(1)

Evropska komisija je z Uredbo (EU) 2018/140 z dne 29. januarja 2018 (2) uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi).

(2)

Ti ukrepi so bili 14. februarja 2019 spremenjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/261 (3). Veljavne protidampinške dajatve znašajo od 15,5 % do 38,1 %.

(3)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je 28. oktobra 2022 vložilo združenje Eurofonte (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu sedmih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 70 % industrije nekaterih izdelkov iz litega železa v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

(5)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 27. januarja 2023 na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(6)

Preiskava nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2019 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(7)

V obvestilu o začetku so bile zainteresirane strani pozvane, naj se javijo Komisiji, če želijo sodelovati v preiskavi. Komisija je vložnika, vse znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce iz Ljudske republike Kitajske, organe Ljudske republike Kitajske ter znane uvoznike, uporabnike in trgovce izrecno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov ter jih povabila k sodelovanju v preiskavi.

(8)

Med zainteresiranimi stranmi, ki so se javile, je bila kitajska gospodarska zbornica China Chamber of Commerce for Import & Export of Machinery & Electronic Products (kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov, v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME). Komisija se je na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-478/21 P (6)6. novembra 2023 odločila, da od zbornice CCCME zahteva, naj predloži pooblastilo za enega ali več kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere je trdila, da jih zastopa, da bi potrdila svoj status reprezentativnega združenja izvoznikov dampinškega izdelka. Zbornica CCCME takega pooblastila ni predložila, zato jo je Komisija zavrnila kot zainteresirano stran. Predložila ni niti pripomb glede tega, da ji je bil zavrnjen status zainteresirane strani.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v letu 2022 ter geografske pokritosti prodaje. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 46 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu, vendar ni prejela nobene pripombe. Zato je začasno izbrani vzorec potrdila kot dokončni vzorec.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(15)

Devet proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbor vzorca. Pripomb ni bilo.

(16)

Vendar je ena od vzorčenih družb po zahtevi za izpolnitev vprašalnika za proizvajalce izvoznike Komisijo obvestila, da ne namerava sodelovati. Zato je Komisija izbrala nov vzorec proizvajalcev izvoznikov, vendar je ponovno ena od vzorčenih družb obvestila Komisijo, da ne bo sodelovala. Na ta način je Komisija trikrat spremenila vzorec in k izpolnitvi vprašalnika pozvala skupno pet proizvajalcev izvoznikov. Nobena od teh družb ni predložila izpolnjenega vprašalnika.

(17)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(18)

Komisija je vprašalnike poslala vsem vzorčenim družbam, evropskemu združenju Eurofonte a.s.b.l. in petim proizvajalcem izvoznikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (7).

(19)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, evropsko združenje Eurofonte a.s.b.l. in dva nepovezana uvoznika, Fundición Dúctil para Obras Publicas S.A. in Capa - Engenharia e Construções Metalomecânicas S.A. Noben od uporabnikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali se javil med preiskavo.

(20)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki ali kitajska vlada niso sodelovali, so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo dampinga in škode temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je bilo ustrezno obveščeno. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(21)

Komisija je zbrala in preverila informacije, ki so jih dale na voljo sodelujoče strani za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(22)

Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(23)

Komisija je 18. decembra 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe o razkritju.

(24)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Združenje Eurofonte je bila edina stran v postopku, ki je s predloženimi pripombami podprla ugotovitve Komisije. Zaslišanja niso bila zahtevana.

(25)

Izdelek, ki se pregleduje, so nekateri izdelki iz litega železa z laminarnim grafitom (sivo železo) ali sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) in njihovi deli. Tovrstni izdelki se uporabljajo za:

(26)

Ti izdelki so lahko strojno obdelani, premazani ali prevlečeni, pobarvani in/ali drugače obdelani z drugimi materiali, kot so med drugim beton, plošče za tlakovanje ali ploščice (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(27)

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve izdelka, ki se pregleduje:

(28)

Izdelek, ki ga zadeva preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7325 10 00 in ex 7325 99 10 (oznaki TARIC 7325100031 in 7325991060).

(29)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(30)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa iz LRK nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016). Po podatkih Eurostata je uvoz izdelkov iz litega železa iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 4,7 % trga Unije v primerjavi s 27,3-odstotnim tržnim deležem v prvotni preiskavi. V absolutnem smislu se je obseg uvoza iz LRK zmanjšal s 147 186 ton v obdobju prvotne preiskave na 22 146 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(33)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah, predloženih z zahtevkom za pregled, in informacijah, pridobljenih od sodelujočih strani med preiskavo v zvezi s pregledom (tj. od vložnika in vzorčenih proizvajalcev Unije).

(34)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki kažejo znatno izkrivljanje v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(35)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe preučila možne primerne države.

(37)

Komisija je 31. maja 2023 z obvestilom, priloženim dokumentaciji, zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji nekaterih izdelkov iz litega železa. Poleg tega je Komisija obvestila zainteresirane strani, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi zbirnih računovodskih izkazov iz statističnih podatkov o računovodskih izkazov družb (8) za 892 dobičkonosnih družb, ki se uvrščajo v kategorijo 24.5 „kovinski izdelki iz litega železa“ statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti, splošno znane kot NACE, in so proizvajalci v reprezentativni državi, pri čemer sta te statistične podatke zbrala Centralna banka Turčije in turški statistični urad. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(38)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(39)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(40)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(41)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (9) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(42)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, posledica tega pa je izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (10). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v jeklarskem sektorju, pri čemer je jeklo glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (11) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (12) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (13). Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (14). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (15) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (16).

(43)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s sektorjema železa in jekla v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v zahtevku in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (17), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnega izkrivljanja v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(44)

V zahtevku je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo v celoti v veliki meri vplivajo znatna poseganja države, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske jeklarske industrije ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi.

(45)

Natančneje, v zahtevku je bilo poudarjeno, da kitajska vlada na podlagi doktrine o „socialističnem tržnem gospodarstvu“, določene v ustavi LRK, vseprisotnosti Kitajske komunistične partije (KKP) in vpliva vlade na gospodarstvo s pobudami za strateško načrtovanje posreduje na različne načine, tj. upravno, finančno in regulativno. V zahtevku je bilo zato ugotovljeno, da domače prodajne cene litega železa posledično niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe in da so izkrivljeni tudi vsi stroški vložkov, vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem ali delom, saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen.

(46)

V zahtevku so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Vložnik je v sklicih na številne javno dostopne vire informacij, kot so poročilo, prejšnje preiskave Komisije v jeklarskem sektorju in kitajska zakonodaja, in na dodane vire navedel, da:

(47)

Skratka, v zahtevku je bilo navedeno stališče, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na zahtevek na podlagi navedenega v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(48)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi, ki jih je predložil pritožnik, o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi.

(49)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, tj. v sektorju železa in jekla, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Javna in zasebna podjetja v sektorju so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Primeri vključujejo skupino Baowu Steel Group, ki je podjetje v državni lasti pod okriljem zvezne komisije SASAC (18), ter njeni hčerinski družbi Chongqing Iron & Steel Company Ltd (19). in Maanshan Iron & Steel Company Limited (20), skupino Baotou Steel Group, ki je podjetje v državni lasti, tj. v lasti vlade Notranje Mongolije (21), skupino Angang Steel Group, ki je podjetje v državni lasti pod okriljem zvezne komisije SASAC (22), pa tudi skupino Shougang Group, ki je podjetje v državni lasti v 100-odstotni lasti sklada Beijing State-Owned Asset Management Ltd (23).. Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci. Medtem ko specifične informacije o izdelku, ki se pregleduje, morda niso na voljo, pa zadevni sektor predstavlja podsektor industrije železa in jekla, pri čemer se ugotovitve v zvezi s sektorjem železa in jekla nanašajo tudi na izdelek, ki se pregleduje.

(50)

Najnovejši kitajski dokumenti politike o sektorjih železa in jekla potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje tema sektorjema, in namero o posredovanju v teh sektorjih za njuno oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (24), iz 14. petletnega načrta o razvoju industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (25), ali iz delovnega načrta za stabilno rast jeklarske industrije za leto 2023 (26), v katerem so določeni naslednji cilji: „Leta 2023 bodo […] naložbe v osnovna sredstva v celotni industriji ohranile stabilno rast, gospodarske koristi pa se bodo znatno povečale; naložbe v raziskave in razvoj v industriji bodo na koncu dosegle 1,5 %; rast dodane vrednosti v industriji bo približno 3,5-odstotna; leta 2024 se bosta okolje za razvoj in struktura industrije nadalje optimizirala, nadaljeval se bo prehod na visokokakovostne, inteligentne in zelene izdelke, rast dodane vrednosti industrije pa bo presegla 4 %“, in v katerem je predvideno združevanje podjetij v jeklarskem sektorju, ki ga je odredila vlada: „[s]podbujati vodilna podjetja v industriji k združitvam in prevzemom, vzpostaviti izjemno velike skupine vrhunskih železarskih in jeklarskih podjetij ter spodbujati optimalno razporeditev nacionalnih zmogljivosti za proizvodnjo železa in jekla. Podpirati vodilna specializirana podjetja v določenih tržnih segmentih jekla, da še naprej združujejo vire in ustvarjajo ekosistem jeklarske industrije. Spodbujati železarska in jeklarska podjetja k medregionalnim […] združitvam in reorganizacijam […]. Proučiti možnost, da se železarskim in jeklarskim podjetjem, ki so izvedla obsežne združitve in reorganizacije, zagotovi večja podpora politike za nadomestitev zmogljivosti“.

(51)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj teh sektorjev, je mogoče opaziti tudi na ravni provinc, na primer v provinci Hebei, ki načrtuje „neprekinjeno izvajanje skupinskega razvoja organizacij, pospešitev reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, osredotočenost na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter prizadevanja za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ ter „nadaljnje širjenje kanalov za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepitev pregleda in razvrstitve odpadnega jekla“ (27). Poleg tega je v načrtu za jeklarski sektor za provinco Hebei navedeno: „Upoštevati je treba strukturno prilagoditev in izpostaviti diverzifikacijo izdelkov. Neutrudno moramo spodbujati strukturno prilagoditev in optimizacijo razporeditve železarske in jeklarske industrije, spodbujati konsolidacijo, reorganizacijo, preoblikovanje in nadgradnjo podjetij ter celovito spodbujati razvoj železarske in jeklarske industrije v korist velikih podjetij, posodobitev tehnične opreme ter diverzifikacijo proizvodnih procesov in izdelkov nižje v prodajni verigi“.

(52)

Podobno je v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta predvidena „izgradnja značilnih jeklarskih proizvodnih baz […], izgradnja šestih značilnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhoukouju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti in specializiranosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla pa na 15 milijonov ton.“ (28)

(53)

Nadaljnji cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtovalnih dokumentov drugih provinc, kot so Jiangsu (29), Shandong (30), Shanxi (31), Liaoning Dalian (32) ali Zhejiang (33).

(54)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP. Vendar je na voljo nekaj specifičnih primerov v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje. Ker poleg tega izdelek, ki se pregleduje, predstavlja podsektor kovinskega sektorja, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla relevantne tudi za izdelek, ki se pregleduje.

(55)

Predsednik upravnega odbora družbe Baotou Steel Union, ki je del skupine Baotou Steel Group, je na primer tudi partijski sekretar družbe, predsednik sindikata družbe pa je namestnik partijskega sekretarja (34). Podobno je v skupini Shougang Group predsednik upravnega odbora tudi sekretar partijskega odbora, namestnik izvršnega direktorja pa je član partijskega odbora (35). Tudi vodilni predstavnik družbe Hongguang Handan je javno izjavil, da družba brez oskrbe in podpore, nenazadnje tudi z jamstvi, ki jih zagotavljata kitajska vlada in KKP, ki je z več kot 20 člani vključena v družbo Hongguang Casting Co. Ltd., ne bi bila tako uspešna, kot je bila (36). Drug primer zvestobe KKP je mogoče najti v členu 3 statuta kitajskega združenja livarn, v skladu s katerim sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo zadevni strankarski subjekti, npr. zvezna komisija SASAC in ministrstvo za civilne zadeve, in v katerem so določeni potrebni pogoji za njegovo sodelovanje (37).

(56)

Poleg tega so v sektorju izdelka, ki se pregleduje, vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. V preiskavi so bili opredeljeni dodatni dokumenti, ki kažejo, da ima zadevna industrija koristi od vladnih smernic ter poseganja v sektor železa in jekla, saj izdelek, ki se pregleduje, predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(57)

Kitajska vlada železarsko in jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (38). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o tem sektorju, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev železarske in jeklarske industrije (39). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za železarsko in jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj tega sektorja v obdobju 2021–2025, kot so tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (40). Poleg tega zgoraj navedeni (glej uvodno izjavo 50) delovni načrt za stabilno rast jeklarske industrije kaže, kako je osredotočenost kitajskih organov na ta sektor umeščena v širši okvir kitajske vlade za usmerjanje kitajskega gospodarstva: „[p]odpirati jeklarska podjetja, da natančno upoštevajo potrebe nove infrastrukture, nove urbanizacije, oživitve podeželja in nastajajočih industrij, da v različnih regijah združujejo velike inženirske projekte, povezane s 14. petletnim načrtom, in si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev oskrbe z jeklom. Vzpostaviti in poglobiti mehanizme sodelovanja višje in nižje v verigi med jeklarskim sektorjem in ključnimi sektorji, ki uporabljajo jeklo, kot so ladjedelništvo, promet, gradbeništvo, energetika, avtomobili, gospodinjski aparati, kmetijski stroji in težka oprema, izvajati dejavnosti združevanja proizvodnje in povpraševanja ter dejavno širiti področja uporabe jekla“ (41).

(58)

Poleg tega država v zvezi z železovo rudo – surovino, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje – v skladu s 14. petletnim načrtom za razvoj industrije surovin načrtuje „racionalen razvoj domačih mineralnih virov. Okrepiti je treba raziskovanje železove rude […], izvajati preferenčne davčne politike ter spodbujati uvajanje napredne tehnologije in opreme za zmanjšanje nastajanja trdnih rudarskih odpadkov“ (42), kar bo privedlo do vzpostavitve sistema za rezerve proizvodnje železove rude in mineralnih zemljišč, ki bo „postal pomemben ukrep za stabilizacijo tržne cene železove rude in zagotovitev varnosti industrijske verige“ (43). V provincah, kot je Hebei, organi za ta sektor načrtujejo naslednje: „subvencije v obliki popusta pri naložbah v nove projekte; finančne institucije je treba proučiti in usmerjati, da bodo železarskim in jeklarskim podjetjem zagotavljale posojila z nizkimi obrestmi za prehod na nove panoge, hkrati pa bo vlada zagotavljala subvencije v obliki popusta“ (44). Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(59)

Na izdelek, ki se pregleduje, vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 42 in 46. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (45).

(60)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje, kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 46 in 42. Zgoraj navedeni (glej uvodno izjavo 50) delovni načrt za stabilno rast zelo dobro ponazarja tudi tovrstno poseganje države: „Finančne institucije je treba spodbujati, naj v skladu z načeli obvladovanja tveganja in vzdržnosti poslovanja dejavno zagotavljajo finančne storitve jeklarskim družbam, ki izvajajo združitve in reorganizacije, prilagoditve razporeditve, preobrazbo in nadgradnjo.“ Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(61)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(62)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(63)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(64)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(65)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(66)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37, je Komisija 31. maja 2023 izdala obvestilo o virih za konstruiranje normalne vrednosti, ki je priloženo dokumentaciji. V navedenem obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, hkrati pa je Komisija v njem zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno reprezentativno državo v tem primeru izbrati Turčijo, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnega izkrivljanja.

(67)

Komisija je v skladu z merili s seznama v členu 2(6a) osnovne uredbe Turčijo opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK. Svetovna banka Turčijo uvršča med države z „višjim srednjim dohodkom“ na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je bila Turčija opredeljena kot država, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in v kateri so takoj na voljo ustrezni podatki.

(68)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ugotovitve, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(69)

Komisija je zato zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov in ob upoštevanju dejstva, da je Turčija izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Turčijo izbrala kot primerno reprezentativno državo.

(70)

Komisija je v obvestilu o zadevnih virih za določitev normalne vrednosti navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci Unije uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, in sicer na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, ki so bile ustrezno posodobljene, če so bile na voljo natančnejše informacije. Navedla je tudi, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA) (48), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov električne energije, plina in dela uporabila podatke turškega statističnega inštituta (49), za določitev neizkrivljenih stroškov vode podatke turškega urada za naložbe (50), za določitev neizkrivljenih stroškov goriva pa podatke družbe Türkiye Petrolleri (51).

Komisija je po razkritju obvestila o zadevnih virih za določitev normalne vrednosti ugotovila, da je zvišanje cen električne energije in zemeljskega plina v Turčiji preseglo stopnjo inflacije v Turčiji. Poleg tega turški statistični urad ni objavil informacij o cenah električne energije in zemeljskega plina v drugi polovici leta 2022. Zato se je Komisija odločila, da bo uporabila neizkrivljene stroške električne energije in zemeljskega plina v Maleziji, kot je navedeno v uvodni izjavi 81. Malezija je namreč država s stopnjo gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji v LRK. Poleg tega je bila uporabljena kot reprezentativna država tudi v drugih podobnih preiskavah.

(71)

Komisija je tudi navedla, da bo za določitev PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke iz statističnih podatkov o računovodskih izkazih družb za 892 družb, ki se uvrščajo v kategorijo NACE 24.5, kot je navedeno v uvodni izjavi 37.

(72)

Komisija je zainteresirane strani nadalje obvestila, da je več proizvodnih dejavnikov (kot so embalaža, drugi dodatki in deli) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljalo majhen delež skupnih stroškov surovin, in sicer od 1 do 10 %. Zato je te druge proizvodne dejavnike nameravala obravnavati kot potrošni material in jih je izrazila kot delež skupnih stroškov surovin. Ti proizvodni dejavniki so predstavljali 16 % oziroma 7 % skupnih stroškov surovin za izdelke iz nodularne litine oziroma izdelke iz sive litine.

(73)

Poleg tega je Komisija vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Razmerje med režijskimi in neposrednimi proizvodnimi stroški je določila na podlagi podatkov proizvajalcev Unije, ki jih je predložil vložnik, s čimer so bile zagotovljene specifične informacije za ta namen.

(74)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in informacij, ki so bile naknadno zbrane med postopkom, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki nekaterih izdelkov iz litega železa

(75)

Proizvodni procesi nekaterih izdelkov iz litega železa so po vsem svetu podobni, pri čemer med proizvodnimi procesi v LRK, Uniji in drugih državah ni bistvenih razlik. Proizvodni proces in proizvodni dejavniki so se nekoliko razlikovali glede na to, ali je bil izdelek iz litega železa izdelan iz sive ali nodularne litine. Obe vrsti izdelkov iz litega železa sta se izvažali iz LRK v Unijo.

(76)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (52). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 63 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Po izključitvi uvoza iz Kitajske v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(77)

Za proizvodna dejavnika apnenec (oznaka blaga 252100) in ferozlitina (drugo) (oznaka blaga 72029980) po statističnih podatkih GTA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo uvoza v Turčijo ali pa je bil njegov obseg zanemarljiv, kar pomeni, da dobljene povprečne uvozne cene niso bile dovolj reprezentativne. Ker drugi podatki niso bili na voljo, se je morala Komisija opreti na informacije iz zahtevka za pregled. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je apnenec predstavljal 2 % skupnih stroškov surovin za izdelke iz nodularnega litega železa, ferozlitina (drugo) pa 1 % skupnih stroškov surovin za izdelke iz sivega litega železa. Ker vrednost, ki je bila uporabljena za te proizvodne dejavnike, ne glede na uporabljeni vir ni znatno vplivala na izračune stopnje dampinga, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošni material.

(78)

Zaradi nesodelovanja in neobstoja drugih elementov v dokumentaciji je Komisija na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, in ob upoštevanju vključitve nekaterih stroškov v potrošni material, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 74 in 79, določila razmerje med potrošnim materialom in skupnimi stroški surovin v višini 25 % za izdelke iz nodularne litine in 16 % za izdelke iz sive litine. Nato je ta deleža uporabila za neizkrivljeno vrednost surovin, da je dobila neizkrivljeno vrednost drugih surovin in potrošnega materiala.

(79)

Običajno je treba tem uvoznim cenam prišteti stroške notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na nesodelovanje in naravo preiskave v zvezi s tem pregledom zaradi izteka ukrepov, ki je bolj kot na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za domači prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

(80)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji (53). Komisija je za določitev povprečnih stroškov dela za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 24 „Proizvodnja kovin“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2 uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2020. Tako dobljeni povprečni urni stroški dela so bili nadalje prilagojeni glede na inflacijo na podlagi indeksa stroškov dela (54), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(81)

Cene električne energije v Maleziji so bile javno dostopne na spletnem mestu družbe za oskrbo z električno energijo TNB (55). Komisija je uporabila tarife, ki se uporabljajo za odjemalce v kategoriji „srednja napetost“. Cene zemeljskega plina v Maleziji so bile javno dostopne na spletnem mestu komisije za energijo (56). Komisija je uporabila tarife za zemeljski plin, ki so se uporabljale za industrijske uporabnike v četrtem četrtletju 2021, in izbrala skupino porabe v skladu z vložnikovo porabo zemeljskega plina.

(82)

Türkiye Petrolleri (turška naftna družba) objavlja povprečne cene kurilnega olja v različnih mestih v Turčiji. Komisija je v skladu z zahtevkom za pregled uporabila povprečne cene goriva za Istanbul Anadolu za obdobje od januarja 2022 do decembra 2022 (57). Ker cene goriva med mesti nihajo le malenkostno, se je štelo, da je Istanbul Anadolu ustrezen približek za celotno Turčijo.

(83)

Komisija je za ceno vode uporabila povprečne veljavne cene v Turčiji za stroške vode za industrijsko uporabo, ki jih je predložil urad predsedstva Republike Turčije za naložbe (58).

(84)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(85)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je Komisija na podlagi podatkov vložnika določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(86)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička uporabila najnovejše razpoložljive finančne podatke za 892 turških družb, ki se uvrščajo v kategorijo NACE 24.5, kot je navedeno v uvodni izjavi 37.

(87)

Komisija je na podlagi navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka (izdelki iz sivega litega železa in izdelki iz nodularnega litega železa) na podlagi franko tovarna.

(88)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (surovine, energija in delo) za proizvodnjo nekaterih izdelkov iz litega železa. Komisija je uporabo vsakega dejavnika pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi Turčiji.

(89)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija prištela režijske stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v oddelku 3.4.1.6. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik. PSU-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi povprečja vrednosti, navedenih za 892 turških družb, ki se uvrščajo v kategorijo NACE 24.5, za leto 2022 (59). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

(90)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(91)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bila izvozna cena določena na podlagi cen CIF, pridobljenih iz podatkov Eurostata, in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila cena CIF znižana za stroške pomorskega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza. Stroški notranjega prevoza na Kitajskem in stroški mednarodnega prevoza so bili določeni na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled.

(92)

Komisija je za posamezno vrsto izdelka normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

(93)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je razlika med izvozno ceno in konstruirano normalno vrednostjo znatna (več kot 60-odstotna). Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(94)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskala verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in prosta zmogljivost v LRK, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije. Opozoriti je treba, da je analiza zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in kitajske vlade temeljila na dejstvih, ki so bila na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na zahtevku za pregled, statističnih podatkih GTA in drugih razpoložljivih informacijah.

(95)

Komisija je zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov svoje ugotovitve v zvezi s proizvodno in prosto zmogljivostjo v LRK utemeljila na informacijah, ki jih je predložil vložnik v svojem zahtevku za pregled.

(96)

Preiskava je pokazala, da je v obravnavanem obdobju na Kitajskem obstajala splošna presežna zmogljivost pri proizvodnji nekaterih izdelkov iz litega železa. Proizvodna zmogljivost (61) na Kitajskem je bila v tem obdobju ocenjena na 1 031 292 ton na leto. Glede na tržne informacije vložnika sta dejanska kitajska proizvodnja in prodaja znašali 408 654 ton na leto, zato je bila prosta zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na 622 638 ton. Ta prosta zmogljivost, ki je v istem obdobju presegala skupno potrošnjo Unije, bi se lahko zato v primeru prenehanja veljavnih ukrepov preusmerila na trg Unije.

(97)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje proste zmogljivosti, ki bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabile za izvoz v Unijo v velikih količinah in po dampinških cenah.

(98)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov je trg Unije za nekatere izdelke iz litega železa ostal privlačen za kitajske izvoznike. Od prvotne preiskave se je uvoz iz LRK zmanjšal v absolutnem in relativnem smislu. Tržni delež, ki ga je prej imela LRK, so delno prevzele druge tretje države, kot sta Indija in Turčija, ki so od prejšnje preiskave povečale obseg izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Hkrati je bila LRK v obdobju preiskave še vedno tretji največji izvoznik nekaterih izdelkov iz litega železa v Unijo. To kaže, da je Unija privlačen trg za izvoznike iz Kitajske.

(99)

Trg Unije za nekatere izdelke iz litega železa je eden največjih na svetu; njegova potrošnja je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 467 544 ton. V skladu z zahtevkom za pregled zaradi izteka ukrepov so kitajske livarne v dolgih letih izvažanja v Unijo vzpostavile povezave z uvozniki in distribucijskimi mrežami. Iz dokazov, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, je razvidno, da so kitajski proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponujali izdelke iz litega železa po nizkih cenah. Poleg tega je trg ZDA, ki je po velikosti eden največjih trgov, zaščiten z ukrepi trgovinske zaščite zoper Kitajsko v višini 25,52 % (62), kar zmanjšuje dostop kitajskih proizvajalcev na ta trg. Ti ukrepi so bili marca 2022 podaljšani za nadaljnjih pet let. Zato bi se v primeru izteka sedanjih ukrepov kitajski izvoz v Unijo verjetno še povečal.

(100)

Kljub uvedenim ukrepom se je izvoz iz Kitajske v Unijo nadaljeval in ima nezanemarljiv tržni delež, kar kaže, da trg Unije ostaja privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike.

(101)

Komisija je zato na podlagi znatne presežne zmogljivosti v LRK in privlačnosti trga Unije sklenila, da bi v primeru izteka sedanjih ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki izvoz verjetno preusmerili v Unijo v velikih količinah in po dampinških cenah.

(102)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK damping nadaljeval.

(103)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovalo 22 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(104)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na približno 467 544 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so preverjeni izpolnjeni vprašalniki proizvajalcev Unije in izpolnjen makro vprašalnik, ki ga je predložilo združenje Eurofonte. Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, so bili v vzorec vključeni trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 46 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(105)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije ter podatkov Eurostata o uvozu.

(106)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(107)

Na splošno se je potrošnja Unije povečala za 4 %. Trg izdelkov iz litega železa dejansko niha glede na gospodarsko rast na trgu Unije, natančneje glede na obseg infrastrukturnih projektov, tj. v vodnem in prometnem sektorju. Leta 2020 se je gospodarstvo Evropske unije zaradi pandemije in posledičnih omejitev gibanja skrčilo, s tem pa se je zmanjšala tudi potrošnja izdelkov iz litega železa, in sicer za 4 %. V letu 2021 je gospodarstvo okrevalo, potrošnja pa je posledično dosegla najvišjo vrednost, in sicer 12 %. Leta 2022 so se javne gradnje v Uniji upočasnile, zato se je potrošnja izdelkov iz litega železa zmanjšala (za –3,5 % v primerjavi z letom 2021).

(108)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 105. Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(109)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, in sicer se je zmanjšal za 54 %. Najprej se je med letoma 2019 in 2020 zmanjšal za 29 %, nato med letoma 2020 in 2021 za 18 %, nazadnje pa se je med letom 2021 in OPP zmanjšal za 22 %. Zato se je njegov tržni delež več kot prepolovil, in sicer z 10,7 % v letu 2019 na 4,7 % v OPP.

(110)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(111)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(112)

Na splošno se je povprečna uvozna cena iz Kitajske zvišala za 44 %. Najprej se je med letoma 2019 in 2020 znižala za 5 %, nato se je med letoma 2020 in 2021 zvišala za 18 %, med letom 2021 in OPP pa za 28 %.

(113)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija primerjala tehtano povprečno prodajno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije, s tehtano povprečno uvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, iz LRK po podatkih Eurostata in določeno na podlagi CIF, vključno s protidampinško dajatvijo.

(114)

Ta primerjava cen je pokazala 6-odstotno razliko med povprečno izvozno ceno in povprečno prodajno ceno industrije Unije. Brez protidampinških dajatev je razlika znašala 25 %.

(115)

Skupni obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene za uvoz izdelkov iz litega železa iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

(116)

V OPP je bilo iz tretjih držav razen Kitajske uvoženih 136 925 ton izdelkov iz litega železa. Ta količina predstavlja 29 % trga Unije. Skupno se je njihov tržni delež povečal z 19 % v letu 2019 na 29 % v OPP. Medtem ko je bila Kitajska leta 2019 še vedno med glavnimi izvoznicami izdelka, ki se pregleduje, v EU, je po uvedbi dajatev postopno izgubila svoj tržni delež v korist Indije ter v manjši meri Turčije in Irana. Skupni obseg uvoza iz teh treh držav se je med letom 2019 in OPP povečal za 63 % ter je v OPP dosegel 27,3-odstotni tržni delež.

(117)

Brez upoštevanja ukrepov so bile uvozne cene iz Indije nižje od kitajskih cen. Uvozne cene izdelkov iz litega železa iz Turčije in Irana so bile nekoliko višje od kitajskih cen brez dajatev (za 4 % oziroma 7 % v OPP), vendar so bile še vedno precej nižje od kitajskih cen s protidampinškimi ukrepi in cen industrije Unije. V OPP so te tri države uvoznice prodajale znatno pod cenami proizvajalcev Unije, in sicer Indija za 27 %, Turčija za 23 % in Iran za 22 %.

(118)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(119)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(120)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz odgovorov, ki jih je predložilo združenje Eurofonte, in jih navzkrižno preverila s podatki vzorčenih proizvajalcev Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki, ki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije, so bili preverjeni. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(121)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(122)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(123)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(124)

Na splošno se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 5 %. Proizvodnja je tesno sledila nihanju potrošnje. Zaradi pandemije se je obseg proizvodnje med letoma 2019 in 2020 zmanjšal za 8 %. Nato se je med letoma 2020 in 2021 znova povečal (+4 %), med letom 2021 in OPP pa znova nekoliko zmanjšal (–1 %).

(125)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je med letoma 2019 in 2021 ostala stabilna, nato pa se je med letom 2021 in OPP nekoliko zmanjšala (–1 %).

(126)

Izkoriščenost zmogljivosti je sledila enakemu trendu kot proizvodnja in se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 4 %. Ta kazalnik se je v letu 2020 znižal za 8 %, nato pa se je v letu 2021 zvišal za 4 % in se v OPP ustalil. V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 2,3 odstotne točke, in sicer s približno 55 % v letu 2019 na 52,6 % v OPP.

(127)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(128)

Obseg prodaje industrije Unije se je kljub povečanju potrošnje razvijal negativno, pri čemer se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %. V letu 2020 se je najprej zmanjšal za 7 %, nato pa se je v letih 2021 in 2022 okrepil, vendar ni v absolutnem smislu nikoli dosegel ravni prodaje z začetka obravnavanega obdobja.

(129)

Ob rahlem povečanju potrošnje se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot 5 odstotnih točk. Najprej se je v letu 2020 zmanjšal za 2 odstotni točki, čemur je sledilo nadaljnje zmanjšanje za 5 odstotnih točk v letu 2021 in nato rahlo povečanje za 2 odstotni točki v OPP.

(130)

Tržni delež, ki so ga izgubili proizvajalci Unije, so prevzeli predvsem indijski proizvajalci izvozniki, katerih tržni delež se je povečal z 9,1 % v letu 2019 na 16,5 % v OPP, in Turčija, druga največja izvoznica v Unijo, ki je svoj tržni delež povečala s 7,6 % v letu 2019 na 9 % v OPP.

(131)

Potrošnja Unije se je med letom 2019 in OPP povečala za 4 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 3 %, kar je pomenilo izgubo tržnega deleža za 5 odstotnih točk v obravnavanem obdobju.

(132)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(133)

Industriji Unije je uspelo ohraniti in celo (nekoliko) povečati število zaposlenih, izraženih v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ), vključenih v proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se pregleduje, in sicer se je to število med letom 2019 in OPP povečalo za 1 %.

(134)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na EPDČ, je v obravnavanem obdobju sledila negativnemu trendu (–6 %). To je posledica zmanjšanja celotnega obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju v primerjavi s številom zaposlenih, ki je ostalo nespremenjeno in se celo nekoliko povečalo.

(135)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, je bila razlika med izvozno ceno in konstruirano normalno vrednostjo znatno nad stopnjo de minimis (nad 60 %). Vpliv teh stopenj na industrijo Unije je bil še vedno pomemben in znaten, saj so izdelki iz litega železa s poreklom iz Kitajske še naprej vstopali v Unijo v velikih količinah.

(136)

Poleg tega so bile cene tega uvoza kljub ukrepom še vedno precej nižje od cen proizvajalcev Unije, zato je industrija Unije težko okrevala po preteklih dampinških praksah.

(137)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

(138)

Povprečna prodajna cena industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zvišala za 29 %. Znatno zvišanje je bilo zabeleženo med letoma 2020 in 2021 (+6 %) ter med letom 2021 in OPP (+20 %). To zvišanje je posledica zvišanja povprečnih stroškov surovin in energije. Stroški so se med letoma 2019 in 2021 zvišali za 15 %, od leta 2021 pa za nadaljnjih 15 %. V obravnavanem obdobju so se na splošno zvišali za 32 %.

(139)

Industrija Unije ni mogla dovolj zvišati cen, da bi pokrila zvišanje stroškov zaradi cenovnega pritiska kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter uvoza iz Indije, Turčije in Irana.

(140)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(141)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se stalno zviševali. V obravnavanem obdobju so se zvišali za 8 %. V letu 2020 so se zvišali za 5 %, v letu 2021 so ostali nespremenjeni, v OPP pa so se znova zvišali, in sicer za približno 4 %. To je posledica sektorskih sporazumov o zvišanju plač in dodeljenih posebnih premij.

(142)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(143)

Raven končnih zalog treh vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povišala za 12 %. Do zvišanja je prišlo predvsem v letu 2021.

(144)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 106, je trg izdelkov iz litega železa tesno povezan z gospodarsko rastjo na trgu Unije. V letu 2021, ki je bilo napovedano kot dobro leto, je potrošnja dosegla vrh, in sicer se je v primerjavi z letom 2020 povečala za 12 %. Vzorčeni proizvajalci Unije so zato nekoliko povečali svojo proizvodnjo. Vendar povečanja potrošnje niso mogli v celoti izkoristiti, zato se je raven zalog zvišala.

(145)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(146)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(147)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer s 5,6 % v letu 2019 na 3,4 % v OPP. V letih 2019 in 2020 je bila dobičkonosnost nekoliko nad ciljnim dobičkom, določenim v prvotni preiskavi (tj. 5,3 %). Leta 2021 se je dobičkonosnost znatno poslabšala in se zmanjšala skoraj na nič. Ta negativni trend je bil posledica nezmožnosti industrije Unije, da bi zvišala cene v zadostni meri, da bi lahko pokrila naraščajoče stroške proizvodnje. Dobičkonosnost se je v OPP izboljšala in bila 3,4-odstotna, čeprav je ostala pod 5,3-odstotno ciljno vrednostjo.

(148)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v letu 2020 nekoliko povečal (+3 %). Položaj se je v letu 2021 znatno poslabšal, pri čemer se je ta kazalnik zaradi izgube dobičkonosnosti znižal za 61 %. V OPP se je s ponovnim povečanjem dobička ta kazalnik v primerjavi s prejšnjim letom ponovno zvišal, in sicer za 127 %, kar kaže na boljši položaj vzorčenih proizvajalcev Unije.

(149)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Njeno gibanje je bilo podobno kot pri dobičkonosnosti. V letih 2019 in 2020 je bila stabilna, nato se je v letu 2021 znatno zmanjšala, v OPP pa se je v skladu z razvojem dobičkonosnosti znova povečala.

(150)

Čeprav se je uvoz izdelkov iz litega železa s poreklom iz Kitajske v obravnavanem obdobju zmanjšal v absolutnem in relativnem smislu, je bil v OPP še vedno znaten in je predstavljal 4,7-odstotni tržni delež. Tudi stopnja dampinga, ugotovljena v zvezi z navedenim uvozom, je ostala znatna, in sicer je bila več kot 60-odstotna. Poleg tega je bil ta uvoz zagotovljen po cenah, ki so bile še vedno za 6 % nižje od povprečnih prodajnih cen EU (vključno z dajatvami). Brez dajatev je razlika znašala 25 %.

(151)

Iz razvoja mikro- in makro kazalnikov je razvidno, da se je finančni položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju poslabšal. Kljub 4-odstotnemu povečanju potrošnje so se trendi glavnih gospodarskih kazalnikov v obravnavanem obdobju poslabšali. V navedenem obdobju sta se zmanjšali zlasti prodaja in proizvodnja proizvajalcev Unije, in sicer za 3 % oziroma 5 %. Posledično se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjšal z 71 % v letu 2019 na 66 % v OPP. Te deleže so prevzeli proizvajalci izvozniki iz tretjih držav; zlasti iz Indije, ki je povečala tržni delež za 7 odstotnih točk na 16,5 %, in Turčije, ki je prav tako povečala svoj tržni delež s 7,6 % v letu 2019 na 9 % v OPP.

(152)

V obravnavanem obdobju se je povprečna prodajna cena proizvajalcev Unije zvišala za 29 %. Cene so se dvignile, da bi se pokrilo 32-odstotno zvišanje stroškov surovin in energije v navedenem obdobju. Vendar industrija Unije cen ni mogla dvigniti dovolj, da bi lahko pokrila višje stroške. Zato se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije v OPP zmanjšala na 3,4 %, kar je pod ciljnim dobičkom, določenim v prvotni preiskavi (5,3 %).

(153)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(154)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana učinku dampinškega uvoza. Ta dejavnika sta uvoz iz drugih tretjih držav in izvozna učinkovitost industrije Unije.

(155)

Uvoz izdelkov iz litega železa iz LRK se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, in sicer se je zmanjšal za 54 %, pri čemer je imel v OPP v Uniji v povprečju 4,7-odstotni tržni delež. Povprečna uvozna cena iz Kitajske se je zvišala za 44 %. Kljub temu zvišanju je bila še vedno za 6 % nižja od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. Brez protidampinških dajatev je razlika znašala 25 % (glej uvodno izjavo 113).

(156)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je bil dampinški uvoz iz Kitajske še vedno znaten ter je negativno pritiskal na cene in obseg prodaje industrije Unije, s čimer je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(157)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, kot je prikazano v oddelku 5.4. Ta uvoz je prihajal predvsem iz Indije (16,5-odstotni tržni delež v OPP), Turčije (9-odstotni tržni delež v OPP) in Irana (1,8-odstotni tržni delež v OPP).

(158)

Ta uvoz je bil zagotovljen po cenah, ki so bile znatno nižje od cen proizvajalcev Unije.

(159)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je večji obseg uvoza iz tretjih držav po zelo nizkih cenah, ki so bile precej nižje od povprečnih cen industrije Unije, negativno pritiskal na cene in obseg prodaje industrije Unije ter tako prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(160)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(161)

Po obsegu se je izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije povezanim in nepovezanim strankam v obravnavanem obdobju zmanjšal za 19 %. V OPP je izvoz predstavljal približno 11 % celotne prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije. Glede na zmanjšan obseg prodaje, ki je povzročil zmanjšanje obsega proizvodnje, je bilo sklenjeno, da je tudi izvoz prispeval k nastali škodi.

(162)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije.

(163)

Tudi drugi opredeljeni dejavniki, kot sta uvoz iz drugih tretjih držav in izvoz proizvajalcev Unije, obravnavani posamično ali skupaj, so povzročili škodo industriji Unije, vendar niso oslabili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(164)

Komisija je v uvodni izjavi 153 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, če bi se ukrepi iztekli.

(165)

V zvezi s tem je Komisija preučila prosto zmogljivost v LRK, ukrepe na tretjih trgih in privlačnost trga Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(166)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 96, je LRK med največjimi proizvajalci izdelkov iz litega železa na svetu. Kitajska prosta zmogljivost je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na 622 638 ton, tj. 133 % potrošnje Unije v istem obdobju. Zato bi kitajska industrija litega železa, ki je pri prodaji svojih izdelkov močno odvisna od tujih trgov, v primeru izteka protidampinških dajatev zlahka povečala svoj izvoz v Unijo, in to v velikih količinah in po dampinških cenah. To bi še poslabšalo že tako negotov gospodarski položaj industrije Unije.

(167)

Trg Unije ostaja privlačen za kitajske izvoznike, kar je razvidno iz dejstva, da so kljub veljavnim ukrepom v Unijo še naprej izvažali velike količine. Kitajska je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom tretji največji izvoznik nekaterih izdelkov iz litega železa v Unijo.

(168)

Trg Unije za nekatere izdelke iz litega železa je eden največjih na svetu, katerega potrošnja je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 467 544 ton. Še en pomemben trg v smislu velikosti je trg ZDA. Ta je trenutno zaščiten z ukrepi trgovinske zaščite zoper Kitajsko na 25,52-odstotni ravni (63), kar znatno zmanjšuje kitajski uvoz. Ti ukrepi so bili marca 2022 podaljšani za nadaljnjih pet let.

(169)

Trg Unije je privlačen tudi z vidika cen. Iz dokazov, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled, je razvidno, da so ponudbe (64) kitajskih proizvajalcev izvoznikov strankam po vsem svetu nižje od kitajske izvozne cene za Unijo (v povprečju za 26 %) in znatno nižje od cen industrije Unije. Zato je verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov trg Unije za kitajske izvoznike postal še privlačnejši.

(170)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah na škodljivi ravni, s čimer bi se še dodatno povečala škoda, ki jo je utrpela industrija Unije. Verjetnost nadaljevanja škode je zato velika.

(171)

Komisija je ugotovila tudi, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovitev nadaljnje škode, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Tudi če nadaljevanja škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne bi bilo mogoče pripisati zadevnemu uvozu, je Komisija ugotovila, da obstaja velika verjetnost ponovitve škode zaradi precejšnje proste zmogljivosti v LRK in privlačnosti trga Unije.

(172)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in drobno, uporabnikov in potrošnikov.

(173)

Uvedeni ukrepi so bili učinkoviti, saj so prispevali k zmanjšanju obsega kitajskega uvoza na trg Unije. Vendar je obseg uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske v obravnavanem obdobju ostal znaten (4,6-odstotni tržni delež v OPP).

(174)

Ugotovljeno je bilo, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo in da je njen položaj oslabljen, kar potrjujejo negativni trendi več kazalnikov škode.

(175)

Razveljavitev ukrepov bi po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah na škodljivi ravni, s čimer bi se še dodatno povečala škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, to pa bi ogrozilo njen obstoj.

(176)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev protidampinških ukrepov proti LRK v interesu industrije Unije.

(177)

Dva nepovezana uvoznika sta po objavi obvestila o začetku predložila izpolnjen vprašalnik in v celoti sodelovala v preiskavi, tako da sta predložila odgovore glede pomanjkljivosti, ugotovljenih med preiskavo.

(178)

Oba sta v OPP uvažala izdelek, ki se pregleduje, iz različnih virov (več virov, vključno s Kitajsko). Izdelek, ki se pregleduje, je pri enem uvozniku predstavljal več kot 90 % celotnega prihodka od prodaje, pri drugem pa manj kot 50 % celotne dejavnosti.

(179)

Oba sta nasprotovala nadaljevanju ukrepov, saj sta menila, da ti ukrepi izkrivljajo konkurenco in so zanju dodatno breme. Trdila sta tudi, da industrija Unije ne potrebuje tovrstne zaščite.

(180)

Komisija je menila, da protidampinški ukrepi niso zgolj protekcionistični mehanizem, temveč mehanizem za izenačitev konkurenčnih pogojev. Cilj protidampinških ukrepov ni zaprtje trga Unije za uvoz iz Kitajske, temveč ponovna vzpostavitev poštene trgovine z odpravo učinka škodljivega dampinga. V zvezi s trditvijo, da industrija Unije ne potrebuje zaščite, je preiskava pokazala ravno nasprotno, saj se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izkazalo, da je industrija Unije utrpela škodo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je kitajski uvoz prispeval k škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(181)

Preiskava je tudi pokazala, da sta bila oba trgovca kljub veljavnim ukrepom zelo dobičkonosna. Zato bi lahko menili, da se zdi breme, ki jima je bilo naloženo zaradi protidampinških ukrepov, razumno.

(182)

Komisija je sklenila, da z vidika nepovezanih trgovcev ni prepričljivih razlogov proti podaljšanju ukrepov.

(183)

Komisija je vzpostavila v stik z vsemi znanimi uporabniki in potrošniki. Vprašalnika ni izpolnil nihče od njih.

(184)

Komisija ni prejela nobenih pripomb, ki bi kazale, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije. Kot je navedeno v prvotni preiskavi, v uvodni izjavi 254, je Komisija znova potrdila, da se končni uporabniki ne morejo zanašati na dampinške cene na račun industrije Unije.

(185)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da z vidika interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz Kitajske. Pozitivni učinki protidampinških ukrepov na trg Unije, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine.

(186)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z nadaljevanjem dampinga, nadaljevanjem škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za nekatere izdelke iz litega železa iz LRK ohraniti.

(187)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(188)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(189)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(190)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(191)

Družba, ki je upravičena do individualne stopnje protidampinške dajatve, lahko zahteva uporabo te stopnje, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (65). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(192)

Izvoznik ali proizvajalec, ki v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, lahko od Komisije zahteva, naj zanj velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan z družbo, ki je to počela in se zato zanjo uporabljajo protidampinške dajatve; in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(193)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (66) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo na podlagi obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(194)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –