(1)

V skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila) mora Komisija oceniti skladnost nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti in zagotavljanjem napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam. Komisija je ocenila usklajenost ukrepov Poljske s temi cilji (2). Na tej oceni temeljijo priporočila v nadaljevanju. Poljska naj ta priporočila ustrezno upošteva in v zvezi z njimi sprejme nadaljnje ukrepe v skladu z evropskimi podnebnimi pravili.

(2)

Neto emisije toplogrednih plinov Unije (vključno z emisijami zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) ter brez mednarodnega prometa) sicer skupno kažejo stalen trend upadanja, ki je na splošno v skladu z linearno krivuljo doseganja podnebnega cilja Unije za leto 2030 v višini –55 % in cilja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050, vendar je treba pospešiti zmanjševanje emisij, za to pa je bistvenega pomena ukrepanje držav članic. Napredek po državah članicah je mešan, pri čemer se je pojavilo tudi več sektorskih izzivov in pomanjkljivosti, ki jih je treba nemudoma odpraviti. Ocena, ki temelji na razpoložljivih informacijah, kaže, da se napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije za Poljsko večinoma zdi nezadosten. Poleg tega Poljska še ni predložila svoje dolgoročne strategije v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (4). Zanesljive dolgoročne strategije so temelj za doseganje gospodarske preobrazbe, ki je potrebna za premik proti cilju podnebne nevtralnosti Unije.

(3)

Posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrti v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999 so bistveni, da lahko država članica sprejme ukrepe, s katerimi bo omogočila skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti in zagotovila stalen napredek pri prilagajanju podnebnim spremembam v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. Vendar Poljska ni predložila osnutka posodobitve svojega zadnjega priglašenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

(4)

Prvi korak pri krepitvi ambicij glede prilagajanja podnebnim spremembam bi moralo biti sprejetje ustreznega pravnega okvira za nacionalno podnebno politiko, ki določa zavezujoče, redno posodobljene cilje prilagajanja za merjenje splošnega napredka pri krepitvi odpornosti. Politike prilagajanja bi morale biti osredotočene na področja ali sektorje, ki so še posebej občutljivi na podnebne spremembe ali katerih dejavnosti so ključne za odpornost drugih sektorjev ali ki so zelo pomembni za nacionalno gospodarstvo ali javno zdravje. Potreben je prednostni odziv na učinke in tveganja, za katere se pričakuje, da bodo vplivali na kritično infrastrukturo ali sisteme z dolgo življenjsko dobo ali da bodo nepopravljivo prizadeli sisteme, pri čemer je treba upoštevati njihovo medsebojno delovanje s socialno-ekonomskim razvojem ali drugimi nepodnebnimi dejavniki. Spremljanje in ocenjevanje prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam sta potrebna za ohranjanje odgovornosti in izboljševanje politike prilagajanja podnebnim spremembam –