakovostni razvoj družbe“ (37).

(165)

Na spletišču Sinopec je opisana vloga partije v skupini, kot sledi: „[o]krepiti vodstvo partije pri izboljšanju korporativnega upravljanja, […] spodbujati partijsko organizacijo, da se odloča o seznamu glavnih vprašanj v zvezi s krepitvijo partije in drugimi vidiki, ter omogočiti partijski organizaciji, da seznam glavnih vprašanj v zvezi s poslovanjem in upravljanjem, ki so hkrati podprta z notranjim upravljanjem nadzora, vključen v […] seznam zadev, o katerih se odloča, vnaprej preuči in o njih razpravlja, razviti sistem odločanja in informacijski sistem na sedežu, s katerim se spodbuja oblikovanje seznama pristojnosti pri odločanju, vključitev tega seznama v postopek odločanja in informatizacija tega postopka. Sprejeti vnaprejšnjo preučitev glavnih vprašanj poslovnega upravljanja in razpravljanje o njih kot pomemben vidik izpolnjevanja vodstvenih dolžnosti partijske skupine […]“ (38).

(166)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (39). Prisotnost države v podjetjih v sektorju alkil fosfatnih estrov in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(167)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(168)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (40).

(169)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(170)

Najprej, v 14. petletnem načrtu za surovine (41) je sektor zadevnega izdelka neposredno obravnavan, pri čemer je navedeno, da se bo „[p]ovečanje proizvodne zmogljivosti v sektorjih sečnine, amonijevega fosfata, kalcijevega karbida, kavstične sode in rumenega fosforja […] strogo nadzorovalo. Pri novih projektih se bo upoštevalo načelo nadomestitve enake količine obstoječe proizvodne zmogljivosti ali nadomestitve več proizvodnih zmogljivosti“ (42).

(171)

Poleg tega je v katalogih smernic za prilagoditev industrijske strukture iz let 2019 in 2024 (43) industrija zaviralcev gorenja navedena kot industrija, ki se spodbuja.

(172)

Nadalje je v delovnem načrtu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo za stalno rast kemične in petrokemične industrije iz leta 2023 (44) določeno, da je eden njegovih glavnih ciljev „[p]odpirati nacionalne demonstracijske baze za novi model industrializacije v petrokemični in kemični industriji za izboljšanje kakovosti razvoja ter spodbujanje zelenega petrokemičnega grozda v Ningbu in drugih nacionalnih naprednih proizvodnih grozdov v petrokemični in kemični industriji, da bi se približali vrhunskim grozdom. Vzpostaviti industrijsko bazo za učinkovito uporabo virov fosforja z visoko vrednostjo, pospešiti strukturno prilagajanje tradicionalnih industrij, kot je industrija fosfatnih gnojil in rumenega fosforja, ter povečati zmogljivost dobave fosforjevih kemičnih izdelkov, potrebnih za novo energijo, prehrano in zdravje (45).“

(173)

Poleg tega je cilj usmerjevalnega mnenja nacionalne komisije za razvoj in reforme iz leta 2022 o visokokakovostnem razvoju industrije kemičnih vlaken (46) spodbujati vrhunski razvoj novih materialov iz vlaken, in sicer „[r]azvoj novega funkcionalnega poliestra, visokokakovostnih kemičnih monomerov in supersimulatorjev, zaviralcev gorenja ter antibakterijskih in protivirusnih ter prevodnih vlaken, vlaken, ki omogočajo fazne menjave in shranjevanje energije ter uravnavanje temperature, fotokromatskih vlaken, vlaken, barvanih s tekočimi barvili, vpojnih in ločevalnih, biomedicinskih in drugih vrst funkcionalnih vlaken. […] Raziskave in razvoj ključnih materialov in pomožnih snovi. Raziskave in razvoj ključnih materialov, pomožnih materialov in dodatkov, kot so zaviralci gorenja, modifikatorji, matična zmes, katalizatorji in olja, ki se uporabljajo za funkcionalna vlakna (47)“.

(174)

Na ravni provinc je 14. petletni načrt za razvoj kemične industrije (48) v provinci Shandong vseboval poziv lokalnim organom, naj „v celoti izkoristijo prednosti proizvodnih zmogljivosti soproizvodnje kavstične sode, klora in vodika, pospešijo vertikalno razširitev in horizontalno povezovalno širitev industrije kemijske soli ter izboljšajo intenzivno predelavo kloralkalnih izdelkov, natrijevega karbonata in broma, […] usmerjajo tradicionalno kloralkalno industrijo v spodnjem delu verige k razširitvi na fine kemikalije ter pripravijo načrt za projekte intenzivne obdelave subklorida klora v spodnjem delu verige“ (49). V oddelku III.2.3 načrta so načrtovani naslednji vladni ukrepi: „Spodbujati nadomestitev zmanjšanja proizvodne zmogljivosti kloralkalne industrije in strogo nadzorovati proizvodno zmogljivost. […] Spodbujati celovito uporabo odpadne klorovodikove kisline za proizvodnjo klora in vodika“ (50).

(175)

V 14. petletnem načrtu za vrhunski razvoj kemijske industrije v provinci Jiangsu je podobno navedeno (51): „[n]a podlagi industrijskih temeljev in prednosti se bodo s prilagoditvijo in optimizacijo znatno izboljšali koristi industrijske koncentracije, stopnja uporabe zemljišč ter vhodni in izhodni dejavniki, […] z razširitvijo industrijske verige na visokokakovostne izdelke pa se bo dosegel visokokakovostni razvoj kloralkalne industrije“ (52).

(176)

Poleg tega si bodo vladni organi prizadevali, da bi industrijsko ureditev sektorja oblikovali tako: „[v] skladu z nacionalnimi zahtevami na področju industrijske politike, ki so strogo nadzorovati novo proizvodno zmogljivost v industrijah s presežnimi zmogljivostmi in izvajati enakovredno ali manjše nadomeščanje za napredno tehnološko preobrazbo in nadgradnjo projektov, ki izpolnjujejo zahteve politike, se bo nadzorovala skupna proizvodnja izdelkov, kot je kavstična soda, celotni obseg pa bo ostal na sedanji ravni. Z združitvami in reorganizacijami, odpravo zastarele opreme ter nadomeščanjem zmogljivosti in horizontalnimi zavezništvi izvajati dejavnosti pod vodstvom vlade in prostovoljne dejavnosti podjetij, ki temeljijo na pritegnitvi naložb in tržni usmerjenosti za nadomeščanje zmogljivosti poslov z indeksi, ter usmerjati proizvodno zmogljivost, vire in trge k močnim podjetjem in jih vključevati. V kloralkalni industriji oblikovati vodilna osrednja podjetja, optimizirati industrijsko strukturo in dodeljevanje sredstev ter povečati raven koncentracije“ (53).

(177)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige.

(178)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(179)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem.

(180)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (54).

(181)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (55). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (56). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (57).

(182)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor alkil fosfatnih estrov. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(183)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje neustrezno.

(184)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (58).

(185)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (59). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov.

(186)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (60). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(187)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za sektor alkil fosfatnih estrov opisani kitajski sistem delovnega prava ne bi veljal. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(188)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(189)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (61), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (62), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(190)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (63). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (64).

(191)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(192)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (65). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (66).

(193)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (67).

(194)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (68). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(195)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(196)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (69). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (70). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(197)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(198)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(199)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(200)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II poročila.

(201)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj, zlasti v uvodnih izjavah 167 do 199. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce alkil fosfatnih estrov enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(202)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila.

(203)

Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(204)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(205)

Združenje CPCIF je 6. novembra 2023 predložilo sklop pripomb v odgovor na prvo obvestilo, tudi v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(206)

Prvič, združenje CPCIF je zavzelo stališče, da člena 2(6a) osnovne uredbe ni mogoče uporabiti, ker je nezdružljiv s sporazumi STO in odločbo organa STO za reševanje sporov. Glede nezdružljivosti s sporazumi STO je združenje CPCIF trdilo, da mora EU spoštovati ustrezne obveznosti v skladu s pravom STO, saj so nekatere določbe Protokola o pristopu Kitajske k STO, ki so pomembne za izračun dampinga, prenehale veljati 11. decembra 2016. Glede nezdružljivosti z odločbami organa za reševanje sporov je združenje CPCIF navedlo, da v skladu z ugotovitvami pritožbenega organa v zadevi DS473 za izračun stroškov za pridobitev normalne vrednosti zadevnega izdelka, kadar domače cene v državi izvoznici ni mogoče uporabiti, preiskovalni organi ne smejo oceniti stroškov, navedenih v evidencah, ki jih vodi izvoznik/proizvajalec, v skladu z referenčno vrednostjo, ki ni povezana s stroški proizvodnje v državi porekla.

(207)

Kar zadeva trditve združenja CPCIF glede združljivosti s pravom STO, je Komisija opozorila, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki iz Kitajske deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški.

(208)

Kar zadeva sklicevanje združenja CPCIF na zadevo DS473, je Komisija opozorila, da se poročilo pritožbenega organa v zadevi DS473 ni nanašalo na izvajanje člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč na konkretno določbo iz člena 2(5) osnovne uredbe. Kljub temu pravo STO, kot ga razlaga pritožbeni organ v zadevi DS473, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki se ustrezno prilagodijo, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zato trditev združenja CPCIF ni bilo mogoče sprejeti.

(209)

Drugič, združenje CPCIF je trdilo, da domnevno izkrivljanje ni zadostno podprto z dokazi in da tudi če bi obstajalo, ni vplivalo na vse vidike proizvodnih stroškov alkil fosfatnih estrov, zato ni treba določiti vseh stroškov kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugi podlagi.

(210)

Združenje CPCIF je zlasti trdilo, da:

(211)

V zvezi s trditvami združenja CPCIF glede zadostnosti dokazov o obstoju znatnega izkrivljanja in obsegu njegovega vpliva na proizvodne stroške je Komisija na začetku opozorila, da lahko v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe, če meni, da dokazi o znatnem izkrivljanju, ki so jih predložili pritožniki, zadostujejo, začne preiskavo na tej podlagi.

(212)

Komisija je za oceno obstoja in morebitnega učinka znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe zbrala podatke, potrebne za ugotovitev obstoja in učinka znatnega izkrivljanja ter posledične uporabe metodologije iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(213)

Podatki, ki jih je zbrala Komisija, in iz tega izhajajoči sklepi o prisotnosti družb v državni lasti v sektorju zadevnega izdelka, povezavah s KKP ali obstoju politik, ki vplivajo na strukturo stroškov, so podrobno predstavljeni v tej uredbi. Zato so trditve združenja CPCIF o dvomljivi dokazni moči dokazov v pritožbi in o samodejnem oblikovanju sklepov Komisije neupravičene.

(214)

Proizvajalec izvoznik Anhui RunYue je 22. novembra 2023 predložil sklop pripomb v odziv na prvo obvestilo, tudi glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe.

(215)

Prvič, družba Anhui RunYue je trdila, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni združljiv s pravom STO in sodno prakso organa STO za reševanje sporov. Družba Anhui RunYue je trdila, da člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO ne priznava pojma znatnega izkrivljanja, in tudi če bi ta pojem spadal na področje uporabe člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO, mora biti izračun konstruirane normalne vrednosti, ki ga opravi EU, skladen s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in z njegovo razlago pritožbenega organa, kot je navedeno v zadevi DS473.

(216)

V zvezi s primeri, v katerih člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO dovoljuje konstruiranje normalne vrednosti, je družba Anhui RunYue trdila, da bi morala preiskava v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe spadati v opredelitev prodaje, ki ni v „običajnem poteku trgovanja“, ali „posebnih tržnih razmer“. Ker osnovna uredba namesto tega omogoča konstruiranje normalne vrednosti, potem ko se ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov zaradi znatnega izkrivljanja, je družba Anhui RunYue poudarila, da zakonodaja EU uvaja koncept, ki v protidampinškem sporazumu STO ne obstaja.

(217)

Poleg tega je družba Anhui RunYue trdila, da uporaba podatkov o proizvodnih dejavnikih v reprezentativni tretji državi privede do položaja, v katerem konstruirana normalna vrednost nikakor ne more odražati ravni cen in stroškov v državi izvoznici, kar je še ena neskladnost s pravom STO.

(218)

Drugič, družba Anhui RunYue je trdila, da ni zadostnih dokazov, ki bi dokazovali obstoj znatnega izkrivljanja v sektorju izdelka v preiskavi.

(219)

Po navedbah družbe Anhui RunYue so razlogi za to naslednji:

(220)

Argumentov družbe Anhui RunYue Ltd. ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, kar zadeva trditev, da pojem znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ne ustreza nobenemu podobnemu konceptu iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO, Komisija meni, da je člen 2(6a) osnovne uredbe v celoti skladen z ustreznimi pravili protidampinškega sporazuma STO, vključno z možnostmi za konstruiranje normalne vrednosti iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO.

(221)

Sklicevanje družbe Anhui RunYue na zadevo DS473 in trditev, da konstruirana normalna vrednost ne odraža ravni cen in stroškov v državi izvoznici, je bilo obravnavano že v uvodni izjavi 208.

(222)

Drugič, v zvezi s trditvijo, da so dokazi v poročilu zastareli in da mora Komisija pred sprejetjem končne odločitve zagotoviti posodobljene in veljavne dokaze o znatnem izkrivljanju, je Komisija opozorila, da je poročilo izčrpen dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti politike, ki so jih objavili kitajski organi, poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih.

(223)

Komisija je nadalje ugotovila, da so zakonodaja in dokumenti politike, navedeni v poročilu, vključno z zakonodajo, ki se uporablja za zadevni izdelek, večinoma še vedno veljavni ali pa so bili preneseni v poznejše zakonodajne dokumente in dokumente politike.

(224)

Tak novejši razvoj dogodkov je dokumentiran v ugotovitvah Komisije, ki so dodatno dopolnile informacije, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj iz zahtevka in poročila (glej uvodni izjavi 69 in 132). Kar zadeva pripombe družbe Anhui RunYue v zvezi s politikami v EU, ki so domnevno podobne petletnim načrtom Kitajske, je Komisija ugotovila, da se v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe morebitni učinek enega ali več izkrivljajočih elementov iz navedene določbe analizira v zvezi s cenami in stroški v državi izvoznici.

(225)

Struktura stroškov in mehanizmi oblikovanja cen na drugih trgih, kot na primer v EU, nimajo v okviru tega postopka nikakršnega pomena.

(226)

Poleg tega je Komisija v zvezi z naravo 14. petletnega načrta poudarila, da je kitajsko gospodarstvo zajeto v zapleteni mreži petletnih načrtov, ki spodbuja odločitve javnih organov na vseh ravneh.

(227)

Kar zadeva trditev družbe Anhui RunYue v zvezi z naravo kitajskih dokumentov politike, Komisija meni, da so petletni načrti zavezujoči, tudi ker je v 14. petletnem načrtu na primer celoten oddelek namenjen „izboljšanju mehanizma za izvedbo načrtovanja“ (71), v katerem je navedeno, da: „V zvezi z zavezujočimi kazalniki, velikimi inženirskimi projekti ter nalogami na področju javnih storitev, varstva okolja, varnosti in drugih področjih, navedenih v tem načrtu, je treba pojasniti odgovornosti strani in zahteve glede časovnega razporeda za dodeljevanje javnih sredstev, usmerjanje in nadziranje socialnih virov ter zagotavljanje dokončanja nalog v skladu s časovnim razporedom. V zvezi s pričakovanimi kazalniki in nalogami na področjih industrijskega razvoja in strukturnega prilagajanja, določenih v tem načrtu, se je treba za izpolnitev teh nalog v glavnem opirati na vlogo subjektov na trgu. Vlade na vseh ravneh morajo ustvarjati ugodno politično, institucionalno in pravno okolje.“

(228)

Komisija je glede domnevnega neiskrenega stališča pritožnikov opozorila, da se v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe analizira morebitni učinek enega ali več izkrivljajočih elementov iz navedene določbe glede na cene in stroške v državi izvoznici.

(229)

Industrijske politike, namenjene spodbujanju bistvenih sektorjev na drugih trgih, na primer v EU, v okviru te preiskave niso pomembne.

(230)

Poleg tega se Komisija ni strinjala s trditvijo, da so trditve v zvezi s poseganjem države neutemeljene, saj niso vsi proizvajalci podjetja v državni lasti, povezava s KKP pa ni znak vladnega nadzora.

(231)

Državno lastništvo ter državni nadzor in politični nadzor ali smernice so v veliki meri prisotni v sektorju APE. Poleg tega sta prisotnost struktur KKP v družbah in dejstvo, da družbe omogočajo dejavnosti krepitve partije in njihovo vključevanje v proces „odločanja“, jasna pokazatelja, da navedene družbe niso neodvisne od države in da verjetno delujejo v skladu s politiko KKP in ne v skladu s tržnimi silami.

(232)

Sklicevanje družbe Anhui RunYue na kitajsko zakonodajo je tukaj napačno.

(233)

Prvič, družba Anhui RunYue selektivno razlaga kitajski zakon o državnem premoženju v podjetjih. Čeprav je družba poudarila formalno delitev med upravnimi vlogami in vlogami delničarjev države v skladu s členom 6 zakona, se je odločila, da izpusti sklicevanje na člen 1, v katerem je splošni namen zakona med drugim opredeljen kot „podpora vodilni vlogi gospodarskega sektorja v državni lasti v nacionalnem gospodarstvu in spodbujanje razvoja socialističnega tržnega gospodarstva“.

(234)

Družba Anhui RunYue se prav tako ni sklicevala na člen 7, ki državi nalaga, da spodbuja večje naložbe državnega kapitala v ključne industrije in področja, pomembna za nacionalno gospodarstvo; niti se ni sklicevala na člen 36, v skladu s katerim podjetja v državni lasti pri naložbah upoštevajo nacionalne industrijske politike. Kar zadeva člen 11 kitajskega zakona o gospodarskih družbah, Komisija ni razumela, zakaj KKP ne bi mogla posegati v delovanje podjetja samo zato, ker ni bila vključena v pripravo statuta podjetja.

(235)

V zvezi s tem je Komisija zlasti poudarila, da je bil kitajski zakon o gospodarskih družbah v skladu z njegovim členom 1 med drugim sprejet z namenom spodbujanja razvoja socialističnega tržnega gospodarstva.

(236)

Analiza iz tega oddelka, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor zadevnega izdelka, je pokazala, da cene in stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(237)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(238)

Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(239)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(240)

Komisija je izdala dve obvestili k dokumentom o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo (73) in drugo obvestilo (74) (obvestili o dokumentaciji).

(241)

V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, ki so jih strani predložile o teh elementih in ustreznih virih.

(242)

V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava razmisliti o uporabi Brazilije kot primerne reprezentativne države, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(243)

Izdelek v preiskavi se proizvaja samo na Kitajskem, v Evropski uniji, Združenih državah Amerike in na Japonskem. Nobena od teh držav ni po merilih iz člena 2(6a) država s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska.

(244)

Komisija je zato razširila svojo analizo, da bi našla izdelek, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek v preiskavi, in na tej podlagi izbrala reprezentativno državo.

(245)

Komisija je v prvem in drugem obvestilu pojasnila svojo metodo za iskanje izdelka v isti splošni kategoriji ali sektorju, ki je bil proizveden v državi z višjim srednjim dohodkom.

(246)

Komisija je v prvem obvestilu pojasnila, da so alkil fosfatni estri organofosfatni zaviralci gorenja (v nadaljnjem besedilu: OPFR), zato bi se analiza za ugotovitev reprezentativne države začela z ugotavljanjem proizvodnje OPFR, izdelka v isti splošni kategoriji kot so alkil fosfatni estri (v nadaljnjem besedilu: APE), saj sta tako TCPP kot TEP organofosfatna zaviralca gorenja.

(247)

V prvem obvestilu je bilo navedeno, da je bilo ugotovljeno, da se OPFR proizvaja v Ruski federaciji in Turčiji. Ruska federacija se v nadaljevanju ni štela za možno reprezentativno državo zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov o uvozu.

(248)

Kot je pojasnjeno spodaj, ni bilo mogoče najti takoj dostopnih finančnih podatkov za proizvajalce OPFR v Turčiji.

(249)

Komisija je nato v prvem obvestilu pojasnila, da se mehčala lahko štejejo za dovolj podoben proizvod alkil fosfatnim estrom iz naslednjih razlogov:

(250)

Ugotovljeno je bilo, da se mehčala proizvajajo tudi v Braziliji, našli so se tudi javno dostopni finančni podatki dobičkonosnega proizvajalca. Komisija ni našla dokazov o proizvodnji mehčal v drugi državi z višjim srednjim dohodkom.

(251)

Komisija je pozvala k predložitvi pripomb v zvezi z utemeljitvijo, uporabljeno za ugotavljanje reprezentativne države v prvem obvestilu.

(252)

Nobena zainteresirana stran ni našla druge kemikalije, ki bi se lahko štela za izdelek v isti splošni kategoriji kot APE.

(253)

Združenje CPCIF je menilo, da mehčala dejansko niso dovolj podoben izdelek, in se je strinjalo s Komisijo, da bi bilo treba OPFR uporabljati kot bolj podoben izdelek. Vendar se je združenje CPCIF strinjalo, da ni takoj razpoložljivih podatkov v zvezi z OPFR iz Turčije ali katere koli druge države z višjim srednjim dohodkom.

(254)

Združenje CPCIF je navedlo, da so mehčala le ena kemikalija v širši družini in da številni drugi estri ali kemikalije izpolnjujejo ista merila, kot so določena v prvi opombi.

(255)

Komisija je te pripombe povzela in nanje odgovorila v drugem obvestilu ter sklenila, da so mehčala izdelek, ki je bolj podoben izdelek APE in OPFR na splošno kot drugi estri, ki teh lastnosti ne delijo z APE.

(256)

V drugem obvestilu je prišla do tega sklepa iz naslednjih razlogov:

(257)

Komisija zato namerava Brazilijo glede na njeno proizvodnje mehčal obravnavati kot reprezentativno državo.

(258)

Komisija je opozorila, da čeprav bi se Turčija na podlagi proizvodnje OPFR lahko štela za reprezentativno državo, so v prvem in drugem obvestilu ugotovljene težave z javno dostopnimi podatki o uvozu in takoj razpoložljivimi finančnimi podatki.

(259)

Podatki o uvozu iz Turčije se niso šteli za zanesljive zaradi majhnih količin uvoza glavnih surovin, zlasti zanemarljivih količin propilenskega oksida in fosforja.

(260)

Komisija in zainteresirane strani prav tako niso našle takoj razpoložljivih finančnih podatkov družb v Turčiji, ki proizvajajo podoben izdelek, in sicer niti glede OPFR niti glede mehčal.

(261)

Kot je pojasnjeno zgoraj, bi se Brazilija lahko uporabila kot primerna reprezentativna država na podlagi proizvodnje mehčal in dejstva, da uvoz iz Kitajske ali katere koli od držav iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (75) ni bistveno vplival na uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov.

(262)

Komisija je našla tudi eno družbo v Braziliji, ki proizvaja mehčala, z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki kažejo neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(263)

Komisija je tako v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Brazilijo kot primerno reprezentativno državo, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(264)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Brazilije kot reprezentativne države in družbe Elekeiroz SA kot družbe v reprezentativni državi. V zvezi s tem niso bile prejete nobene pripombe.

(265)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(266)

Glede na zgornjo analizo je Brazilija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(267)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(268)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti propilenoksida, etanola, fosforja in klora.

(269)

Komisija je ugotovila tudi, da je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov kupil fosforjev oksiklorid (polizdelek, ki se uporablja pri proizvodnji TCPP in TEP), namesto da bi ga proizvajal iz klora in fosforja.

(270)

Ker se je s fosforjevim oksikloridom trgovalo po vsem svetu v zelo omejenih količinah zaradi njegove nevarne narave, je Komisija v drugem obvestilu napovedala, da bo referenčno vrednost določila z:

(271)

Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela v Braziliji uporabila statistične podatke, ki jih je predložil inštitut Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística (v nadaljnjem besedilu: IBGE) (76), in cene za energijo in paro (na podlagi zemeljskega plina), ki jih je objavilo ministrstvo za rudarstvo in energijo (77).

(272)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi zanemarljivega deleža nekaterih surovin v skupnih stroških proizvodnje te zanemarljive postavke, ki predstavljajo manj kot 0,6 % skupnih stroškov proizvodnje, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, združene pod „potrošni material“.

(273)

Komisija je izjavila tudi, da bo izračunala delež potrošnega materiala v skupnih stroških surovin in ta delež upoštevala pri ponovnem izračunu stroškov surovin, kadar uporablja določene neizkrivljene referenčne vrednosti iz primerne reprezentativne države.

(274)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki

(275)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza, kot je razloženo v uvodnih izjavah 280 in 281.

(276)

Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755.

(277)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v Brazilijo, saj je v uvodni izjavi 61 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(278)

Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Po izključitvi uvoza iz Kitajske v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(279)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 272.

(280)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države.

(281)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza.

(282)

Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe v reprezentativni državi.

(283)

Družba Shandong Yarong je v odgovor na drugo obvestilo zahtevala od Komisije prilagoditev uvozne cene propilen oksida v Brazilijo, ker stroški pakiranja uvoza v Brazilijo morda niso enaki stroškom na kitajskem domačem trgu.

(284)

Zaradi pomanjkanja dokazov za ta zahtevek in pomanjkanja informacij, na podlagi katerih bi Komisija lahko izvedla tako prilagoditev, je bil ta zahtevek zavrnjen.

(285)

Družba Anhui RunYue je v pripombah k prvemu in drugemu obvestilu trdila, da so bile uvozne cene surovin iz podatkovne zbirke GTA določene na ravni CIF ter so torej vsebovale stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja, medtem ko so kitajski proizvajalci surovine kupovali na lokalnem trgu po cenah, ki niso vključevale stroškov čezmorskega prevoza in zavarovanja.

(286)

Zato bi bilo treba po mnenju družbe stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja odšteti od postopka GTA za Brazilijo, da se zagotovi poštena primerjava.

(287)

Komisija je ugotovila, da je v svojih prejšnjih protidampinških preiskavah dosledno uporabljala cene CIF, ki so na voljo v trgovinskih statističnih podatkih, da bi določila nakupno ceno vložkov, ki so na voljo na domačem trgu reprezentativne države.

(288)

Komisija je menila, da je ta cena v neposredni konkurenci z domačimi cenami v reprezentativni državi in bi se zato lahko uporabila kot ustrezna referenčna vrednost za namen preiskave. Trditev je bila na tej podlagi zavrnjena.

(289)

Družba Anhui RunYue, edini proizvajalec izvoznik, ki kupuje fosforjev oksiklorid, je od Komisije zahtevala tudi, naj razkrije več informacij o metodi za izračun referenčne vrednosti za ta proizvodni dejavnik. Komisija je ta izračun referenčne vrednosti razkrila družbi Anhui RunYue v času predhodnega razkritja.

(290)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za delo v Braziliji uporabila statistične podatke, ki jih je objavil Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística (IBGE) (80). Statistični podatki IBGE so zagotovili podrobnosti o plačah, povezanih prispevkih za socialno varnost in številu zaposlenih v proizvodnem sektorju za leto 2021. Ti podatki so bili predloženi vsako leto.

(291)

Komisija je uporabila podatke za stroške dela (omejene na osebje, povezano s proizvodnjo) za gospodarsko dejavnost „Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 (81).

(292)

Vrednosti so bile indeksirane za obdobje preiskave z uporabo nacionalnega indeksa cen življenjskih potrebščin (Índice Nacional de Preços ao Consumidor, v nadaljevanju: INPC), ki ga je objavil IBGE (82).

(293)

Informacije o opravljenih urah v Braziliji niso bile na voljo v statističnih podatkih IBGE, zato je Komisija za izračun referenčne vrednosti uporabila informacije o opravljenih urah na teden v Braziliji, kot jih je zagotovila Mednarodna organizacija dela (83).

(294)

Zato je Komisija izračunala stroške dela na uro v Braziliji tako, da je letne stroške dela, ki izhajajo iz statističnih podatkov IBGE, delila z letnimi opravljenimi urami.

(295)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 331, so se pri izračunu normalne vrednosti stroški dela na uro v Braziliji nato pomnožili s številom opravljenih ur, kot so jih sporočili sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki.

(296)

Po drugem obvestilu so CPCIF, Anhui RunYue in družba Shandong Yarong predložile pripombe glede vira, uporabljenega za določitev neizkrivljenih stroškov dela.

(297)

Združenje CPCIF je trdilo, da je bila zaradi statistične metode (raziskava podjetij) in vrste podatkov (podatki iz ankete), ki jih uporablja IBGE, kakovost statistike odvisna od pripravljenosti družb, da se odzovejo na raziskavo, zaradi česar je zaradi pomanjkanja podrobnosti o družbah v raziskavi reprezentativnost podatkov za zadevni industrijski sektor vprašljiva.

(298)

Komisija je ugotovila, da je IBGE subjekt, ki ga upravlja zvezna uprava v okviru ministrstva za gospodarstvo ter glavni ponudnik podatkov in informacij o državi. Zato je menila, da so bili zbrani podatki in metode, ki jih je uporabil ta subjekt, dovolj zanesljivi in so bili glavni vir statističnih podatkov v Braziliji. Razpoložljivost podrobnosti o podjetjih, ki sodelujejo v določeni raziskavi, se ni štela za potrebno za potrditev zanesljivosti te institucije, uporabljenih statističnih metod in podatkov, ki jih je zbrala. Trditev je bila zato zavrnjena.

(299)

Združenje CPCIF je tudi trdilo, da so bili stroški dela, ki jih je izračunala Komisija, napihnjeni zaradi številnih dejavnikov, in sicer previsokega odstotka prispevkov za socialno varnost, vključitve neobveznih stroškov in dvojnega štetja drugih stroškov. Poleg tega je izpodbijala dejstvo, da je bilo štetje zaposlenih opravljeno ob koncu leta in vanj ni bilo vključeno osebje, ki je bilo odpuščeno med letom, hkrati pa so bile njihove odpravnine upoštevane, zaradi česar je bila plača na zaposlenega napihnjena.

(300)

Prvič, Komisija je za plače zaposlenih, povezanih s proizvodnjo, uporabila odstotek prispevkov za socialno varnost in drugih dodatkov iz naslova dela, izračunan kot delež skupnih stroškov glede na skupne plače. Po mnenju združenja CPCIF bi morala Komisija ta odstotek prilagoditi, saj se je pričakovalo, da bodo imeli stroški zaposlenih, ki niso povezani s proizvodnjo, večjo težo zaradi pričakovane višje ravni plačila. Vendar združenje CPCIF tega ni potrdilo z nobenimi dokazi niti ni predlagalo nobene možne metode za prilagoditev.

(301)

Drugič, IBGE je v svojo statistiko vključil podrobne stroške dela, ki ne vključujejo le zakonskih socialnih prilagoditev, ampak tudi neobvezne stroške, ki se zaračunajo delodajalcem. Ker so ti sestavni deli stroškov dela in so pomembni za izračun povprečnih stroškov dela, ni bilo razloga za njihovo izključitev. Poleg tega združenje CPCIF ni predložilo nobenih prepričljivih dokazov, da so bili v statističnih podatkih nekateri stroški upoštevani dvakrat.

(302)

Nazadnje je Komisija ugotovila, da je število zaposlenih, povezanih s proizvodnjo, v letu 2021 ostalo stabilno, kar kaže na zelo omejeno 2-odstotno povečanje; torej se šteje, da je bilo štetje ob koncu leta zanesljiv približek povprečnega števila zaposlenih v proizvodnji v tem letu.

(303)

Trditve so bile zato zavrnjene.

(304)

Družba Anhui RunYue je trdila, da je na stroške dela vplivalo več dejavnikov in da so se ti precej razlikovali med različnimi državami z višjim srednjim dohodkom. Zato je Komisijo pozvala, naj upošteva, da njihovi stroški dela niso bili izkrivljeni in se ne bi smeli nadomestiti.

(305)

Komisija je navedla, da po ugotovitvi obstoja znatnega izkrivljanja, ki vpliva na izdelek v preiskavi, v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti dejanskih stroškov posameznih proizvajalcev izvoznikov, razen če je bilo na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. To se ni zgodilo, zato je bilo ugotovljeno, da so bili zadevni stroški izkrivljeni, trditev pa je bila zavrnjena.

(306)

Združenje CPCIF in družba Anhui RunYue sta od Komisije zahtevala, naj ne uporabi indeksa cen življenjskih potrebščin (INCP) za prilagoditev podatkov IBGE. Združenje CPCIF je trdilo, da tega indeksa ni primerno uporabiti, kadar se je kupna moč zaposlenih zmanjšala zaradi visoke inflacije, in je predlagalo uporabo povprečne četrtletne plače v Braziliji, ki jo je objavil IBGE. Po mnenju družbe Anhui RunYue ni bilo natančne pozitivne korelacije med nacionalnim indeksom cen življenjskih potrebščin in ravnjo plač, saj so nanje vplivali različni dejavniki. Vendar niti združenje CPCIF niti družba Anhui RunYue svoje trditve nista utemeljila z dokazi.

(307)

Komisija je ugotovila tudi, da se INCP v Braziliji pogosto uporablja v pogajanjih o plačah, saj je izmeril spremembo cen za tiste, ki so bili v plačnem razredu do 5 minimalnih plač (84). Zato je Komisija menila, da je INCP ustrezen indeks za merjenje inflacije plač. Trditev je bila zavrnjena.

(308)

Družba Shandong Yarong je kritizirala Komisijo, ker je uporabila dva različna vira za določitev stroškov dela na uro v Braziliji, in sicer IBGE kot vira plač in prispevkov za socialno varnost, ter podatke Mednarodne organizacije dela o številu opravljenih delovnih ur v Braziliji na mesec.

(309)

Družba Shandong Yarong je trdila, da bi morala Komisija namesto združevanja dveh različnih virov uporabiti le podatke Mednarodne organizacije dela ali uporabiti dejanske opravljene ure kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(310)

Glede na to, da IBGE ne objavlja svojih izračunov števila opravljenih ur v Braziliji na mesec, Komisija ni mogla vzeti stroškov in delovnih ur iz istega vira, take omejitve pa so bile nepotrebne. Družba Shandong Yarong tudi ni navedla nobenega razloga, zakaj noben vir podatkov ne bi bil zanesljiv.

(311)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da Mednarodna organizacija dela ni zagotovila enako podrobnih podatkov kot IBGE, ker je zbirala podatke za celoten proizvodni sektor, ne glede na velikost in podskupino dejavnosti družb, zato je menila, da je IBGE zanesljivejši vir podatkov za ugotavljanje neizkrivljenih stroškov dela.

(312)

Poleg tega je Komisija menila, da bi bilo metodološko napačno določiti referenčno vrednost za stroške dela v eni državi, v tem primeru Braziliji, z uporabo števila opravljenih ur v drugi državi; statistika stroškov dela bi morala odražati obseg vloženega dela, tj. število dejansko opravljenih ur, in ustrezne stroške delodajalca za ta obseg vloženega dela.

(313)

Zato so bile te trditve zavrnjene.

(314)

Ceno električne energije za industrijske uporabnike v Braziliji objavlja Ministrstvo za rudarstvo in energijo (Ministério de Minas e Energia). Komisija je uporabila povprečne cene, objavljene v „Brazilskem mesečnem energetskem biltenu“ za obdobje preiskave.

(315)

Združenje CPCIF je trdilo, da bilten ni bil zadosten vir, ker je po mnenju brazilskega Ministrstva za rudarstvo in energijo dopuščal zgolj „razumno oceno mesečnih in združenih trendov v povpraševanju po energiji v Braziliji.“ Združenje CPCIF je od Komisije zahtevalo, da uporabi podatke iz drugih objav (85) Ministrstva za rudarstvo in energijo, ki so bili uporabljeni v predhodnih primerih.

(316)

Komisija je to trditev zavrnila. Ministrstvo za rudarstvo in energijo je zbralo podatke za vse svoje publikacije o električni energiji iz istega vira, državne agencije za električno energijo, Agência Nacional de Energia Elétrica (ANEEL) (86), zato je bil mesečni bilten enako zanesljiv kot druge publikacije.

(317)

Združenje CPCIF je tudi menilo, da bi cene iz mesečnega biltena Ministrstva za rudnike in energijo lahko vključevale davke in DDV ter da bi bilo treba, če je to res, te podatke odstraniti.

(318)

Komisija je to vprašanje raziskala in sklenila, da v Braziliji ni bil obračunan noben DDV na energijo. Vendar so stopnje, objavljene v mesečnem biltenu, vključevale „Imposto sobre Circulação de Mercadorias e Serviços“ (v nadaljnjem besedilu: ICMS), davek, ki so ga brazilske države pobirale na kroženje blaga ter zagotavljanje meddržavnih in medobčinskih prevoznih in komunikacijskih storitev. Ta davek bi industrijski uporabniki lahko zahtevali nazaj in zato ni bil dejansko plačan. Ker je večina držav v obdobju preiskave pobirala ICMS v višini 17 % do 18 %, je Komisija ponovno izračunala referenčno vrednost za električno energijo, pri čemer je od objavljenih cen odštela povprečno 17,5 %.

(319)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da namerava ceno pare v Braziliji izračunati z uporabo metodologije, ki jo je predlagalo Ministrstvo ZDA za energijo (87). Ta metodologija zagotavlja stroške za paro, ki temeljijo na vhodni toploti, ki je potrebna za njeno proizvodnjo. V ta namen je Komisija kot vhodno toploto uporabila zemeljski plin in uporabila ceno plina za industrijske uporabnike v Braziliji, kot jo je objavilo brazilsko Ministrstvo za rudarstvo in energijo (88) za obdobje preiskave.

(320)

Združenje CPCIF je namignilo, da bi Brazilija glede na to, da ima velike zaloge premoga, paro verjetneje proizvajala z zgorevanjem parnega premoga in ne zemeljskega plina, in da bi metodologija Komisije morala to odražati.

(321)

Združenje ni predložilo nobenih dokazov, da je bil parni premog primernejši vložek za proizvodnjo pare v Braziliji, natančneje v kemijskem sektorju. Nasprotno, brazilska energetska bilanca (89), ki jo je objavil inštitut Empresa de Pesquisa Energética (v nadaljevanju: EPE), raziskovalni urad Ministrstva za rudarstvo in energijo, je pokazala, da ima zemeljski plin veliko večji delež v mešanici energijskih virov, ki se uporablja v kemični industriji, kot parni premog, pri čemer zemeljski plin predstavlja 31 % porabe energije v primerjavi z 2,2 % za parni premog. Trditev je bila zato zavrnjena.

(322)

Kar zadeva električno energijo, je združenje CPCIF trdilo, da bi morala Komisija uporabiti ceno plina brez davkov, saj je cena, objavljena v biltenu, vključevala davke. Komisija je menila, da je trditev utemeljena in da se ICMS pobira tudi za plin, vendar lahko industrijski uporabniki zahtevajo povračilo davka in torej ta ni bil dejansko plačan. Zato je Komisija ponovno izračunala ceno za plin, pri čemer je odštela 17,5 %, ki se nanašajo na ICMS.

(323)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(324)

Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(325)

Komisija se je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička oprla na finančne podatke za leto 2022 za družbo Elekeiroz SA, kot so bili objavljeni na njenem spletišču (90).

(326)

Združenje CPCIF je ugotovilo, da so bili v teh računih za leto 2022 rezultati družbe razdeljeni na prodajo organskih in anorganskih kemikalij. Trdilo je, da bi uporaba finančnih podatkov, povezanih z ekološkim poslovnim segmentom, bolje odražala PSU-stroške in dobiček proizvajalca APE.

(327)

Ker je APE organska spojina, je Komisija menila, da je trditev združenja CPCIF utemeljena in je zato pri izračunu PSU-stroškov in dobička upoštevala le podatke, povezane z ekološkim poslovnim segmentom.

(328)

Družba Shandong Yarong je od Komisije zahtevala, naj omeji dobiček družbe Elekeiroz SA na ciljni dobiček industrije Unije, kot je določen v pritožbi.

(329)

Ker bi zaradi tega predloga uporaba računovodskih izkazov družbe Elekeiroz dejansko postala odveč in ne bi odražala dobička te družbe, je bil ta zahtevek za zmanjšanje dobička zavrnjen.

(330)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(331)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, so bile preverjene med preverjanjem. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(332)

Po določitvi neizkrivljenih stroškov proizvodnje je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, kot so opisani v uvodni izjavi 324.

(333)

Komisija je nato dodala PSU-stroške v višini 8,49 % in dobiček v višini 8,39 % družbe Elekeiroz SA, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 325, oba izražena kot odstotek stroškov prodanega blaga (v nadaljnjem besedilu COGS).

(334)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(335)

Za izvoz navedenega izdelka, ki se je prodajal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(336)

Pri enem vzorčenem proizvajalcu izvozniku je bila majhna količina izvoza v Unijo opravljena prek povezanega trgovca v tretji državi. V tem primeru je bila izvozna cena tista, po kateri je bil izdelek prvič preprodan neodvisnemu kupcu v Uniji.

(337)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(338)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile prilagoditve izvedene za prevoz, zavarovanje, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, carine, stroške kredita, bančne stroške in provizije.

(339)

Za proizvajalca izvoznika Nantong Jiangshan je bila izvedena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) za prodajo prek povezane trgovske družbe s sedežem v Singapurju, da se je zagotovila primerljivost cen.

(340)

Komisija je ugotovila, da je povezana družba s sedežem v Singapurju opravljala funkcije, primerljive funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizij. Ta ugotovitev je temeljila na naslednjih doslednih dokazih (91):

(341)

Trgovec s sedežem v drugi državi je opravljal ključne naloge, povezane s prodajo, kot so iskanje strank, vodenje pogajanj o prodaji, podpis pogodb, urejanje pošiljk in priprava dokumentov za carinjenje v skladu z zahtevami stranke. Navedene naloge so se opravljale v zvezi s celotnim izvozom v Unijo, pri katerem je sodeloval trgovec. Ta prodaja je predstavljala manjši delež celotnega izvoza družbe Nantong Jiangshan v Unijo v obdobju preiskave.

(342)

Nazadnje, pogodba med družbo Nantong Jiangshan in povezanim trgovcem vsebuje klavzule, ki potrjujejo neodvisnost trgovca pri njegovih gospodarskih dejavnostih in „pomanjkanje solidarnosti“ med trgovcem in družbo Nantong Jiangshan.

(343)

Naloge tega trgovca so bile naloge zastopnika, ki je delal na podlagi provizije, zato je bila prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) upravičena. Prilagoditev je vključevala odbitek PSU-stroškov trgovinske družbe in nominalni znesek dobička, ki bi ga običajno dobili od sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(344)

Ker dobička sodelujočega nepovezanega uvoznika (92) ni bilo mogoče razkriti, se je Komisija odločila, da bo uporabila stopnjo dobička, uporabljeno v zadnji preiskavi v zvezi s kemičnim izdelkom, in sicer 6,89-odstotno stopnjo dobička nepovezanega uvoznika, ugotovljeno v preiskavi o polivinil alkoholih) (93). Takšna stopnja dobička se je glede na razpoložljive informacije štela za ustrezno.

(345)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(346)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(347)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(348)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 59,1 %.

(349)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov.

(350)

Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež skupnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(351)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal več kot 80 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(352)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(353)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave v Uniji izdelovali trije proizvajalci. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(354)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 18 274 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so odgovori vseh treh proizvajalcev Unije na protidampinške vprašalnike. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, so trije preiskovani proizvajalci Unije predstavljali celotno proizvodnjo podobnega izdelka v Uniji.

(355)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(356)

Komisija je ugotovila, da je manjši del proizvodnje vseh proizvajalcev Unije namenjen zaprtemu trgu. Samo eden od proizvajalcev Unije je izdelek prodajal ali uporabljal za lastne potrebe in zaradi zaupne narave teh podatkov natančnega obsega ni mogoče razkriti v tej uredbi. Zaprti trg je bil stabilen in pod 2 % celotne potrošnje Unije.

(357)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov o prodaji na prostem trgu. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost; donosnost naložb in denarni tok.

(358)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno proučili le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe in prodajo na zaprtem trgu. To so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(359)

Glede na to, da je bil le majhen del proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen zaprtemu trgu, preiskava ni pokazala nobene pomembne razlike med gospodarskimi kazalniki, ne glede na to, ali so bili preučeni glede na celotno dejavnost ali na podlagi podatkov za prosti trg.

(360)

Uvoz zadevnega izdelka spada pod različne oznake TARIC in ena od oznak poleg zadevnega izdelka vključuje tudi druge izdelke. Zato je bilo uvoz potrebno določiti na podlagi statističnih podatkov Eurostata v kombinaciji s specifičnimi podatki o zadevnem izdelku ponudnika tržnih informacij (ThinkReal (94)). Ker so tržne informacije na voljo zgolj proti plačilu članarine, je Komisija prejela soglasje za razkritje teh podatkov samo v razponih in/ali vezanih na indeks.

(361)

Pred letom 2020 je bil TCCP uvrščen pod oznako TARIC 2919900090, ki zajema širši nabor izdelkov kot TCPP. Od leta 2020 se TCPP uvršča pod oznako 3824999238 in ta oznaka ne vključuje drugih izdelkov. Vendar se je uvoz TCPP še naprej sporočal pod oznako košarice 2919900090. Komisija je za določitev obsega uvoza TCPP uporabila tržne podatke družbe ThinkReal, ki vsebujejo podatke o obsegu kitajskega izvoza samo za TCPP. Komisija je za določitev cene TCPP v obravnavanem obdobju uporabila podatke Eurostata v kombinaciji z družbo ThinkReal. Kar zadeva uvoz TEP, se je Komisija oprla na statistične podatke Eurostata, sporočene pod oznako TARIC 2919900050, saj ta oznaka zajema le zadevni izdelek.

(362)

Komisija je z objavo obvestila 15. novembra 2023 (95) zainteresirane strani obvestila o navedeni metodologiji, ki jo je nameravala uporabiti za določitev uvoza. Komisija je v navedenem obvestilu podrobno opisala metodologijo in zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb o metodologiji ter ugotovljenem obsegu in vrednostih uvoza. Združenje CPCIF, en uvoznik zadevnega izdelka, družba Prochema, in en uporabnik, družba Kingspan, sta predložila pripombe k temu obvestilu.

(363)

Družba Kingspan je navedla, da po njenem najboljšem vedenju zunaj Kitajske ni proizvodnje TEP in da je obseg uvoza TEP iz tretjih držav najverjetneje kitajskega porekla.

(364)

Družba Prochema je predložila informacije o kitajskem izvozu, ki so jih zbrali njeni kitajski partnerji. Družba Prochema je ponovila tudi svoje prejšnje argumente proti uvedbi ukrepov, ki so podrobneje obravnavani v poglavju 7.2 te uredbe.

(365)

Nobena od pripomb iz uvodnih izjav 362 do 364 ni obravnavala ali izpodbijala metodologije, opisane v obvestilu Komisije o statističnih podatkih o uvozu, niti obsega in vrednosti uvoza iz obvestila.

(366)

Zato Komisija na tej stopnji uporablja metodologijo, opisano v obvestilu z dne 15. novembra 2023.

(367)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (a) prodaje na prostem trgu (96) Unije vseh znanih proizvajalcev v Uniji in (b) uvoza v Unijo iz vseh tretjih držav, kot ga je sporočil Eurostat v kombinaciji s podatki ponudnika tržnih informacij, kot je navedeno v uvodni izjavi 360, pri čemer je upoštevala tudi podatke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v zadevni državi. Na tej podlagi se je poraba Unije v zadevnem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(368)

Skupna potrošnja izdelka v preiskavi v Uniji se je med letoma 2019 in 2021 najprej zmanjšala. To zmanjšanje je sovpadlo z upočasnitvijo gospodarske aktivnosti zaradi zaprtij in zmanjšanih mednarodnih trgovinskih tokov med krizo zaradi COVID-19. Potrošnja se je leta 2022 nekoliko povečala, vendar ni dosegla ravni iz leta 2019, v obdobju preiskave pa se je dodatno zmanjšala v povezavi z upočasnitvijo dejavnosti v gradbenem sektorju. Na splošno se je v obravnavanem obdobju potrošnja zadevnega izdelka zmanjšala za 21 %.

(369)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata in ThinkReal. Tržni delež kitajskega uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije na prostem trgu, kot je razvidna iz preglednice 2 zgoraj.

(370)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(371)

Uvoz iz Kitajske je leta 2019 predstavljal 60 % potrošnje Unije. V letih 2020 in 2021 se je uvoz iz Kitajske zmanjšal zaradi logističnih omejitev in upočasnitve mednarodnih trgovinskih tokov zaradi krize zaradi COVID-19.

(372)

Po letu 2021 se je uvoz iz Kitajske po zmanjšanju logističnih omejitev hitro povečal. Največje povečanje je bilo zabeleženo med letoma 2021 in 2022, pri čemer se je medletno povečalo za 56 %. Obseg kitajskega uvoza je kljub zmanjšanju potrošnje Unije ostal na visoki ravni tudi v obdobju preiskave.

(373)

Zato se je tržni delež kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju povečal s 60 % na 80 %, kar pomeni 32-odstotno povečanje med letom 2019 in obdobjem preiskave.

(374)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata in ThinkReal. Nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi in podatkov o domači prodaji, ki jih je za obdobje preiskave predložila industrija Unije.

(375)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (EUR/tono)

(376)

Povprečne uvozne cene iz Kitajske so se najprej znatno zvišale. To povečanje je sovpadlo z zmanjšanim obsegom uvoza v povezavi z logističnimi omejitvami, ki so posledica krize zaradi COVID-19. Ta trend se je po letu 2021 obrnil. Vzporedno s povečanjem obsega se je cena uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske v primerjavi z letom 2021 znatno znižala. Razen v letih 2020 in 2021 so uvozne cene v obravnavanem obdobju ostale nižje od prodajnih cen in stroškov proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije, kot je prikazano v preglednici 8.

(377)

Uvozna cena TCPP je bila v celotnem obravnavanem obdobju nižja od uvozne cene TEP. Cena obeh vrst proizvoda se je gibala podobno: znatno se je povečala v letih 2021 in 2022 ter zmanjšala v obdobju preiskave. Uvozna cena TEP se je v obravnavanem obdobju na splošno zvišala za 28 %, medtem ko se je uvozna cena TCPP zvišala za 5 %.

(378)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(379)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen od 32,0 % do 35,5 % uvoza sodelujočih proizvajalcev iz zadevne države na trg Unije.

(380)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(381)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki so jih predložili proizvajalci Unije in so bili navzkrižno preverjeni s podatki iz pritožbe. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije. Ker so trije preiskovani proizvajalci Unije predstavljali celotno industrijo Unije, so se makroekonomski in mikroekonomski podatki nanašali na vse proizvajalce Unije in je bilo ugotovljeno, da so reprezentativni za gospodarske razmere industrije Unije.

(382)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(383)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(384)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(385)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 56 %. To zmanjšanje proizvodnje je vplivalo na vse proizvajalce Unije. Razvoj obsega proizvodnje je pokazal nasprotno sliko od obsega kitajskega uvoza, saj je industrija Unije prvotno lahko povečala svojo proizvodnjo med letoma 2019 in 2021, ko se je kitajski uvoz zmanjšal zaradi logističnih omejitev, ki so posledica krize zaradi COVID-19. Po letu 2021 se je kitajski uvoz ponovno povečal, obseg proizvodnje Unije pa se je med letoma 2021 in 2022 zmanjšal za 64 %, tudi ko se je potrošnja Unije povečala. V obdobju preiskave, ko se je potrošnja Unije zmanjšala, se je obseg proizvodnje industrije Unije dodatno zmanjšal.

(386)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala praktično enaka, pri čemer se je od leta 2020 le malo povečala zaradi majhnih naložb v odpravljanje ozkih grl. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zmanjšala z 69 % leta 2019 na le 30 % v obdobju preiskave. Zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti je sledilo istemu trendu kot zmanjšanje obsega proizvodnje, v obravnavanem obdobju pa je bilo ugotovljeno, da se je izkoriščenost zmogljivosti na splošno zmanjšala za 56 %.

(387)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(388)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 58 %. To zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije je bilo precej večje od 21-odstotnega zmanjšanja potrošnje Unije v istem obdobju.

(389)

Posledično se je tržni delež industrije Unije na prostem trgu zmanjšal s 39 % leta 2019 na 20 % v obdobju preiskave.

(390)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 21 % po upočasnitvi gradbene dejavnosti. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu Unije zmanjšal za 58 %. Industrija Unije je torej izgubila pomemben del svojega tržnega deleža, medtem ko se je tržni delež uvoza iz zadevne države v istem obdobju močno povečal.

(391)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(392)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je prvič povečala po povečanju prodaje in proizvodnje. Po zmanjšanju proizvodnje in prodaje po letu 2021 se je tudi zaposlenost zmanjšala, s čimer se je obrnil trend iz let od 2019 do 2021. V celotnem obravnavanem obdobju se je zaposlenost zmanjšala zaradi zmanjšanja proizvodnje proizvajalcev Unije. Delovna sila se je zato zmanjšala za 14 %, pri čemer niso upoštevane morebitne posredne zaposlitve.

(393)

Med letoma 2019 in 2021 se je povečala tudi produktivnost. Vendar se je produktivnost po letu 2021 drastično zmanjšala v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje. Zaradi posebnih značilnosti kemijske predelovalne industrije, kjer je potrebno določeno število zaposlenih za delovanje proizvodnih procesov ne glede na obseg proizvodnje, zaposlenosti ni bilo mogoče v celoti prilagoditi upadanju ravni proizvodnje. To je povzročilo zmanjšanje produktivnosti za 49 % v celotnem obravnavanem obdobju.

(394)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(395)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Del zadevnega izdelka (TCPP) je bil preiskan leta 2010, vendar je bila preiskava zaključena brez ukrepov. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(396)

Tehtano povprečje prodajnih cen proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(397)

Prodajne cene industrije Unije na prostem trgu Unije so se najprej znižale med letoma 2019 in 2020, nato pa so se zvišale po zmanjšanju kitajskega uvoza in cenovnem pritisku tega uvoza na trg Unije. V obdobju preiskave so se cene ponovno znižale po povečanju obsega uvoza in znižanju uvoznih cen iz zadevne države. Povprečne prodajne cene na enoto v Uniji so se v obravnavanem obdobju skupno povišale za 36 %.

(398)

Stroški proizvodnje industrije Unije na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišali za 42 %. Povišanje stroškov je bilo predvsem posledica višjih stroškov za glavne surovine, rumeni fosfor in propilen oksid, ki predstavljajo več kot 50 % skupnih stroškov proizvodnje. V istem obdobju so se prodajne cene zvišale za 36 %, vendar to ni zadostovalo za pokritje zvišanja cen surovin zaradi oviranja dviga cen, ki ga je povzročil kitajski uvoz.

(399)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(400)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2020 zmanjšali za 7 %, nato so se leta 2021 zvišali za 8 %, za 2 % v letu 2022 ter nadaljnja 2 % v obdobju preiskave, kar pomeni skupno 5-odstotno zvišanje v obravnavanem obdobju.

(401)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(402)

Ravni zalog so bile v obravnavanem obdobju precej zmerne in so predstavljale manj kot 10 % obsega proizvodnje. Na splošno so se ravni končnih zalog v obravnavanem obdobju zmanjšale za 33 % v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje. Preiskava ni zabeležila nobenih neobičajnih ravni zalog v obravnavanem obdobju, zgolj običajna nihanja, zlasti v primerjavi z ravnmi proizvodnje. To odraža sposobnost proizvajalcev Unije, da se prožno odzovejo na spreminjajoče se povpraševanje.

(403)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(404)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(405)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost najprej izboljšala s 3 % v letu 2019 na 29 % v letu 2021, ko se je kitajski uvoz zmanjšal, ravni cen pa so se zvišale zaradi logističnih omejitev, ki so posledica krize zaradi COVID-19. Po letu 2021 se je obseg kitajskega uvoza znatno povečal, uvozne cene pa so se močno znižale. Hkrati so se proizvodni stroški industrije Unije na enoto povečali. Zaradi cenovnega pritiska, ki ga je izvajal kitajski uvoz, proizvajalci Unije v odziv na zvišanje stroškov niso mogli povišati cen. Zato se je dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala z 29 % leta 2021 na –6 % v obdobju preiskave.

(406)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka v obravnavanem obdobju je sledil trendu dobičkonosnosti, na katero so vplivali višji proizvodni stroški in negativen razvoj prodajnih količin ter nezmožnost industrije Unije, da bi cene uskladila z višjimi proizvodnimi stroški.

(407)

Naložbe industrije Unije so se najprej zmanjšale med letoma 2019 in 2020, nato pa so se v skladu s povečanim obsegom proizvodnje in večjo uspešnostjo med letoma 2020 in 2022 povečale. Skupaj z vse slabšimi rezultati so se naložbe v obdobju preiskave zmanjšale. Na splošno je bilo v obravnavanem obdobju zabeleženo zmanjšanje naložb za 28 %.

(408)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Razvijala se je podobno kot dobičkonosnost, pri čemer se je prvič izboljšala med letoma 2019 in 2021, nato pa se je v obdobju preiskave hitro zmanjševala in postala negativna.

(409)

Proizvajalci Unije so bili del razmeroma velikih skupin, ki so proizvajale različne kemične izdelke. Izdelek v preiskavi ni predstavljal večjega dela skupnih prihodkov teh skupin. Zato zmanjšanje dobička v zvezi z izdelkom v preiskavi v obravnavanem obdobju ni kratkoročno bistveno vplivalo na zmožnost zbiranja kapitala na ravni skupine.

(410)

Vsi glavni kazalniki škode so v obravnavanem obdobju zabeležili negativen trend. Obseg proizvodnje industrije Unije se je zmanjšal za približno 56 %, njen obseg prodaje na prostem trgu pa za 58 %. To zmanjšanje je znatno preseglo 21-odstotno zmanjšanje potrošnje v obravnavanem obdobju in povzročilo zmanjšanje tržnega deleža na prostem trgu z 39 % leta 2019 na 20 % v obdobju preiskave, tj. zmanjšanje za 19 odstotnih točk.

(411)

Uvoz iz Kitajske se je med letom 2019 in obdobjem preiskave povečal za 5 %, medtem ko se je potrošnja na trgu Unije zmanjšala za 21 %, tržni delež kitajskega uvoza pa se je znatno povečal. Tržni delež uvoza iz zadevne države se je med letom 2019 in obdobjem preiskave znatno povečal, in sicer s 60 % na 80 %.

(412)

Poleg tega so se kitajske uvozne cene v obravnavanem obdobju zvišale le za 11 %, ko so se proizvodni stroški Unije zaradi višjih stroškov surovin povečali za 42 %.

(413)

Kitajske uvozne cene so bile tudi nižje od cen industrije Unije, razen v letih 2020 in 2021, ko je bil uvoz oviran zaradi logističnih omejitev med krizo zaradi COVID-19.

(414)

V obdobju preiskave so uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v povprečju nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za 34,6 %.

(415)

Poleg tega in ne glede na kakršno koli nelojalno nižanje prodajnih cen je Komisija na podlagi trendov iz preglednic 3, 4, 6 in 8 ugotovila, da je dampinški uvoz zniževal cene industrije Unije. Industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen, da bi ustrezale povišanju stroškov proizvodnje, zlasti v obdobju preiskave, ko je dampinški uvoz povečal svoj tržni delež, industrija Unije pa je utrpela izgube.

(416)

Kriza zaradi COVID-19 je povzročila začasno zmanjšanje obsega kitajskega uvoza v letih 2020 in 2021, kazalniki za industrijo Unije pa so v tem obdobju pokazali pozitiven razvoj. Vendar so se ti pozitivni trendi po letu 2021 hitro obrnili, ko se je obseg uvoza iz Kitajske povečal, uvozne cene pa so se močno znižale. Tudi če so se prodajne cene industrije Unije v obravnavanem obdobju zvišale, je bilo to zvišanje nižje od zvišanja njenih proizvodnih stroškov. Zaradi cenovnega pritiska kitajskega uvoza industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen, da bi te odražale višje proizvodne stroške. Zato je industrija Unije v obdobju preiskave začela ustvarjati izgubo.

(417)

Če povzamemo, se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju močno zmanjšal, in sicer za skoraj 60 %, kar je veliko več od zmanjšanja potrošnje na trgu Unije, zato je industrija Unije izgubila polovico svojega tržnega deleža. Uvoz iz Kitajske je bil v celotnem obravnavanem obdobju precejšen z začasnim upadom v letih 2020 in 2021 in se je izvajal po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije, razen začasno v letih 2020 in 2021. Pod pritiskom kitajskega uvoza in zaradi oviranja dviga cen so se ravni prodaje industrije Unije v kratkem času med letom 2021 in obdobjem preiskave znižale za več kot 50 %. V obdobju preiskave je industrija Unije prodajala po cenah, ki niso več pokrivale njenih stroškov in je zato ustvarjala izgubo.

(418)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(419)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna grožnja škode zaradi drugih dejavnikov, ki niso dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, samopovzročena škoda zaradi visokih stroškov naložb, izjemne tržne razmere med pandemijo COVID-19 in po njej ter zmanjšanje potrošnje Unije, uvoz industrije Unije, višji stroški surovin in energije v Uniji ter inflacija in pomanjkanje zamenljivosti.

(420)

Obseg uvoza iz zadevne države se je od leta 2019 do obdobja preiskave povečal za 5 % (kot je prikazano v preglednici 3), posledično pa se je za 20 %, tj. s 60 % na 80 %, povečal tudi njegov tržni delež. To povečanje znatno presega razvoj potrošnje na trgu Unije v istem obdobju, ki se je zmanjšala za 21 %. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 58 %, njen tržni delež pa za 19 %. Poleg tega so cene uvoza iz zadevne države, čeprav so se med letoma 2020 in 2022 začasno zvišale, nato pa po letu 2022 strmo padle, nelojalno znižale cene industrije Unije za 32,0 % do 35,5 % in povprečno za 34,6 %.

(421)

Zaradi pritiska dampinškega uvoza je bil tudi precej oviran dvig cen, kar dokazuje dejstvo, da industrija Unije ni mogla zviševati cen po enaki stopnji, kot so se zviševali njeni stroški. Kot je prikazano v preglednici 8, so se namreč v obravnavanem obdobju stroški proizvodnje industrije Unije zvišali za 42 %, medtem ko so se prodajne cene industrije Unije zvišale za 36 %. To nezadostno zvišanje cen je povzročilo znatno izgubo obsega prodaje in tržnega deleža. Zaradi nezmožnosti zvišanja cen in izgube obsega prodaje se je dobičkonosnost industrije Unije po izjemnem letu 2021 močno zmanjšala in v obdobju preiskave dosegla –6-odstotno izgubo.

(422)

Analiza kazalnikov škode v uvodnih izjavah 353 do 418 kaže, da se je gospodarski položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju poslabšal, zlasti proti koncu obravnavanega obdobja, kar je sovpadalo z znatnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevne države, za katerega je bilo ugotovljeno, da je v obdobju preiskave nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije in v vsakem primeru povzročil znatno oviranje dviga cen, saj industrija Unije predvsem v obdobju preiskave ni mogla zvišati cen v skladu z zvišanjem stroškov proizvodnje.

(423)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene.

(424)

Združenje CPCIF je v svojih pripombah glede začetka preiskave trdilo, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije v obravnavanem obdobju, ni povzročil kitajski izvoz, temveč drugi dejavniki, kot so uvoz iz tretjih držav, uvoz industrije Unije, zmanjšanje izvoza industrije Unije, izjemno visoki stroški naložb industrije Unije, učinki ponovnega uravnoteženja trga, višji stroški surovin v Uniji, dvig cen energije v Uniji, inflacija v Uniji in pomanjkanje zamenljivosti.

(425)

Komisija je analizirala, ali in koliko so ti dejavniki prispevali k škodi.

(426)

Uvoz iz drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju znašal največ 2 861 ton, v obdobju preiskave pa samo 185 ton.

(427)

Zato uvoz iz drugih tretjih držav ni mogel povzročiti škode.

(428)

Združenje CPCIF je v svojih pripombah glede začetka preiskave trdilo, da je industrija Unije v obdobju preiskave na izvoznem trgu šibka in da je slaba izvozna učinkovitost industrije Unije glavni vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(429)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(430)

V obravnavanem obdobju je obseg izvoza predstavljal manj kot 20 % celotnega obsega prodaje industrije Unije. Povprečna cena tega izvoza se je najprej zvišala za 80 % v obdobju med letoma 2019 in 2022. Ta raven se je nato v obdobju preiskave znižala, vendar je ostala 40 % višja od ravni iz leta 2019. Povprečna cena tega izvoza je bila višja od cene industrije Unije na trgu Unije in je tudi v obravnavanem obdobju ostala višja od stroškov proizvodnje.

(431)

Izvozne prodajne cene so zato zagotavljale pozitivno stopnjo dobička skozi celotno obravnavano obdobje. Poleg tega je Komisija glede na to, da je obseg izvoza predstavljal manj kot 20 % celotnega obsega prodaje proizvajalcev Unije, sklenila, da izvozna učinkovitost ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(432)

Komisija je zato zavrnila trditev združenja CPCIF, da je izvozna učinkovitost industrije Unije prispevala k škodi.

(433)

Združenje CPCIF je v svojih pripombah glede začetka preiskave trdilo, da so proizvajalci Unije v letu 2022 izvedli velike naložbe, in namignilo, da bi te naložbe lahko imele znatno težo v skupnih stroških proizvodnje in tako povzročile škodo.

(434)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se naložbe med letoma 2021 in 2022 v relativnem smislu sicer podvojile, vendar je njihov znesek v absolutnem smislu v celotnem obravnavanem obdobju ostal skromen (manj kot 1 % vrednosti prodaje industrije Unije). Niti naložbe niti povišanje amortizacije, ki je posledica teh naložb, niso bistveno vplivali na kazalnike škode, kot so stroški proizvodnje, dobičkonosnost ali denarni tok.

(435)

Komisija je zato zavrnila trditev združenja CPCIF, da je izvozna učinkovitost industrije Unije prispevala k škodi.

(436)

Združenje CPCIF je v svojih pripombah k začetku postopka trdilo, da je škoda nastala zaradi tržnih razmer. Trdilo je, da je povečanje dobičkonosnosti in tržnega deleža industrije Unije v letu 2021 posledica posebnih gospodarskih razmer in razmer na trgu, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, ter da so se s ponovno vzpostavitvijo običajnih tržnih razmer cene zadevnega izdelka iz Kitajske znižale, vendar so ostale nad ravnjo cen iz leta 2019. Zato se je zaradi običajne tržne dinamike pričakovalo zmanjšanje dobičkonosnosti pritožnikov.

(437)

Komisija se s to analizo ni strinjala. Čeprav so razmere, ki jih je povzročil COVID-19, dejansko prispevale k povečanju tržnega deleža in dobičkonosnosti industrije Unije v letih 2020 in 2021, poznejšega zmanjšanja ni mogoče opisati kot vzpostavitev običajnih tržnih razmer. Kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 360 do 373, se je med obravnavanim obdobjem kitajski uvoz povečal, potrošnja Unije pa zmanjšala. To, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 387 do 389, je bila posledica zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije z 39 % na 20 %. Zmanjšanje dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju ni bilo posledica sprememb absolutnih ravni cen, temveč neskladja med prodajnimi cenami industrije Unije in stroški proizvodnje Unije. Kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 396 do 398, so se prodajne cene v obravnavanem obdobju zvišale za 36 %, vendar to ni zadostovalo za pokritje zvišanja cen surovin zaradi velikega cenovnega pritiska, ki ga je izvajal kitajski uvoz.

(438)

Komisija je zato zavrnila trditev, da je škoda nastala zaradi običajnih tržnih razmer.

(439)

Združenje CPCIF je v svojih pripombah k začetku postopka trdilo, da je bila škoda posledica višjih stroškov surovin in energije v Uniji ter inflacije na splošno. Trdilo je, da so se zlasti cene glavnih surovin, in sicer fosforjevega oksiklorida in propilen oksida, znatno zvišale v Uniji, medtem ko se cene na Kitajskem niso zvišale. Podobno je združenje CPCIF trdilo, da zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije sovpada z zvišanjem cen električne energije in plina ter pospešitvijo stopenj inflacije v Uniji.

(440)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da fosforjev oksiklorid in propilen oksid dejansko predstavljata znaten delež proizvodnih stroškov izdelka v preiskavi, medtem ko je delež drugih proizvodnih dejavnikov manj izrazit. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 396 do 398, se je povprečna prodajna cena na enoto v Uniji v obravnavanem obdobju skupno zvišala za 36 %, medtem ko so se proizvodni stroški na enoto industrije Unije v obravnavanem obdobju zvišali za 42 %. Ker je glavni dejavnik dobičkonosnosti proizvajalcev Unije zmožnost prenosa zvišanja stroškov na prodajno ceno, je razlika med stroški in prodajnimi cenami dejansko povzročila poslabšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije.

(441)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 440, so razlog za nezmožnost industrije Unije, da bi prenesla zvišanje stroškov, nizke cene dampinškega uvoza iz zadevne države, nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije in v vsakem primeru znatno oviranje dviga cen. Kot je prikazano v preglednici 8, so proizvodni stroški industrije Unije od leta 2022 do obdobja preiskave ostali stabilni, vendar je bila industrija Unije hkrati prisiljena znižati svoje prodajne cene za 20 % pod pritiskom kitajskega dampinškega izvoza, zaradi česar se je dobičkonosnost zmanjšala s 15 % dobička na –6 % izgube.

(442)

Nazadnje je bilo v preiskavi ugotovljeno, da delež drugih proizvodnih dejavnikov ni bil znaten in da zato tudi vpliv inflacije na te proizvodne dejavnike ni mogel povzročiti poslabšanja dobičkonosnosti industrije Unije.

(443)

Komisija je zato zavrnila trditev, da so škodo povzročili višji stroški surovin in energije v Uniji ali inflacija.

(444)

Združenje CPCIF je v svojih pripombah k začetku postopka trdilo, da TCPP in TEP nista zamenljiva, zato uvoz TEP iz Kitajske ni mogel povzročiti znatne škode industriji Unije, ki je proizvajala in prodajala samo TCPP.

(445)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 48, imata TEP in TCPP podobne bistvene fizikalne in kemijske lastnosti ter sta zamenljiva pri uporabi v trdi peni, ki predstavlja večino celotne potrošnje Unije. Ker sta obe vrsti izdelka na trgu Unije v neposredni konkurenci, škode ni povzročil le uvoz TCPP, ampak tudi uvoz TEP.

(446)

Komisija je zato to trditev zavrnila.

(447)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek vseh drugih dejavnikov na negativni razvoj industrije Unije v smislu izgube tržnega deleža, zmanjšanja dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka je bil zgolj omejen.

(448)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škodo so večinoma povzročili izguba tržnega deleža, nelojalno nižanje prodajnih cen ter zmanjševanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka.

(449)

Pritožniki so v pritožbi trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(450)

Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe.

(451)

Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od njihove stopnje škode.

(452)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe.

(453)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(454)

Tržni delež kitajskega uvoza je v prvem letu obravnavanega obdobja znašal 60 % in je v celotnem obdobju ostal visok. V teh okoliščinah dobičkonosnosti pred povečanjem kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče ugotoviti.

(455)

Pritožnik je trdil, da so v letu 2021 prevladovali običajni konkurenčni pogoji in da bi morala Komisija to leto uporabiti za določitev osnovnega dobička. Vendar je 29-odstotna dobičkonosnost, dosežena v letu 2021, posledica omejitev gibanja na Kitajskem in zmanjšanih mednarodnih trgovinskih tokov v času krize zaradi COVID-19. Komisija je zato sklenila, da raven dobičkonosnosti, dosežena v tem letu, ni bila reprezentativna za običajne konkurenčne pogoje.

(456)

Industrija Unije je v letih 2020 in 2022 dosegla tudi 6-odstotno ali višjo dobičkonosnost, kot je prikazano v uvodni izjavi 403. Vendar so na ta leta vsaj delno vplivali pretresi zaradi krize zaradi COVID-19 in se ne štejejo za leta z običajnimi konkurenčnimi pogoji.

(457)

Pri iskanju obdobja, v katerem bi prevladali običajni konkurenčni pogoji, je Komisija nameravala preučiti donosnost, doseženo v zadnjih desetih letih. Te informacije je predložil le en pritožnik. Zato ni bilo mogoče določiti dobičkonosnosti, ki bi bila reprezentativna za industrijo Unije kot celoto v desetletnem obdobju. Poleg tega je bil kitajski uvoz znaten (vsaj 47 000 ton) v celotnem desetletnem obdobju, tako da se v tem obdobju nobeno leto ni moglo šteti za leto pred povečanjem kitajskega uvoza.

(458)

Za oceno običajnega osnovnega dobička so pritožniki predlagali alternativno metodologijo za merjenje dobičkonosnosti izdelkov, ki naj bi bili podobni zadevnemu izdelku, vendar niso predmet dampinškega kitajskega uvoza.

(459)

En pritožnik je predstavil stopnjo dobička, ki jo je dosegla poslovna enota, ki zajema zadevni izdelek, druge fosforjeve derivate in nekatere mehčala.

(460)

Drugi pritožnik je predstavil doseženo stopnjo dobička za vse fosforjeve derivate brez zadevnega izdelka.

(461)

Tretji pritožnik je predstavil stopnjo dobička, ki jo je dosegel poseben zaviralec gorenja na osnovi fosforja.

(462)

Vendar pritožniki niso dokazali, da za domnevno podobne izdelke veljajo enako konkurenčno okolje, velikost trga, struktura strank in drugi dejavniki, ki vplivajo na dobičkonosnost.

(463)

Zato dobičkonosnosti, dosežene za te povezane izdelke, ni bilo mogoče šteti za enakovredno običajnemu osnovnemu dobičku za zadevni izdelek, zato je Komisija zavrnila alternativno metodologijo.

(464)

Ker ni dokazov, da bi bilo v običajnih konkurenčnih pogojih mogoče doseči dobičkonosnost, višjo od 6 %, je Komisija določila osnovni dobiček na 6 %.

(465)

Noben pritožnik ni predložil dokazov o tem, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja.

(466)

Na podlagi tega se neškodljiva cena giblje v razponu (97) med 2 325 do 2 355 EUR/tono, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene 6-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(467)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2).

(468)

En pritožnik je predložil certifikat o ogljičnem odtisu zadevnega izdelka ter dokaze o ravni neposrednih in posrednih emisij CO2, ki sprožijo nakup certifikatov sistema trgovanja z emisijami (ETS). Na podlagi teh dokazov in naraščajočih cen certifikatov ETS, ki jih je napovedala družba Bloomberg, je Komisija izračunala, da bi se zaradi skladnosti v vsakem od naslednjih petih let prišteli povprečni stroški v višini 3,3 EUR/tono. Ti stroški so bili dodani neškodljivi ceni iz uvodne izjave 466.

(469)

Komisija je na podlagi tega izračunala razpon neškodljive cene med 2 330 do 2 360 EUR/tono podobnega izdelka za industrijo Unije.

(470)

Nato je določila stopnjo škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo konstruirano ceno podobnega izdelka, ki so ga proizvajalci Unije na trgu Unije prodajali v obdobju preiskave. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(471)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe.

(472)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(473)

Ker so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati.

(474)

Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(475)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(476)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije.

(477)

Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(478)

Vsi proizvajalci izdelka v preiskavi v Uniji so sodelovali v preiskavi in izrazili podporo uvedbi ukrepov.

(479)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države. Ta uvoz je znatno nelojalno znižal cene industrije Unije in v vsakem primeru znatno oviral dvig cen, kot je bilo dokazano z ugotovljenim nelojalnim znižanjem prodajnih cen, ter je proti koncu obravnavanega obdobja in v obdobju preiskave povzročil znatno izgubo tržnega deleža in dobička, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 380 do 448.

(480)

Uvedba ukrepov bi verjetno preprečila nadaljnje povečanje uvoza iz Kitajske po zelo nizkih cenah. Brez ukrepov bodo kitajski proizvajalci zadevni izdelek na trg Unije še naprej izvažali po dampinški ceni, kar bo industriji Unije preprečevalo, da bi prodajala po ustrezni ceni in ustvarjala zadosten dobiček, zato bodo s tem industriji Unije povzročali nadaljnjo znatno škodo.

(481)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba ukrepov proti Kitajski v interesu industrije Unije.

(482)

Obrazec za vzorčenje sta predložila dva nepovezana uvoznika. Vendar je izpolnjen vprašalnik predložil le eden od njiju. Poleg tega je en uvoznik predložil delno izpolnjen vprašalnik brez pripomb, pripombe pa sta predložila en uvoznik in en trgovec.

(483)

Sodelujoči uvoznik, ki je predložil izpolnjen vprašalnik, je predstavljal med 25 % in 30 % uvoza iz Kitajske. Nasprotoval je uvedbi ukrepov in trdil, da bi bila v nasprotju z interesi uporabnikov zadevnega izdelka v Uniji. Menil je tudi, da čeprav bi uvozniki in trgovci lahko izgubili določen tržni delež v korist proizvajalcev Unije, bi še vedno ohranili del tržnega deleža, saj industrija Unije nima dovolj zmogljivosti, da bi pokrila povpraševanje Unije.

(484)

Za sodelujočega uvoznika, ki je predložil izpolnjen vprašalnik, je teža zadevnega izdelka v primerjavi z njegovim skupnim prometom od prodaje znašala med 2 % in 5 %. Delovna mesta, dodeljena zadevnemu izdelku, so bila ocenjena na približno 15 zaposlenih.

(485)

Na splošno je bil sodelujoči uvoznik dobičkonosen. Ob upoštevanju omejene teže zadevnega izdelka v njegovem celotnem prometu in dejstva, da bi uvozniki v vsakem primeru ohranili del tržnega deleža, je Komisija menila, da uvedba ukrepov ne bi znatno negativno vplivala na uvoznike.

(486)

Uvoznik, ki je predložil le pripombe, je nasprotoval tudi uvedbi ukrepov in trdil, da bi bila v nasprotju z interesi uporabnikov zadevnega izdelka v Uniji.

(487)

Zato je iz informacij, ki so na voljo, jasno razvidno, da bi imela uvedba ukrepov le zelo omejen vpliv na uvoznike, ta vpliv pa bi nedvomno odtehtale koristi, ki bi jih ukrepi lahko prinesli industriji Unije.

(488)

V preiskavi se je javilo več uporabnikov, od katerih jih je deset predložilo vsaj delno izpolnjen vprašalnik. Ena od družb, ki se je javila, je za namene laboratorijskega preskušanja uporabila le zanemarljivo količino izdelka v preiskavi in ni predložila nobenih dodatnih pripomb ali stališč. Trije drugi uporabniki so sicer poslali izpolnjen vprašalnik, niso pa predložili nobenih pripomb. Uporabniki, ki so predložili izpolnjen vprašalnik, so v obdobju preiskave kupili približno 25 % celotnega uvoza izdelka iz Kitajske.

(489)

Čeprav so bili nekateri odgovori pomanjkljivi, je Komisija lahko ocenila vpliv ukrepov na uporabnike. Izdelek v preiskavi je predstavljal manj kot 5 % stroškov proizvodnje končnih izdelkov, ki ga vsebujejo, kot so poliuretanski in poliizocianuratni izolacijski materiali. Komisija je zato sklenila, da stroški ukrepov niso pomembno vplivali na končno ceno izdelkov na koncu proizvodne verige in da bi se lahko absorbirali ali vsaj prenesli na potrošnike.

(490)

Šest uporabnikov, ki so predložili opisne pripombe, je nasprotovalo ukrepom. Nobeden od uporabnikov se ni strinjal.

(491)

Družba Kingspan je trdila, da proizvodna zmogljivost Unije ne zadostuje za zadovoljitev povpraševanja Unije ter da za TCPP in TEP razen Kitajske ni drugih virov dobave. Zato bi po mnenju družbe Kingspan kakršen koli ukrep le povečal stroške izolacije in požarne varnosti.

(492)

Družba Arkema je trdila, da nadomestitev zadevnega izdelka ni izvedljiva rešitev in da industrija Unije izdelka v preiskavi pogosto ni mogla dobavljati v zadostnih količinah. Arkema je tudi navedla, da je cena izdelka v preiskavi, proizvedenega v Uniji, višja od cene uvoženega izdelka.

(493)

Družba Recticel je navedla, da nadomestitev zadevnega izdelka ni izvedljiva in da je povpraševanje Unije večje od zmogljivosti industrije Unije.

(494)

Družba Stepan (Stepan Deutschland GmbH in Stepan Netherlands B.V) je navedla, da bi ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom zvišali ceno izdelkov nižje v prodajni verigi in spodkopali konkurenčnost poliuretanske in poliizocianuratne pene v primerjavi z drugimi izolacijskimi tehnologijami, prav tako pa bi negativno vplivali na cilje Unije glede izolacije in zmanjšanja emisij ogljika.

(495)

Poleg tega je družba Stepan trdila, da je industrija Unije zavrnila sklepanje dolgoročnih pogodb, ki bi jih zaščitile pred nihanji tržnih cen.

(496)

Družba Polinvent je trdila, da na trgu trenutno ni na voljo alternativnih izdelkov. Zamenjava zadevnega izdelka bi bila zamudna in ekonomsko neizvedljiva. Trdila je, da bi uvedba ukrepov povzročila pomanjkanje ponudbe in povečala stroške trgovcev na debelo, proizvajalcev in končnih uporabnikov.

(497)

Komisija je preučila argumente, ki so jih predložili uporabniki.

(498)

V zvezi s trditvijo, da bi lahko bila zamenjava zadevnega izdelka pri nekaterih uporabah nepraktična ali ekonomsko neizvedljiva, je treba opozoriti, da cilj protidampinških dajatev ni prepoved uvoza, temveč ponovna vzpostavitev poštenih pogojev trgovine in konkurence. Zato vprašanje, ali bi se izdelek v preiskavi lahko nadomestil z drugimi izdelki, ni pomembno.

(499)

Uvoz iz Kitajske ostaja nujen vir za uporabnike zadevnega izdelka. Vendar pod pritiskom dampinškega uvoza iz Kitajske obstaja tveganje nadaljnjega zmanjšanja ali ustavitve proizvodnje v Uniji. To bi negativno vplivalo na zanesljivost oskrbe uporabnikov, zlasti ker je svetovna proizvodnja že zelo skoncentrirana na Kitajskem. Če pa bi z uvedbo protidampinških ukrepov ponovno vzpostavili pošteno konkurenco, bi Unija lahko imela ugodnejše pogoje za povečanje svoje proizvodne zmogljivosti, tveganje za zanesljivost oskrbe pa bi se lahko zmanjšalo.

(500)

V zvezi s trditvijo, da industrija Unije ni želela skleniti dolgoročnih pogodb, ki bi uporabnike zaščitile pred nihanjem cen, v preiskavi niso našli dokazov o tem, da bi kateri koli udeleženec na trgu, vključno s kitajskimi izvozniki ali uvozniki, ponujal pogodbe, pri katerih bi bile prodajne cene določene dolgoročno. To je tudi razumna izbira v razmerah, ko cene glavnih surovin na trgu nihajo.

(501)

Na podlagi odgovorov uporabnikov je bilo ugotovljeno, da čeprav bi bil lahko učinek na stroške vmesnih izdelkov nižje v prodajni verigi večji, je izdelek v preiskavi predstavljal manj kot 5 % stroškov končnih izdelkov. Zato bi bil učinek kakršnih koli protidampinških dajatev na stranke omejen.

(502)

Komisija je sklenila, da bodo ukrepi verjetno povečali proizvodne stroške uporabnikov. Vendar bo večja zanesljivost oskrbe Unije srednjeročno/dolgoročno verjetno koristila tudi uporabnikom. Ob upoštevanju, da predvideni znesek dajatev ne bo imel preprečevalnega učinka na uvoz in bo predstavljal le manj kot 5 % stroškov končnih izdelkov, je Komisija sklenila, da bo vpliv na uporabnike omejen in ne bo odtehtal pozitivnega učinka na industrijo Unije.

(503)

Ker je izdelek v preiskavi predstavljal manj kot 5 % stroškov izolacijskih materialov, je Komisija sklenila, da ukrepi ne bi imeli znatnega škodljivega vpliva na cilje Unije glede izolacije in zmanjšanja emisij ogljika.

(504)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz akril fosfatnih estrov s poreklom iz Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(505)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(506)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz akril fosfatnih estrov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(507)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(508)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti.

(509)

Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(510)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(511)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(512)

Komisija je v skladu s členom 19(a) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.