1.

Privlačne in trajnostne poklicne poti v visokošolskem izobraževanju so bistvene za uspešne visokošolske ustanove v Uniji in tesnejše transnacionalno sodelovanje med državami članicami v skladu s Sklepi Sveta o evropski strategiji za krepitev vloge visokošolskih institucij za prihodnost Evrope (1). Krepitev evropskega visokošolskega izobraževanja je ena od strateških prednostnih nalog, ki jih je Svet (2) določil za tekoče desetletje.

2.

V tem priporočilu bi bilo treba:

3.

Nekatera priporočila vključujejo osebje strokovnih služb, dejavno v visokošolskem izobraževanju, ki se ne obravnava strogo kot „akademsko osebje“, vendar ima obsežno strokovno znanje na visoki ravni na strateškem ali pravnem področju, na področju transnacionalnega sodelovanja ali komunikacij, strokovnjake in strokovnjakinje, ki delajo na področjih, povezanih z akademskimi nalogami, vendar vanje niso neposredno vključeni, ali strokovnjake in strokovnjakinje v visokošolskem izobraževanju z obsežnim znanjem o visokošolskem izobraževanju in drugih ustreznih politikah.

4.

Visokošolske ustanove imajo strateško vlogo pri reševanju družbeno-gospodarskih izzivov, saj prispevajo k inovacijam, konkurenčnosti, večjezičnosti ter kulturnemu, socialnemu in demokratičnemu razvoju na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Soočajo se s spreminjajočimi se razmerami, oblikujejo pa se tudi novi načini upravljanja, nove vrste izobraževalnih modelov in akademskih dejavnosti. Od akademskega osebja v visokošolskem izobraževanju se pričakuje, da bo opravljalo različne vloge, od tradicionalnega izobraževanja in raziskav do ustvarjanja priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje zaradi hitro spreminjajočih se potreb poklicnega življenja, pa vse do podjetništva in inovacij, vodenja, valorizacije in prenosa znanja, regionalnega, nacionalnega in transnacionalnega sodelovanja, sodelovanja s podjetji in skupnostjo (3), regionalnega in lokalnega razvoja, mentorstva, podpore oblikovanju politik, upravljanja in vodenja ter sodelovanja pri institucionalnem upravljanju. Te raznovrstne vloge so neenakomerno priznane. Da bi odpravili pristranskost v strukturah poklicnih poti in pri splošnem družbenem priznavanju raziskav na račun poučevanja in drugih neraziskovalnih akademskih dejavnosti, bi bilo primerno spodbujati pristope, ki priznavajo različne akademske poklicne poti ter jih upoštevajo v postopkih ocenjevanja in poklicnega napredovanja osebja.

5.

Ustvarjanje boljših pogojev za akademsko osebje in odprava ovir lahko prispevata k večji privlačnosti delovnih mest v visokošolskih ustanovah in izboljšata njihovo zmožnost za ustvarjanje dodatnih pozitivnih učinkov prelivanja, predvsem na trgu dela, in sicer s spodbujanjem razvoja talentov. Bolj cenjeno akademsko osebje, ki uživa večjo podporo, lahko prispeva k oblikovanju delovne sile, potrebne za razvoj gospodarstva, ki je vedno bolj odvisno od znanja, inovacij in visoko usposobljenih ljudi. Pomen privlačnih in učinkovitih visokošolskih ustanov je bil priznan zlasti v regijah, ki so ujete v past nerazvoja talentov ali jim grozi, da se bodo v njej znašle, in ki zaostajajo pri ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti. (4)

6.

Zaradi strateških nacionalnih in transnacionalnih dejavnosti in sodelovanja, kot so vzpostavljanje zavezništev evropskih univerz ali drugih oblik zavezništev ter razvoj transnacionalnih izobraževalnih programov in projektov, izmenjave akademskega osebja ter ustvarjanje ponudb izobraževanja in usposabljanja za nenehno učenje, mora akademsko osebje in osebje strokovnih služb tem dejavnostim – poleg osnovnega poučevanja in raziskav – vse pogosteje namenjati dodaten čas in energijo. V podporo tem dejavnostim je treba v kadrovskih politikah, na primer pri ocenjevanju in napredovanju, priznavati vključenost osebja v delo na področju nacionalnega in transnacionalnega sodelovanja ter dodatno delovno obremenitev, ki jo to lahko povzroči.

7.

Svobodno, varno in nediskriminatorno delovno okolje, v katerem se s politikami enakosti spodbujajo vključevalnost, raznolikost in protidiskriminacija ter v katerem ni nobene oblike nadlegovanja in nasilja, tudi nasilja na podlagi spola, je pomemben dejavnik, ki akademskemu osebju omogoča visokokakovostno poučevanje. Akademsko osebje in osebje strokovnih služb se lahko sooča tudi z izzivi v zvezi z nezadovoljivimi delovnimi pogoji (5), veliko delovno obremenitvijo ter spolno pristranskostjo ali drugimi vrstami pristranskosti pri ocenjevanju in priznavanju. Poleg tega so ženske pogosteje kot moški zaposlene na podlagi prekarnih in začasnih pogodb (6). Za reševanje navedenih izzivov je treba spodbujati konkurenčne, pregledne, dostopne in poštene delovne pogoje v akademskem svetu.

8.

Institucionalna avtonomija, akademska svoboda in integriteta, udeležba študentov in študentk ter osebja pri upravljanju visokošolskega izobraževanja ter javna odgovornost visokošolskega izobraževanja in za visokošolsko izobraževanje so ključna sredstva za zagotavljanje visokokakovostnega visokošolskega izobraževanja, zato bi jih bilo treba zaščititi in spodbujati.

9.

Ukrepi Unije za spodbujanje vključevalnosti, raznolikosti in enakosti spolov v visokošolskem izobraževanju temeljijo na pristopu vključujoče odličnosti. Tako naj bi podprli odlično visokošolsko izobraževanje in hkrati zagotavljali enako udeležbo, s posebnim poudarkom na ženskah, premalo zastopanih skupinah in prikrajšanih skupnostih. Da bi odpravili težave, s katerimi se soočajo nekatere premalo zastopane skupine, zlasti na vodstvenih položajih, bi bilo primerno spodbujati načrte za enakost, raznolikost in vključevalnost v visokošolskih ustanovah ter v postopkih poklicnega napredovanja.

10.

To priporočilo je oblikovano v tesni sinergiji s Priporočilom Sveta o evropskem okviru za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi (7), katerega cilj je spodbujanje privlačnejših poklicnih poti v raziskavah v vseh sektorjih, tudi v akademskem svetu, in polno priznavanje vseh vrst poklicnih poti. Obe priporočili sta namenjeni izboljšanju delovnih pogojev, stabilnosti poklicnih poti, spretnosti in kompetenc, enakosti spolov, vključevalnosti in ukrepov na področju socialne zaščite za zadevne ciljne skupine.

11.

Namen tega priporočila je spodbujati ukrepe za krepitev stalnega profesionalnega razvoja in za dodatno priznavanje raznolikosti dejavnosti, ki jih izvaja akademsko osebje. S tem bo omogočena mobilizacija osebja, da bi se razvile inovativne prakse poučevanja in učenja z vidika vseživljenjskega učenja ter da bi se spodbudila naravnanost k izpopolnjevanju in preusposabljanju ter pridobivanje spretnosti in kompetenc za zeleni in digitalni prehod, vključno z uporabo umetne inteligence pri poučevanju, učenju in raziskavah na podlagi etičnih načel.

12.

Namen tega priporočila je spodbujati konkurenčne, predvidljive, pravične, vključujoče, dostopne, varne in nediskriminatorne pogoje za akademsko osebje in osebje strokovnih služb, da bi jih pritegnili v visokošolski sektor in jih v njem ohranili. Akademsko osebje bi moralo imeti možnost, da razvije inovativne metode poučevanja v okolju, v katerem so delovni pogoji konkurenčni in pravični ter so temeljne pravice zaščitene, brez strahu pred povračilnimi ukrepi in/ali neupravičenim zunanjim vplivom, in v katerem imajo priložnost za profesionalni razvoj.

13.

Namen tega priporočila je tudi izboljšati dokazno podlago za razvoj kadrovskih politik in strategij na področju visokošolskega izobraževanja. Ker so mednarodno primerljivi podatki o akademskem osebju še vedno nezadostni in se v različnih visokošolskih sistemih uporabljajo različni sklopi kategorij osebja, bi bilo primerno preučiti možnost zbiranja podrobnejših podatkov z ustreznimi instrumenti, zlasti prek evropske opazovalnice za visokošolski sektor (8) in opazovalnice za poklicne poti v raziskavah in inovacijah (ReICO), da bi se zadostno spremljali nastajajoči trendi in sprejeli ukrepi politike, ki bi bili resnično podprti z dokazi, hkrati pa bi se okrepilo poglobljeno transnacionalno sodelovanje na ravni Unije.

14.

Poglobljeno in učinkovito evropsko transnacionalno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju je ključnega pomena za podpiranje vrednot, identitete in demokracije Unije. Prav tako je bistvenega pomena za konkurenčnost in privlačnost Evrope. Visokošolski sistemi in ustanove s čezmejnim sodelovanjem postajajo močnejši, inovativnejši in učinkovitejši. Treba bi bilo spodbujati, priznavati in bolj ceniti sodelovanje osebja pri pripravi, spodbujanju in pozneje pri podpiranju mobilnosti študentov in študentk ter osebja, tudi osebja, ki se ukvarja z vključevanjem mobilnosti v učne načrte.

15.

Namen tega priporočila je spodbuditi boljše priznavanje energije in časa, ki ga akademsko osebje in drugo osebje strokovnih služb nameni dejavnostim transnacionalnega sodelovanja, na primer zavezništvom evropskih univerz. Za zagotovitev popolne uvedbe te pobude in spodbujanje dejavnosti transnacionalnega sodelovanja, vključno z razvojem skupnih diplom, bi bilo treba spodbujati polno vključenost osebja in možnosti poklicnih poti za akademsko osebje in osebje strokovnih služb, ki opravlja naloge strateškega usklajevanja. Spodbujanje osebja k promociji transnacionalne in medsektorske mobilnosti bi moralo prav tako močno prispevati k razvoju transnacionalnih inovativnih in interdisciplinarnih izobraževalnih programov v korist vseh študentov in študentk –

1.

spodbujajo, priznavajo in cenijo raznolike akademske vloge, vključno z inovativnim in učinkovitim poučevanjem in prenosom znanja v družbo, ter (se) zlasti:

2.

spodbujajo spoštovanje kolektivnih pogodb, učinkovit socialni dialog in avtonomijo socialnih partnerjev ter sprejmejo podporne ukrepe, s katerimi bi lahko delodajalcem zagotovili privlačne, vključujoče in konkurenčne delovne pogoje, v katerih je akademsko osebje in osebje strokovnih služb cenjeno ter deležno spodbude in podpore. Taki podporni ukrepi bi lahko vključevali:

3.

v posvetovanju z visokošolskimi ustanovami spodbujajo in priznavajo udejstvovanje v tesnejšem regionalnem, nacionalnem in transnacionalnem sodelovanju in mu priznavajo veljavo ter zlasti:

4.

sodelujejo pri oblikovanju politik, podprtem z dokazi, katerega namen je, da se v akademskem svetu ustvarijo konkurenčni, predvidljivi, varni, pravični in nediskriminatorni pogoji, ki temeljijo na razpoložljivih organizacijskih, regionalnih, nacionalnih in evropskih podatkih o poklicnih poteh v visokošolskem izobraževanju in kadrovski politiki;

5.

v doglednem času upoštevajo to priporočilo, da se omogoči celovito izvajanje ključnih ciljev iz Sklepov Sveta o evropski strategiji za krepitev vloge visokošolskih institucij za prihodnost Evrope (13);

6.

Komisijo v okviru upravljavske strukture strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (14) obveščajo o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti na primerni ravni v podporo ciljem tega priporočila kot bistvenim korakom za uresničevanje in nadaljnji razvoj evropskega izobraževalnega prostora.

1.

v tesnem sodelovanju z državami članicami, visokošolskimi ustanovami in socialnimi partnerji v delovni skupini za visokošolsko izobraževanje v okviru strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju usklajuje delo v zvezi s pripravami na izvajanje tega priporočila v skladu s Sklepi Sveta o evropski strategiji za krepitev vloge visokošolskih institucij za prihodnost Evrope ter svetuje, kako lahko visokošolske ustanove povečajo privlačnost poklicnih poti akademskega osebja in osebja strokovnih služb; pripravi evropski okvir kompetenc za akademsko osebje, da bi se povečala prepustnost poklicnih poti med sektorji, po potrebi z opiranjem na in uporabo obstoječih ustreznih okvirov kompetenc na ravni Unije, vključno z evropskim okvirom kompetenc za raziskovalce (ResearchComp) in orodji, kot so tista, ki jih ponujata strategija človeških virov za raziskovalce (HRS4R) in sporazum o reformi ocenjevanja raziskav;

2.

okrepi podporo za socialni dialog na ravni Unije o poklicnih poteh akademskega osebja in osebja strokovnih služb, zlasti v okviru evropskega sektorskega socialnega dialoga v izobraževanju, olajša vzajemno učenje med državami članicami o učinkovitih mehanizmih za zagotovitev priznavanja udejstvovanja akademskega osebja in osebja strokovnih služb pri transnacionalnem sodelovanju in inovativnih dejavnostih poučevanja ter podpre z dokazi podprto politiko in spremljanje napredka z evidentiranjem obstoječih podatkov o poklicnih poteh v visokošolskem izobraževanju in kadrovski politiki na evropski, nacionalni in institucionalni ravni prek evropske opazovalnice za visokošolski sektor in ReICO, in sicer z uporabo sinergij ter opredelitvijo podatkovnih vrzeli in potreb;

3.

spodbuja sinergije s Priporočilom Sveta o evropskem okviru za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi, da bi izboljšali poklicne poti akademskega osebja, ki dela v visokošolskih ustanovah ter se ukvarja s poučevanjem in raziskovanjem ter prenosom znanja, in zagotovili koherentnost njihovih poklicnih poti;

4.

nadalje razvija, spodbuja in podpira transnacionalno sodelovanje in inovativno odličnost na področju izobraževanja z ustreznimi viri financiranja na ravni Unije, tudi prek programa Erasmus+ (15) in drugih programov EU, ter spodbuja države članice k uporabi Instrumenta za tehnično podporo za pridobitev prilagojenega tehničnega strokovnega znanja za oblikovanje in izvajanje potrebnih reform v visokošolskem izobraževanju, vključno s spodbujanjem sodelovanja med oblikovalci politik, raziskovalci, akademskim svetom in družbeno-gospodarskimi akterji ter z izboljšanjem privlačnosti akademskih poklicnih poti.