(1)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 24. septembra 2020 z naslovom Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja - nov akcijski načrt (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov) napovedala, da namerava predložiti zakonodajni predlog za vzpostavitev stalnega toka elektronskih podatkov v živo, ki naj bi zagotovil celovit pregled nad cenami in obsegom lastniških in lastniškim podobnih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje po Uniji na mestih trgovanja (v nadaljnjem besedilu: sistem stalnih informacij). Svet je 2. decembra 2020 v svojih sklepih o akcijskem načrtu Komisije za unijo kapitalskih trgov Komisijo spodbudil, naj stimulira več naložbene dejavnosti znotraj Unije z izboljšanjem razpoložljivosti in preglednosti podatkov z nadaljnjo presojo, kako odpraviti ovire za vzpostavitev sistema stalnih informacij v Uniji.

(2)

Evropska komisija je v svojem sporočilu z dne 19. januarja 2021 z naslovom „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“ potrdila, da namerava izboljšati, poenostaviti in dodatno uskladiti okvir za preglednost trgov vrednostnih papirjev kot del pregleda Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V okviru prizadevanj za okrepitev mednarodne vloge eura je Komisija napovedala tudi, da bi taka reforma vključevala oblikovanje in izvajanje sistema stalnih informacij, zlasti za izdaje podjetniških obveznic, da bi se povečalo sekundarno trgovanja z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v eurih.

(3)

Uredba (EU) št. 600/2014 določa zakonodajni okvir za ponudnike stalnih informacij (CTP) za lastniške in nelastniške instrumente. Ti CTP so trenutno odgovorni za zbiranje poročil o trgovanju za finančne instrumente od mest trgovanja in sistemov odobrenih objav (APA) ter za konsolidacijo teh podatkov v stalni elektronski tok podatkov v živo, ki zagotavlja podatke o ceni in količini za vsak finančni instrument. Uvedba CTP je temeljila na ideji, da bi bili podatki, pridobljeni od mest trgovanja in APA, na voljo javnosti v konsolidirani obliki, vključno z vsemi trgovalnimi trgi Unije, z uporabo enakih podatkovnih oznak, oblik in uporabniških vmesnikov.

(4)

Vendar doslej noben nadzorovani subjekt ni zaprosil za dovoljenje, da bi deloval kot CTP. Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), je v svojem poročilu z dne 5. decembra 2019 o razvoju cen za podatke pred trgovanjem in po njem ter o sistemu stalnih informacij za lastniške instrumente opredelil tri glavne ovire, ki preprečujejo, da bi nadzorovani subjekti zaprosili za dovoljenje kot CTP: Prvič, nejasnost glede tega, kako naj CTP pridobiva podatke od različnih mest izvrševanja ali od zadevnih izvajalcev storitev sporočanja podatkov. Drugič, nezadostna kakovost v smislu usklajenosti podatkov, ki jih sporočajo navedena mesta izvrševanja, da bi bila mogoča stroškovno učinkovita konsolidacija. Tretjič, pomanjkanje komercialnih spodbud za vložitev vloge za pridobitev dovoljenja kot CTP. Zato je treba te ovire odpraviti. To pa zahteva, prvič, da vsa mesta trgovanja in APA (v nadaljnjem besedilu: subjekti, ki prispevajo podatke) posredujejo podatke CTP, in drugič, izboljšanje kakovosti podatkov z uskladitvijo poročil o podatkih, ki jih morajo subjekti, ki prispevajo podatke, predložiti podatkovnim centrom CTP.

(5)

Člen 1(7) Direktive 2014/65/EU zahteva, da sistemi in infrastrukture, v katerih lahko vzajemno deluje več nakupnih in prodajnih trgovalnih interesov tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti (večstranski sistemi), delujejo v skladu z zahtevami za regulirane trge, večstranske sisteme trgovanja (MTF) ali organizirane sisteme trgovanja (OTF). Vključitev te zahteve v Direktivo 2014/65/EU je omogočila različne razlage te zahteve, kar je privedlo do neenakih konkurenčnih pogojev med večstranskimi sistemi, ki imajo dovoljenje kot regulirani trg, MTF ali OTF, in večstranskimi sistemi, ki takega dovoljenja nimajo. Da bi se zagotovila enotna uporaba navedene zahteve, bi jo bilo treba premakniti z Direktive 2014/65/EU v Uredbo (EU) št. 600/2014.

(6)

Nepregledno trgovanje je trgovanje, kjer se ne uporablja preglednost pred trgovanjem, z uporabo opustitve iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 600/2014 (v nadaljnjem besedilu: opustitev pri referenčni ceni) in opustitve iz člena 4(1), točka (b)(i), te uredbe (v nadaljnjem besedilu: opustitev za posle, dogovorjene v pogajanjih). Uporaba obeh opustitev je omejena z dvojnim največjim obsegom, ki je mehanizem, ki omejuje raven nepreglednega trgovanja na določen delež celotnega trgovanja z lastniškim instrumentom. Prvič, obseg nepreglednega trgovanja z lastniškim instrumentom na posameznem mestu ne sme presegati 4 % celotnega trgovanja s tem instrumentom v Uniji. Če je ta prag presežen, se začasno prekine nepregledno trgovanje s tem instrumentom na zadevnem mestu. Drugič, raven nepreglednega trgovanja z lastniškim instrumentom v Uniji ne sme presegati 8 % celotnega obsega trgovanja s tem instrumentom v Uniji. Če je ta drugi prag presežen, se začasno prekine celotno nepregledno trgovanje s tem instrumentom na podlagi obeh opustitev. Prvi prag, in sicer prag za posamezno mesto, omogoča nadaljnjo uporabo teh opustitev na drugih mestih, na katerih še ni uvedena začasna prekinitev trgovanja s tem lastniškim instrumentom, dokler ni presežen drugi prag, in sicer na ravni Unije. Zato je spremljanje ravni nepreglednega trgovanja in izvrševanje začasne prekinitve bolj zapleteno. Da bi se poenostavil dvojni največji obseg in hkrati ohranila njegova učinkovitost, bi se moral za novi enotni največji obseg uporabljati izključno prag na ravni Unije, ki je določen na 7 %, kar naj bi veljalo le za trgovanje v okviru opustitve pri referenčni ceni in ne za trgovanje v okviru opustitve za posle, dogovorjene v pogajanjih. ESMA bi moral redno ocenjevati prag največjega obsega, pri tem pa upoštevati vidike finančne stabilnosti, mednarodne dobre prakse, konkurenčnost podjetij Unije, pomembnost vpliva na trg in učinkovitost oblikovanja cen, Komisiji pa bi moral predložiti poročilo s svojimi predlogi. Na podlagi tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti spremeni prag omejitve obsega. ESMA bi moral tudi oceniti, ali je največji obseg ustrezen in ali ga je treba odpraviti ali razširiti na druge trgovalne sisteme ali mesta izvrševanja, ki pri svojih cenah izhajajo iz referenčne cene.

(7)

Člen 8 Uredbe (EU) št. 600/2014 določa zahteve po preglednosti pred trgovanjem za upravljavce trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja v zvezi z nelastniškimi instrumenti, ne glede na sistem trgovanja. Prednosti teh zahtev so jasne za upravljavce trga in investicijska podjetja, ki vodijo centralno knjigo naročil z omejitvami ali trgovalni sistem na podlagi rednih dražb, kjer so nakupne in prodajne ponudbe anonimne, fiksne in resnično večstranske. Drugi sistemi trgovanja, zlasti glasovno trgovanje in sistemi zahtevkov za ponudbe, prosilcem zagotavljajo prilagojene ponudbe, ki imajo zanemarljivo informacijsko vrednost za druge udeležence na trgu. Da bi zmanjšali regulativno breme za take upravljavce trga in investicijska podjetja ter poenostavili veljavne opustitve, bi se morala zahteva po objavi zavezujočih ali okvirnih ponudb uporabljati samo za centralne knjige naročil z omejitvami in trgovalne sisteme na podlagi rednih dražb. Da bi se upoštevala omejitev preglednosti pred trgovanjem na osrednje knjige naročil z omejitvami in trgovalne sisteme na podlagi rednih dražb, bi bilo treba spremeniti zahteve, ki se uporabljajo za opustitve iz člena 9 Uredbe (EU) št. 600/2014. Opustitev, ki je na voljo nad velikostjo, specifično za finančni instrument, za sisteme zahtevkov za ponudbe in sisteme za glasovno trgovanja, bi bilo treba odpraviti.

(8)

Izvedeni finančni instrumenti trenutno spadajo na področje uporabe ureditve preglednosti za nelastniške vrednostne papirje, ki združuje različne vrste finančnih instrumentov s pretežno vrednostnimi papirji (obveznicami) na eni strani in pretežno pogodbami (izvedenimi finančnimi instrumenti) na drugi strani. Preglednost nelastniških instrumentov in lastniških instrumentov temelji na konceptu „trgovanja na mestu trgovanja“. Pri nekaterih izvedenih finančnih instrumentih se je ta koncept izkazal za problematičnega zaradi njihove nezamenljivosti in pomanjkanja ustreznih referenčnih podatkov za identifikacijo. Iz tega razloga obseg preglednosti za izvedene finančne instrumente ne bi smel temeljiti na konceptu „trgovanje na mestu trgovanja“, temveč na vnaprej določenih značilnostih izvedenih finančnih instrumentov. Za izvedene finančne instrumente bi morale veljati zahteve po preglednosti ne glede na to, ali se z njimi trguje na mestu trgovanja ali zunaj njega. Zahteve po preglednosti bi morale veljati za izvedene finančne instrumente, ki so dovolj standardizirani, da so podatki, objavljeni v zvezi z njimi, pomembni za druge udeležence na trgu, ne le za pogodbene stranke. To pomeni, da bi morale za vse izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, še naprej veljati zahteve po preglednosti.Za druge izvedene finančne instrumente bi morale veljati zahteve po preglednosti, kadar spadajo na področje uporabe obveznosti kliringa na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: obveznost kliringa), ki zahteva določeno raven standardizacije, in se zanje opravlja centralni kliring. To zagotavlja, da za posle, za katere se šteje, da niso primerni za obveznost kliringa, kot so notranji posli v skupini, ne veljajo zahteve glede preglednosti. Zahteve po preglednosti bi morale zlasti zajemati samo obrestne izvedene finančne instrumente z najbolj standardiziranimi in likvidnimi kombinacijami valute in zapadlosti. Poleg tega so nedavni dogodki na trgu pokazali, da lahko pomanjkanje preglednosti pri nekaterih poslih kreditnih zamenjav, ki se nanašajo na svetovne sistemsko pomembne banke ali na indeks, ki vključuje takšne banke, povzroči ugibanja o kreditni sposobnosti teh bank. Za take posle kreditnih zamenjav bi zato morale tudi veljati zahteve po preglednosti, kadar se zanje opravlja centralni kliring, tudi če zanje ne velja obveznost kliringa. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za spremembo pogojev za določitev izvedenih finančnih instrumentov, za katere veljajo zahteve po preglednosti, kadar je to potrebno zaradi razvoja trga.

(9)

Člen 10 Uredbe (EU) št. 600/2014 vsebuje zahteve za mesta trgovanja, da objavijo informacije v zvezi s posli z nelastniškimi instrumenti, vključno s ceno in obsegom. Člen 11 navedene uredbe določa, kje lahko pristojni organi dovolijo odloženo objavo teh podatkov. Tak odlog objave je dovoljen, kadar je posel nad pragom velikega obsega, kadar gre za posel z instrumentom, za katerega likviden trg ne obstaja, ali, kadar posel vključuje ponudnike likvidnosti, je nad obsegom, ki je značilen za prag finančnega instrumenta. Pristojni organi imajo diskrecijsko pravico, da določijo trajanje odloga in podrobnosti o poslih, katerih objava se odloži. Ta diskrecija je privedla do različnih praks med državami članicami in do neučinkovitega in zapletenega režima preglednosti po trgovanju. Za zagotovitev preglednosti za vse vrste vlagateljev je treba harmonizirati ureditev odloženih objav na ravni Unije, odpraviti diskrecijo na nacionalni ravni in olajšati konsolidacijo podatkov o trgu. Zato je primerno okrepiti zahteve po preglednosti po trgovanju z odpravo diskrecije pristojnih organov.

(10)

Za zagotovitev ustrezne ravni preglednosti bi bilo treba ceno in obseg poslov, izvršenih v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti in pravicami do emisij objaviti čim bližje realnemu času, kolikor je to tehnično izvedljivo. Da ponudniki likvidnosti v takih poslih ne bi bili izpostavljeni nepotrebnemu tveganju, bi moralo biti mogoče odložiti objavo nekaterih podrobnosti poslov. Kategorije poslov, za katere so dovoljeni odlogi, bi bilo treba določiti ob upoštevanju obsega poslov in likvidnosti zadevnih finančnih instrumentov. Natančne podrobnosti ureditve odloga bi bilo treba določiti z regulativnimi tehničnimi standardi, ki bi jih bilo treba redno pregledovati, da bi postopno zmanjšali veljavno trajanje odloga. Za stabilnejšo ureditev preglednosti je potrebno statično določanje likvidnosti za obveznice, strukturirane finančne produkte in pravice do emisij, ali za njihove razrede. Osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, bi bilo treba določiti, katere velikosti izdaje ustrezajo likvidnemu ali nelikvidnemu trgu obveznic ali njihovih razredov do njihove zapadlosti, od kolikšnega obsega posla z likvidno ali nelikvidno obveznico se lahko uporabi odlog ter trajanje takega odloga v skladu s to uredbo. Da se zagotovi ustrezna raven preglednosti za krite obveznice, je primerno, da se obseg izdaje takih obveznic določi v skladu z merili iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 (8). V zvezi s strukturiranimi finančnimi produkti in pravicami do emisij bi moral ESMA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev instrumentov ali razredov z likvidnim ali nelikvidnim trgom. ESMA bi moral določiti veljavne kategorije in trajanje odlogov. Primerno je, da ESMA uporabi določitev likvidnih in nelikvidnih trgov obveznic, emisijskih kuponov in strukturiranih finančnih produktov tudi za opustitev preglednosti pred trgovanjem. Pri tej določitvi se ni primerno zanašati na pogoste presoje. Pristojni organi bi morali biti pooblaščeni za podaljšanje obdobja odloga objave podrobnosti o poslih, izvršenih v zvezi z državnimi dolžniškimi instrumenti, ki jih je izdala njihova država članica. Primerno je, da se takšno podaljšanje uporablja po vsej Uniji. V zvezi s posli z državnimi dolžniškimi instrumenti, ki jih ne izdajo države članice, bi moral odločitve o takih podaljšanjih sprejeti ESMA.

(11)

Zaradi heterogenosti izvedenih finančnih instrumentov bi morala zanje veljati ločena ureditev odloga, ki je drugačna od tistih za druge nelastniške instrumente. Medtem ko bi bilo treba trajanje odlogov določiti z regulativnimi tehničnimi standardi na podlagi obsega posla in likvidnosti razreda izvedenega finančnega instrumenta, bi moral ESMA določiti kateri instrumenti ali razredi so likvidni, kateri so nelikvidni in nad katerim obsegom posla je mogoče odložiti objavo podrobnosti posla. Primerno je, da ESMA določitev likvidnih in nelikvidnih trgov uporabi tudi za opustitev preglednosti pred trgovanjem.

(12)

Člen 13 Uredbe (EU) št. 600/2014 zahteva, da upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo javnosti na voljo informacije o poslih s finančnimi instrumenti pred trgovanjem in po njem ob razumnih poslovnih pogojih ter zagotovijo nediskriminatoren dostop do teh informacij. Vendar navedeni člen ni dosegel svojih ciljev. Informacije, ki jih mesta trgovanja, APA in sistematični internalizatorji zagotavljajo na razumni poslovni podlagi, uporabnikom ne omogočajo razumevanja strategij v zvezi s podatki in načina določanja cene za podatke. ESMA je 18. avgusta 2021 izdal smernice, v katerih je pojasnil, kako bi bilo treba uporabljati pojem „razumne poslovne podlage“. Te smernice bi bilo treba preoblikovati v pravne obveznosti in jih okrepiti, da se zagotovi, da mesta trgovanja, APA, CTP in sistematični internalizatorji ne morejo zaračunavati za podatke na podlagi vrednosti, ki jo podatki predstavljajo posameznim uporabnikom. Zaradi visoke ravni podrobnosti, ki je potrebna za opredelitev koncepta „razumen poslovne podlage“, in potrebne prožnosti pri spreminjanju veljavnih pravil na podlagi hitro spreminjajočega se okolja za podatke bi bilo treba ESMA pooblastiti za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, v katerih bi bilo določeno, kako bi bilo treba uporabljati koncept razumne poslovne podlage, s čimer bi se dodatno okrepila usklajena in dosledna uporaba člena 13 Uredbe (EU) št. 600/2014. Poleg tega bi moral ESMA spremljati in ocenjevati razvoj politik podatkov in določanja cen na trgu. ESMA bi moral na podlagi svoje ocene posodobiti te osnutke regulativnih tehničnih standardov.

(13)

Da bi se okrepil proces oblikovanja cen in ohranili enaki konkurenčni pogoji med mesti trgovanja in sistematičnimi internalizatorji, člen 14 Uredbe (EU) št. 600/2014 zahteva, da sistematični internalizatorji objavijo vse ponudbe v zvezi z lastniškimi instrumenti, kadar ti sistematični internalizatorji poslujejo v obsegu do standardnega tržnega obsega. Sistematični internalizatorji se lahko sami odločijo, kakšen obseg bodo ponudili, pod pogojem, da ponujeni obseg znaša najmanj 10 % standardnega tržnega obsega. Vendar je ta možnost privedla do zelo nizke ravni preglednosti pred trgovanjem, ki jo zagotavljajo sistematični internalizatorji v zvezi z lastniškimi instrumenti, in ovira doseganje enakih konkurenčnih pogojev. Zato je treba od sistematičnih internalizatorjev zahtevati, da objavijo zavezujoče ponudbe na podlagi najmanjšega dovoljenega obsega ponudbe, ki se določi z regulativnimi tehničnimi standardi. Pri pripravi teh regulativnih tehničnih standardov bi moral ESMA upoštevati naslednje cilje: povečanje preglednosti lastniških instrumentov pred trgovanjem v korist končnih vlagateljev; ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev med mesti trgovanja in sistematičnimi internalizatorji; zagotavljanje ustrezne izbire možnosti trgovanja končnim vlagateljem; in zagotavljanje, da okolje trgovanja v Uniji ostane privlačno in konkurenčno tako na domačem kot na mednarodnem trgu. Da bi povečali konkurenčnost sistematičnih internalizatorjev, bi jim bilo treba dovoliti združevanje naročil vseh velikosti pri srednji vrednosti.

(14)

Člena 18 in 19 Uredbe (EU) št. 600/2014 določata zahteve glede preglednosti pred trgovanjem za sistematične internalizatorje v zvezi z nelastniškimi instrumenti, kadar svojim strankam zagotavljajo zavezujoče ali okvirne ponudbe. Te ponudbe so prilagojene posameznim strankam in imajo zanemarljivo informacijsko vrednost za druge stranke. Zato bi bilo treba te zahteve odpraviti. Kljub temu lahko sistematični internalizatorji prostovoljno izpolnijo zahteve glede preglednosti pred trgovanjem, da bi na primer zadostili potrebam svojih neprofesionalnih strank.

(15)

Kadar je na podlagi veljavnega pravnega okvira ena od dveh strank v poslu sistematični internalizator, mora sistematični internalizator o poslu poročati APA, njegovi nasprotni stranki pa tega ni treba storiti. Zaradi tega so se številna investicijska podjetja odločila za status sistematičnega internalizatorja, zlasti za poročanje o poslih za svoje stranke, medtem ko ne trgujejo sistematično za svoj račun, kar tem investicijskim podjetjem nalaga nesorazmerne zahteve. Zato bi bilo treba uvesti status imenovanega subjekta, odgovornega za objavo, ki investicijskemu podjetju omogoča, da je odgovorno za objavo posla prek APA, ne da bi se moralo odločiti za status sistematičnega internalizatorja. Poleg tega bi morali pristojni organi investicijskim podjetjem v skladu z zahtevo teh podjetij podeliti status imenovanega subjekta, odgovornega za objavo, za posamezne razrede finančnih instrumentov in te zahteve sporočiti ESMA. ESMA bi moral voditi javni register imenovanih subjektov, odgovornih za objavo, po razredih finančnih instrumentov, da bi jih udeleženci na trgu lahko identificirali.

(16)

Udeleženci na trgu potrebujejo ključne podatke o trgu, da lahko sprejemajo informirane naložbene odločitve. Trenutno morajo CTP za pridobivanje podatkov o nekaterih finančnih instrumentih neposredno od subjektov, ki prispevajo podatke, skleniti ločene licenčne pogodbe z vsemi takimi subjekti. Ta proces je obremenjujoč, drag in zamuden. To je ena od ovir za vzpostavitev CTP v katerem koli razredu sredstev. To oviro bi bilo treba odpraviti, da se CTP omogoči pridobivanje podatkov in da se odpravijo težave v zvezi s sklepanjem licenčnih pogodb. Od subjektov, ki prispevajo podatke, bilo treba zahtevati, da svoje podatke predložijo CTP in pri tem uporabljajo usklajeno obliko, ki izpolnjuje visoke standarde glede kakovosti podatkov. Subjekti, ki prispevajo podatke, bi morali zagotoviti tudi regulativne podatke, da bi vlagatelje obveščali o statusu sistema usklajevanja naročil, na primer v primeru izpada trga, in o statusu finančnega instrumenta, na primer v primeru začasnih prekinitev ali ustavitev trgovanja. Samo CTP, ki jih izbere in odobri ESMA, bi morali imeti možnost zbirati podatke od subjektov, ki prispevajo podatke, v skladu s pravilom o obveznem prispevanju podatkov. Da bi bili podatki uporabni za vlagatelje, bi bilo treba od subjektov, ki prispevajo podatke, zahtevati, da podatke pošljejo CTP čim bližje realnemu času, kolikor je to tehnično izvedljivo.

(17)

Naslova II in III Uredbe (EU) št. 600/2014 zahtevata, da mesta trgovanja, APA, investicijska podjetja in sistematični internalizatorji objavijo podatke o finančnih instrumentih pred trgovanjem, vključno s prodajnimi in nakupnimi cenami, ter podatke o poslih po trgovanju, vključno s ceno in obsegom, v katerem je bil posel z določenim instrumentom sklenjen. Udeleženci na trgu niso obvezani uporabljati ključnih podatkov o trgu, ki jih zagotovi CTP. Zato bi morala še naprej veljati obveznost za mesta trgovanja, APA, investicijska podjetja in sistematične internalizatorje, da objavijo podatke pred trgovanjem in po njem, da se udeležencem na trgu omogoči dostop do teh podatkov. Da pa bi se izognili nepotrebnemu bremenu za subjekte, ki prispevajo podatke, je primerno, kolikor je to mogoče, uskladiti obveznost subjektov, ki prispevajo podatke, da podatke objavijo, z obveznostjo, da jih prispevajo CTP.

(18)

Majhni regulirani trgi in zagonski trgi MSP so mesta trgovanja, ki v trgovanje uvrščajo delnice izdajateljev, za katere je trgovanje na sekundarnem trgu običajno manj likvidno kot trgovanje z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na večjih reguliranih trgih. Da bi se izognili negativnemu vplivu, ki bi ga lahko imel sistem stalnih informacij na majhna mesta trgovanja, čeprav bi njihova vključitev v sistem stalnih informacij lahko pozitivno vplivala na njihovo sposobnost delovanja in likvidnost vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na teh mestih trgovanja, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem privolitve. Ta mehanizem privolitve bi se moral uporabljati za investicijska podjetja, ki upravljajo zagonske trge MSP, in upravljavce trga, katerih letni obseg trgovanja z delnicami predstavlja 1 % ali manj letnega obsega trgovanja z delnicami v Uniji. Prag 1 % je treba dopolniti z dvema alternativnima pogojema: bodisi investicijsko podjetje ali upravljavec trga ni del skupine, ki jo sestavlja ali je tesno povezana z investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga, ki presega prag 1 %, bodisi je koncentracija trgovanja na mestu trgovanja, ki ga upravlja to investicijsko podjetje ali upravljavec trga, zelo visoka, in sicer se s 85 % skupnega letnega obsega trgovanja z delnicami trguje na mestu trgovanja, na katerem so bile prvotno uvrščene v trgovanje. Ta merila izpolnjuje le nekaj mest trgovanja, zato le majhnemu odstotku trgovanja v Uniji ne bi bilo treba posredovati podatkov CTP. Kljub temu bi investicijska podjetja in upravljavci trga, ki izpolnjujejo ta merila, imeli možnost, da se odločijo za sodelovanje, ter bi morali o vsaki tovrstni odločitvi uradno obvestiti CTP in ESMA. Takšna odločitev bi bila nepreklicna, vsi podatki – tako za delnice kot za investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF) – pa bi bili pozneje del sistema stalnih informacij.

(19)

Zaradi različne kakovosti podatkov udeleženci na trgu te podatke težko primerjajo, zaradi česar konsolidacija podatkov nima veliko dodane vrednosti. Za pravilno delovanje ureditve glede preglednosti iz naslovov II in III Uredbe (EU) št. 600/2014 in za konsolidacijo podatkov s strani CTP je izjemno pomembno, da so podatki, ki se pošljejo CTP, visoke kakovosti. Zato je primerno zahtevati, da so navedeni podatki v skladu s standardi, ki zagotavljajo visoko kakovost podatkov tako glede vsebine kot oblike. Omogočiti bi bilo treba, da se vsebina in oblika podatkov lahko spremenita v kratkem času, da se upošteva sprememba tržnih praks in spoznanj. Zato bi moral ESMA zahteve glede kakovosti in vsebine podatkov po potrebi določiti z regulativnimi tehničnimi standardi in pri tem upoštevati prevladujoče panožne standarde in prakse, mednarodni razvoj in standarde, dogovorjene na ravni Unije ali mednarodni ravni, pa tudi mnenje posebne strokovne skupine deležnikov, ki jo ustanovi Komisija in katere naloga je zagotavljanje nasvetov o kakovosti in vsebini podatkov ter o kakovosti protokola za posredovanje. ESMA bi moral biti tesno vključen v delo strokovne skupine deležnikov.

(20)

Za boljše spremljanje dogodkov, o katerih se poroča, je Direktiva 2014/65/EU harmonizirala uskladitev poslovnih ur za mesta trgovanja in njihove člane. Za zagotovitev, da se lahko v okviru konsolidacije podatkov časovni žigi, ki jih sporočijo različni subjekti, smiselno primerjajo, je primerno razširiti zahteve po harmonizaciji uskladitve poslovnih ur na imenovane subjekte, odgovorne za objavo, sistematične internalizatorje, APA in CTP. Zaradi ravni tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za določitev zahtev za uporabo usklajenih poslovnih ur, bi bilo treba ESMA pooblastiti za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, da se določi zahtevana točnost uskladitve poslovnih ur.

(21)

Člen 23 Uredbe (EU) št. 600/2014 zahteva, da večina trgovanja z delnicami poteka na mestih trgovanja ali prek sistematičnih internalizatorjev (v nadaljnjem besedilu: obveznost trgovanja z delnicami). Ta zahteva ne velja za posle z delnicami, ki so nesistematični, priložnostni, neredni in občasni. Trenutno ni povsem jasno, kdaj se ta izjema uporablja. Zato je ESMA njeno področje uporabe pojasnil z razlikovanjem med delnicami na podlagi njihove mednarodne identifikacijske številke vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: koda ISIN). V skladu s tem razlikovanjem obveznost trgovanja z delnicami velja samo za delnice s kodo ISIN, dodeljeno v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), s katerimi se trguje na mestu trgovanja. Ta pristop udeležencem na trgu, ki trgujejo z delnicami, zagotavlja jasnost. Sedanja praksa ESMA bi se zato morala vključiti v Uredbo (EU) št. 600/2014, hkrati pa bi se moralo odpraviti izvzetje za posle z delnicami, ki so nesistematični, priložnostni, neredni in občasni.

(22)

Poročanje na finančnih trgih, zlasti o poslih, je že zelo avtomatizirano in podatki so precej standardizirani. Nekatere neskladnosti med okviri so bile že odpravljene z Uredbo (EU) št. 648/2012, Uredbo (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in programom Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT). Pooblastila ESMA bi bilo treba uskladiti tako, da se ESMA naloži obveznost, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in zagotovi večjo skladnost poročanja o poslih med okviri teh uredb in okvirom Uredbe (EU) št. 600/2014. To bo izboljšalo kakovost podatkov o poslih in preprečilo nepotrebne dodatne stroške za industrijo. Poleg tega bi moralo poročanje o poslih omogočati široko izmenjavo podatkov o poslih med pristojnimi organi, da bi ustrezno upoštevalo razvijajoče se nadzorne potrebe pristojnih organov za spremljanje najnovejšega dogajanja na trgu in morebitnih povezanih tveganj.

(23)

Trenutno morajo investicijska podjetja svojemu pristojnemu organu poročati o poslih v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, s katerim se trguje na mestu trgovanja, ali kadar se z osnovnim instrumentom trguje na mestu trgovanja ali če gre za indeks ali košarico, sestavljeno iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ne glede na to, ali se posel izvrši na mestu trgovanja ali zunaj njega. Koncept „trgovanje na mestu trgovanja“ se je izkazal za problematičnega v primeru izvedenih finančnih instrumentov OTC za namene poročanja o poslih, iz istega razloga pa se je izkazal za problematičnega za namene preglednosti. Zato novo področje uporabe za poročanje o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti pojasnjuje, da je treba poročati o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, izvršenih na mestu trgovanja, in da se o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, izvršenih zunaj mesta trgovanja, poroča le, če zanje veljajo zahteve glede preglednosti ali če se z osnovnim instrumentom trguje na mestu trgovanja ali če gre za indeks ali košarico, sestavljeno iz finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

(24)

Za mesta trgovanja bi morala veljati obveznost, da za namene preglednosti ESMA predložijo referenčne podatke za identifikacijo, vključno z identifikatorji izvedenih finančnih instrumentov OTC. Identifikator, ki se trenutno uporablja za izvedene finančne instrumente, namreč koda ISIN, se je izkazal za okornega in neučinkovitega za javno preglednost, zato bi bilo treba to stanje odpraviti z uporabo referenčnih podatkov za identifikacijo, ki bi temeljili na globalno dogovorjenem edinstvenem identifikatorju produkta, kot je edinstveni identifikator produkta (UPI) ISO 4914. Edinstveni identifikator produkta je bil razvit kot orodje za identifikacijo izvedenih finančnih instrumentov OTC, da bi se povečala preglednost in združevanje podatkov na svetovnih trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC. Vendar je mogoče, da edinstveni identifikator ne zadostuje in ga je treba dopolniti z dodatnimi identifikacijskimi podatki. Zato bi morala Komisija z delegiranimi akti določiti referenčne podatke za identifikacijo, ki se uporabljajo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, vključno z edinstvenim identifikatorjem in vsemi drugimi ustreznimi referenčnimi podatki za identifikacijo. Komisija bi morala v zvezi z identifikatorjem, ki se uporablja za namene poročanja o poslih na podlagi Uredbe (EU) št. 600/2014, določiti najustreznejše identifikatorje izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki bi se lahko razlikovali od identifikatorja, določenega za zahteve glede preglednosti, ob upoštevanju različnih namenov teh zahtev, zlasti kar zadeva nadzor zlorabe trga s strani pristojnih organov.

(25)

Konkurenca med CTP skrbi, da se sistem stalnih informacij zagotavlja na najučinkovitejši način in po najboljših pogojih za uporabnike. Vendar doslej noben subjekt ni zaprosil za dovoljenje, da bi deloval kot CTP. Zato je primerno pooblastiti ESMA, da periodično organizira konkurenčen izbirni postopek za izbiro enega subjekta, ki je sposoben za omejeno obdobje zagotavljati sistem stalnih informacij za vsak posamezen razred sredstev. ESMA bi moral najprej začeti izbirni postopek v zvezi s sistemom stalnih informacij za obveznice. V šestih mesecih po začetku tega izbirnega postopka bi moral ESMA začeti izbirni postopek za CTP za delnice in ETF. Nazadnje pa bi moral v treh mesecih od datuma začetka uporabe delegiranega akta, v katerem je določen ustrezen identifikator izvedenih finančnih instrumentov OTC za namene preglednosti, in ne prej kot šest mesecev od začetka izbirnega postopka za CTP za delnice ETF, začeti izbirni postopek za CTP za izvedene finančne instrumente OTC.

(26)

Namen izbirnega postopka je podeliti pravico do upravljanja sistema stalnih informacij za obdobje petih let. Za izbirni postopek veljajo pravila iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10). ESMA bi moral za vse razrede izbrati kandidata na podlagi njegovih tehničnih sposobnosti za upravljanje sistema stalnih informacij, vključno z njegovo sposobnostjo zagotavljanja neprekinjenega poslovanja in stabilnosti ter njegovo sposobnostjo uporabe sodobnih tehnologij uporabniških vmesnikov, pa tudi na podlagi organizacije postopkov upravljanja in odločanja, metod za zagotavljanje kakovosti podatkov, stroškov, potrebnih za razvoj in upravljanje sistema stalnih informacij, enostavnosti licenc, ki jih morajo uporabniki skleniti za prejemanje ključnih podatkov o trgu in regulativnih podatkov, vključno s številom vrst licenc za različne primere uporabe ali uporabnike ter višino pristojbin, zaračunanih uporabnikom, in na podlagi postopkov za zmanjšanje porabe energije. ESMA bi moral pri izbiri CTP, zlasti CTP za obveznice, upoštevati obstoj poštenih in pravičnih ureditev za prerazdelitev prihodkov. Primerno je, da se s takimi ureditvami prizna vloga, ki jo imajo majhna mesta trgovanja pri zagotavljanju možnosti podjetjem, da lahko izdajo dolžniške instrumente za financiranje svojih dejavnosti. Za delnice in ETF, bi morali CTP prikazati evropsko najboljšo ponudbo in povpraševanje brez razširjanja oznake identifikatorja trga za mesto trgovanja. Komisija bi morala do 30. junija 2026 pripraviti oceno te ravni informacij pred trgovanjem za delovanje in konkurenčnost trgov Unije ter tej oceni po potrebi priložiti zakonodajni predlog o zasnovi sistema stalnih informacij.

(27)

Izbrani vložnik bi moral brez nepotrebnega odlašanja zaprositi ESMA za dovoljenje. ESMA bi moral v 20 delovnih dneh od takšne vloge oceniti, ali je vloga popolna, in o tem uradno obvestiti vložnika. ESMA bi moral v treh mesecih po prejemu popolne vloge sprejeti utemeljeno odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja. ESMA bi moral to utemeljeno odločitev utemeljiti s svojo oceno sposobnosti vložnika, da upravlja sistem stalnih informacij v razumnem roku in v skladu z vsemi zahtevami. ESMA bi moral v svoji utemeljeni odločitvi določiti pogoje, ki veljajo za vložnikovo delovanje sistema stalnih informacij, zlasti višino pristojbin, ki se zaračunajo uporabnikom. Po izdaji dovoljenja bi ESMA moral imeti možnost, da vložniku omogoči razumno obdobje za dokončanje razvoja sistema stalnih informacij, da se zagotovi urejen začetek delovanja.

(28)

Glede na podatke, predstavljene v oceni učinka, ki spremlja predlog te uredbe, se bodo pričakovani prihodki sistema stalnih informacij verjetno razlikovali glede na podrobne značilnosti sistema stalnih informacij. CTP se ne bi smelo preprečiti, da določijo razumno maržo za ohranjanje uspešnega poslovnega modela. Akademiki in organizacije civilne družbe, ki podatke uporabljajo za raziskovalne namene, pristojni organi, ki podatke uporabljajo za izvajanje regulativnih in nadzornih pristojnosti, in neprofesionalni vlagatelji bi morali imeti brezplačen dostop do ključnih podatkov o trgu in regulativnih podatkov. CTP bi moral zagotoviti, da so informacije, posredovane neprofesionalnim vlagateljem, zlahka dostopne in prikazane v uporabniku prijazni in človeku berljivi obliki.

(29)

Mesta trgovanja, ki omogočajo trgovanje z delnicami prek pregledne knjige naročil pred trgovanjem, imajo ključno vlogo pri oblikovanju cen. To še zlasti velja za majhne regulirane trge in zagonske trge MSP, in sicer tiste, katerih letni obseg trgovanja z delnicami predstavlja 1 % ali manj letnega obsega trgovanja z delnicami v Uniji (v nadaljnjem besedilu: majhna mesta trgovanja), ki so na splošno glavno središče likvidnosti vrednostnih papirjev, ki jih ponujajo za trgovanje. Podatki, ki jih prispevajo majhna mesta trgovanja v sistem stalnih informacij, imajo zato pomembnejšo vlogo pri oblikovanju cen delnic, ki jih majhna mesta trgovanja uvrstijo v trgovanje. Ne glede na možnost, da lahko nekateri subjekti, ki prispevajo podatke, ne prispevajo v sistem stalnih informacij, je primerno, da se tistim, ki se odločijo prispevati podatke v sistem stalnih informacij, odobri prednostno obravnavo za prerazdelitev prihodkov, ustvarjenih s sistemom stalnih informacij, za delnice in ETF, da se majhnim mestom trgovanja pomaga ohraniti njihove lokalne uvrstitve ter zaščiti bogat in živahen ekosistem v skladu s cilji unije kapitalskih trgov.

(30)

CTP za delnice in ETF bi moral del svojih prihodkov, ustvarjenih s sistemom stalnih informacij, s katerimi se trguje na borzi, prerazdeliti nekaterim mestom trgovanja v skladu s shemo prerazdelitve na podlagi treh meril. Ponderiranje za ta merila bi bilo treba določiti z regulativnimi tehničnimi standardi. Da bi majhna mesta trgovanja spodbudili, da se odločijo za obvezni prispevek podatkov CTP za delnice in ETF, bi bilo treba za skupni letni obseg trgovanja majhnih mest trgovanja uporabiti najvišji ponder. Z drugim najvišjim ponderjem bi morali nagraditi tiste subjekte, ki prispevajo podatke, ki so 27. marca 2019 ali pozneje zagotovili začetno uvrstitev delnic ali ETF, v trgovanje. CTP bi moral glede na omejeno število kotacij na majhnih mestih trgovanja uporabiti ustrezen ponder za skupni letni obseg trgovanja takih mest, za druga mesta trgovanja pa bi moral uporabiti ponder za obseg trgovanja, ki se nanaša na delnice in ETF, ki so bili prvotno uvrščeni v trgovanje 27. marca 2019 ali pozneje. Z najnižjim ponderjem od treh meril bi morali nagraditi trgovanje, ki je bilo sklenjeno v sistemu trgovanja, ki zagotavlja preglednost pred trgovanjem in ki je rezultat naročil, za katera ni veljala opustitev preglednosti pred trgovanjem.

(31)

Učinkovitost sistema stalnih informacij je odvisna od kakovosti podatkov, ki mu jih prispevajo subjekti. Za zagotovitev visoke ravni kakovosti podatkov bi moral ESMA določiti pogoje, pod katerimi lahko CTP začasno prekine prerazdelitev prihodkov, če CTP dokaže, da je subjekt, ki prispeva podatke, resno in večkrat kršil zahteve glede podatkov iz te uredbe. Kadar se ugotovi, da je subjekt, ki prispeva podatke, izpolnil te zahteve glede podatkov, bi moral subjekt, ki prispeva podatke, prejeti delež prihodka, do katerega je bil upravičen, skupaj z obrestmi.

(32)

Da bi ohranili nadaljnje zaupanje udeležencev na trgu v sistem stalnih informacij, bi morali CTP redno objavljati vrsto poročil o izpolnjevanju obveznosti v skladu s to uredbo, in sicer o statistiki uspešnosti in poročila o incidentih v zvezi s kakovostjo podatkov in podatkovnimi sistemi. Zaradi zelo tehnične narave teh poročil bi bilo treba vsebino, roke, obliko in terminologijo obveznosti poročanja določiti z regulativnimi tehničnimi standardi.

(33)

Zahteva, da morajo biti poročila o trgovanju na voljo brezplačno po 15 minutah trenutno velja za vsa mesta trgovanja, APA in CTP. Za CTP ta zahteva preprečuje poslovno uspešnost potencialnega CTP, saj bi nekatere potencialne stranke lahko raje počakale na brezplačne ključne podatke o trgu, kot pa postale uporabnice sistema stalnih informacij. To velja zlasti za obveznice in izvedene finančne instrumente OTC, s katerimi se na splošno ne trguje pogosto in za katere podatki po 15 minutah pogosto ohranijo večino svoje vrednosti. Zato, čeprav bi morala za mesta trgovanja in APA še naprej veljati zahteva po brezplačnem zagotavljanju poročil o trgovanju po 15 minutah, bi bilo treba to zahtevo za CTP opustiti, da bi zagotovili njihovo poslovno uspešnost.

(34)

Člen 28 Uredbe (EU) št. 600/2014 določa, da se z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, za katere velja obveznost kliringa, trguje na mestih trgovanja (v nadaljnjem besedilu: obveznost trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom). Z Uredbo (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta (11) je bila spremenjena Uredba (EU) št. 648/2012, da bi se zmanjšal obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa. Glede na tesno medsebojno povezanost med obveznostjo kliringa in obveznostjo trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom je za zagotovitev večje pravne usklajenosti in poenostavitev pravnega okvira potrebno in primerno ponovno uskladiti obveznost trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom z obveznostjo kliringa za izvedene finančne instrumente. Brez take uskladitve za nekatere manjše finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke ne bi več veljala obveznost kliringa, vendar bi zanje še naprej veljala obveznost trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom.

(35)

Storitve za zmanjšanje tveganja po trgovanju so bistveno orodje za obvladovanje tveganja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Takšne storitve temeljijo na tehničnih poslih, ki so vnaprej določeni, ne vplivajo na oblikovanje cen in so nevtralni glede tržnega tveganja ter omogočajo zmanjšanje tveganja v vsakem od portfeljev. Storitve stiskanja portfelja, za katere se trenutno ne uporabljajo obveznosti izvrševanja naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, kot je določeno v členu 27 Direktive 2014/65/EU (v nadaljnjem besedilu: najboljša izvršitev), in zahteve glede preglednosti so podskupina storitev za zmanjšanje tveganja po trgovanju. Obveznost trgovanja z izvedenim finančnimi instrumenti ne bi smela veljati za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, ki nastanejo in se izvršujejo na podlagi storitev zmanjševanja tveganja po trgovanju, in sicer zaradi njihove tehnične narave in dejstva, da ne vplivajo na oblikovanje cen. Ob upoštevanju dejstva, da ponudniki storitev za zmanjšanje tveganja po trgovanju ne dovolijo vzajemnega delovanja nakupnih in prodajnih trgovalnih interesov več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti, se ne bi smelo šteti, da upravljajo večstranski sistem. Podobno zanje ne bi smele veljati zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter zahteve glede preverjanja najboljše izvršitve. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti določi, kaj so storitve za zmanjšanje tveganja po trgovanju za namene Uredbe (EU) št. 600/2014 in podrobnosti o poslih, ki jih je treba evidentirati.

(36)

Člen 6a Uredbe (EU) št. 648/2012 določa mehanizem za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, kadar merila, na podlagi katerih za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC velja obveznost kliringa, niso več izpolnjena ali kadar se šteje, da je takšno mirovanje potrebno za preprečitev resne grožnje finančni stabilnosti v Uniji. Vendar lahko taka uvedba mirovanja nasprotnim strankam prepreči, da bi izpolnile svojo obveznost trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom, ker je obveznost kliringa predpogoj za obveznost trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom. Zato je treba določiti, da bi bilo treba, kadar bi uvedba mirovanja obveznosti kliringa povzročila bistveno spremembo meril za obveznost trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom, omogočiti sočasno uvedbo mirovanja obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom za iste razrede izvedenega finančnega instrumenta OTC, za katere velja mirovanje obveznosti kliringa. ESMA bi moral imeti tudi možnost, da od Komisije zahteva mirovanje obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom, kadar je takšno mirovanje potrebno za preprečitev ali odpravo negativnih učinkov na likvidnost ali za preprečitev resne grožnje finančni stabilnosti ter za zagotovitev pravilnega delovanja finančnih trgov v Uniji.

(37)

Za zagotovitev hitrega odziva Komisije na bistvene spremembe tržnih pogojev, ki bi lahko pomembno vplivali na trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in na nasprotne stranke, vključene v tako trgovanje, je potreben ad hoc mehanizem za uvedbo mirovanja. Kadar so prisotne take spremembe tržnih pogojev, bi morala imeti Komisija možnost, da na zahtevo pristojnega organa države članice uvede mirovanje obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom neodvisno od morebitne uvedbe mirovanja obveznosti kliringa. Taka uvedba mirovanja obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom bi morala biti mogoča, kadar na dejavnosti investicijskega podjetja iz EGP z nasprotno stranko iz držav zunaj EGP neupravičeno vpliva obseg obveznosti trgovanja z izvedenim finančnimi instrumenti in kadar to investicijsko podjetje deluje kot vzdrževalec trga v kategoriji izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja. Vprašanje prekrivajočih se obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom je še posebej pereče v primeru trgovanja z nasprotnimi strankami znotraj jurisdikcije tretje države, ki uporablja lastne obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom. Taka uvedba mirovanja bi tudi pomagala finančnim nasprotnim strankam iz EGP, da ostanejo konkurenčne na svetovnih trgih. Komisija bi morala pri odločanju o uvedbi mirovanja obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom upoštevati učinek take uvedbe mirovanja na obveznost kliringa.

(38)

Določbe o nediskriminatornem dostopu za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, lahko zmanjšajo privlačnost vlaganja v nove produkte, saj lahko konkurenti pridobijo dostop brez začetne naložbe. Uporaba režima nedisriminatornega dostopa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, iz členov 35 in 36 Uredbe (EU) št. 600/2014 lahko torej omeji vlaganja v take produkte z odpravo spodbud za regulirane trge, da ustvarijo nove izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi. Zato bi bilo treba določiti, da se navedena ureditev ne uporablja za zadevno centralno nasprotno stranko (CNS) ali mesto trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, ter tako spodbujati inovacije in razvoj izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, v Uniji.

(39)

Finančni posredniki bi si morali prizadevati doseči najboljšo možno ceno in čim večjo verjetnost izvršitve poslov, ki jih izvršujejo v imenu svojih strank. V ta namen bi morali finančni posredniki izbrati mesto trgovanja ali nasprotno stranko za izvršitev poslov svojih strank izključno na podlagi doseganja najboljše izvršitve za svoje stranke. S tem načelom najboljše izvršitve bi moralo biti nezdružljivo, da finančni posrednik, kadar deluje v imenu svojih neprofesionalnih strank ali strank, ki so se odločile za ureditev za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2014/65/EU, prejme pristojbino, provizijo ali nedenarne koristi od katere koli tretje osebe za izvrševanje naročil teh strank na določenem mestu izvrševanja ali za posredovanje naročil teh strank v izvršitev kateri koli tretji osebi za njihovo izvršitev na določenem mestu izvrševanja. Zato bi moralo biti prejemanje takih plačil s strani investicijskih podjetij prepovedano. Ta prepoved je potrebna zaradi različnih praks pristojnih organov v Uniji pri uporabi in nadzoru zahtev za najboljšo izvršitev, kot je določeno v členu 27 Direktive 2014/65/EU. Država članica, v kateri so investicijska podjetja opravljala tako dejavnost pred 28. marcem 2024, bi morala imeti možnost, da do 30. junija 2026 iz navedene prepovedi izvzame investicijska podjetja pod njeno jurisdikcijo, kadar ta investicijska podjetja opravljajo take storitve za stranke s prebivališčem ali sedežem v navedeni državi članici.

(40)

Da bi zagotovili potrebno prožnost za prilagajanje razvoju na finančnih trgih in določili nekatere tehnične elemente Uredbe (EU) št. 600/2014, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo praga omejitve obsega; spremembo pogojev, na podlagi katerih se določi, za katere izvedene finančne instrumente OTC veljajo zahteve glede preglednosti; določitvijo referenčnih podatkov za identifikacijo, ki se uporabljajo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC; opredelitvijo storitev za zmanjšanje tveganja po trgovanju za namene Uredbe (EU) št. 600/2014 in podrobnosti o poslih, ki jih evidentirajo investicijska podjetja in upravljavci trga, ki so ponudniki storitev za zmanjšanje tveganja po trgovanju, in razširitvijo obveznosti poročanja o poslih na UAIS in družbe za upravljanje, ki zagotavljajo investicijske storitve in dejavnosti ter izvršujejo posle s finančnimi instrumenti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(41)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje določb Uredbe (EU) št. 600/2014 glede uvedbe mirovanja obveznosti trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom za izvedene finančne instrumente OTC. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(42)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki ji pripravi ESMA, v zvezi z: značilnostmi centralnih knjig naročil z omejitvami in trgovalnih sistemov na podlagi rednih dražb; natančnimi značilnostmi ureditve odloga za posle z nelastniškimi instrumenti; zagotavljanjem informacij na razumni poslovni podlagi; pragom za uporabo obveznosti glede preglednosti pred trgovanjem za sistematične internalizatorje in najmanjšim dovoljenim obsegom ponudbe za sistematične internalizatorje; kakovostjo protokola za posredovanje, ukrepi za obravnavo napačnih standardov poročanja o trgovanju in standardov izvrševanja v zvezi s kakovostjo podatkov, vključno z ureditvami glede sodelovanja med subjekti, ki prispevajo podatke, in CTP, ter po potrebi v zvezi s kakovostjo in vsebino podatkov za delovanje sistemov stalnih informacij; točnostjo, s katero morajo mesta trgovanja, sistematični internalizatorji, imenovani subjekti, odgovorni za objavo, APA in CTP uskladiti poslovne ure; pogoji za povezovanje posameznih poslov in načini identifikacije združenih naročil, katerih rezultat je izvršitev posla; datumom, do katerega je treba sporočiti podatke o poslu in referenčne podatke; informacijami, ki jih morajo posredovati vložniki za pridobitev dovoljenja kot CTP; ponderiranjem meril za uporabo sheme za prerazdelitev prihodkov, metodo za izračun zneska prihodkov, ki se prerazdelijo subjektom, ki prispevajo podatke v okviru navedene sheme, in merili, v skladu s katerimi lahko CTP začasno prekine sodelovanje subjektov, ki prispevajo podatke, v tej shemi; ter vsebino, roki, obliko in terminologijo glede obveznosti poročanja CTP. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(43)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z vsebino in obliko uradnega obvestila, ki ga morajo pristojnim organom predložiti podjetja, ki ustrezajo opredelitvi sistematičnega internalizatorja, ter standardnimi obrazci, predlogi in postopki za zagotavljanje informacij in uradnih obvestil v zvezi s vložniki za dovoljenje kot CTP. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(44)

Ker ciljev te uredbe, in sicer olajšanja vzpostavitve sistema stalnih informacij za posamezne razrede sredstev in spremembe nekaterih vidikov Uredbe (EU) št. 600/2014 za izboljšanje preglednosti na trgih finančnih instrumentov, ter nadaljnje izenačitve konkurenčnih pogojev med reguliranimi trgi in sistematičnimi internalizatorji kot tudi povečanja mednarodne konkurenčnosti kapitalskih trgov Unije države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(45)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti svobodo gospodarske pobude in pravico do varstva potrošnikov.

(46)

Uredbo (EU) št. 600/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

v členu 2 se odstavek 1 spremeni:

(3)

člen 4 se spremeni:

(4)

člen 5 se spremeni:

(5)

člen 8 se spremeni:

(6)

vstavita se naslednja člena:

(7)

člen 9 se spremeni:

(8)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

(9)

člen 11 se spremeni:

(10)

vstavi se naslednji člen:

(11)

v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(12)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

(13)

člen 14 se spremeni:

(14)

člen 15 se spremeni:

(15)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

(16)

člen 17a se nadomesti z naslednjim:

(17)

člena 18 in 19 se črtata;

(18)

člen 20 se spremeni:

(19)

člen 21 se spremeni:

(20)

vstavi se naslednji člen:

(21)

v členu 22(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja iz členov 3 do 11a, 14 do 21 in člena 32, ki se uporabljajo za finančne instrumente, ter za pripravo poročil Komisiji v skladu s členom 4(4), členom 7(1), členom 9(2), členom 11(3) in členom 11a(1), lahko ESMA in pristojni organi zahtevajo informacije od:“;

(22)

vstavita se naslednja člena:

(23)

v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(24)

člen 25 se spremeni:

(25)

člen 26 se spremeni:

(26)

člen 27 se spremeni:

(27)

člen 27d se spremeni:

(28)

vstavita se naslednja člena:

(29)

v členu 27e se doda naslednji odstavek:

(30)

v členu 27f se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(31)

člen 27g se spremeni:

(32)

člen 27h se nadomesti z naslednjim:

(33)

vstavi se naslednji člen:

(34)

v členu 27i se vstavita naslednja odstavka:

(35)

člen 28 se spremeni:

(36)

člen 31 se spremeni:

(37)

člen 32 se spremeni:

(38)

vstavi se naslednji člen:

(39)

člen 35 se spremeni:

(40)

člen 36 se spremeni:

(41)

v členu 38 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(42)

v členu 38g(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Če ESMA ugotovi, da oseba s seznama iz člena 38b, točka 1(a), ne izpolnjuje nobene od zahtev iz členov 20 do 22c ali naslova IVa, sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:“;

(43)

v členu 38h(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar ESMA v skladu s členom 38k(5) ugotovi, da oseba s seznama iz člena 38b, točka 1(a), namerno ali iz malomarnosti ni izpolnila katere koli od zahtev iz členov 22 do 22c ali naslova IVa, sprejme sklep o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.“

(44)

vstavi se naslednji člen:

(45)

člen 50 se spremeni:

(46)

člen 52 se spremeni:

(47)

člen 54 se spremeni: