(1)

Razogljičenje prometa je ključni cilj politike Unije. V Sporočilu Komisije Evropski zeleni dogovor (2) z dne 11. decembra 2019 so bile potrjene in okrepljene ambicije Unije za boj proti podnebnim spremembam. V tem okviru je spodbujanje prometa po celinskih plovnih poteh za prevoz blaga in potnikov, kot je opredeljeno v Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost (3), pomembna prometna politika Unije in dolgoletna prednostna naloga pri vzpostavljanju omrežja TEN-T.

(2)

Z dokončanjem omrežja Sena–Šelda bo porečje Sene z neprekinjenimi celinskimi plovnimi potmi neposredno povezano s porečjem Šelde na severu Francije, v Belgiji in na Nizozemskem ter še naprej z drugimi pomembnimi plovnimi potmi v porečjih, kot sta Ren in Maas. S tem se bo vzpostavilo neprekinjeno, učinkovito in dosledno visokozmogljivo omrežje celinskih plovnih poti, ki bo povezalo številna morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah te širše evropske čezmejne regije.

(3)

Omrežje Sena–Šelda, ki povezuje Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo, ima jasno čezmejno razsežnost.

(4)

Omrežje Sena–Šelda ter povezana porečja Sene, Šelde in Maas so predhodno določene čezmejne povezave na koridorju jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje, odsek Le Havre–Pariz pa je na koridorju jedrnega omrežja Atlantik iz Uredbe (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Z deklaracijo o izvajanju koridorja jedrnega omrežja TEN-T Severno morje–Sredozemlje (v nadaljnjem besedilu: Talinska deklaracija) z dne 17. oktobra 2013, ki so jo podpisali belgijski, nizozemski in francoski ministri za promet ter komisarka za promet, je nadalje poudarjena zavezanost zadevnih strani k izvajanju deklaracije. Poleg tega je v delovnem načrtu za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje poudarjena potreba po zagotovitvi dokončanja projekta Sena–Šelda, ki je temeljnega pomena za vzpostavitev popolnoma delujočega multimodalnega prometnega koridorja.

(5)

Eden od glavnih ciljev projekta je zagotoviti dobre plovne razmere ter da plovna pot glavne osi Sena–Šelda spada vsaj v razred Va v okviru ECMT.

(6)

Vsi sestavni deli projekta Sena–Šelda so bistveni za njegovo dokončanje. Med njimi je glavni manjkajoči člen kanal Sena–severna Evropa, brez katerega omrežja Sena–Šelda ni mogoče uresničiti.

(7)

Projekt Sena–Šelda je kompleksen čezmejni projekt, ki vključuje Belgijo (Flandrijo in Valonijo) in Francijo ter vključuje dela, katerih cilj je ustvariti novo infrastrukturo in izboljšati obstoječo infrastrukturo ob minimalnem vplivu na plovbo. Ustrezno usklajevanje je zato pomemben izziv. Za podporo usklajenemu in pravočasnemu izvajanju projekta je treba sprejeti določbe, v katerih se opišejo potrebni ukrepi in časovni razpored njihovega izvajanja. To bi pripomoglo k doseganju čezmejnih ciljev in ciljev prehoda na druge oblike prevoza iz delovnega načrta za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in dokončanju projekta Sena–Šelda na najzgodnejši možni datum, v vsakem primeru pa najpozneje do leta 2030.

(8)

Za načrtovanje in popolno optimizacijo razpoložljivosti evropskih, nacionalnih in regionalnih sredstev ter zasebnega financiranja je pomembno tudi jasno opredeliti potrebne ukrepe za nadaljnje izvajanje in dokončanje projekta Sena–Šelda in časovni razpored njihovega izvajanja. Sofinanciranje Unije ima učinek finančnega vzvoda na sprejemanje odločitev na nacionalni in regionalni ravni za izvajanje ukrepov.

(9)

Belgija (Flandrija in Valonija) in Francija sta že izvedli obsežna dela (študije in infrastrukturna dela), ki so prispevala k izvedbi projekta Sena–Šelda. Večino je sofinancirala Unija v okviru različnih programov financiranja. Dejavnosti se trenutno izvajajo v okviru vseh povezanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope, podpisanih od leta 2014.

(10)

Od sprejetja Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/1118 (5) je projekt Sena–Šelda očitno prešel v pomembno novo in zelo vidno fazo, saj so bile glavne študije zaključene. Dela potekajo na številnih lokacijah, vključno s prvim sektorjem kanala Sena–severna Evropa, obnovo jezov in nadgradnjo zapornic na zgornji in spodnji Seni ter na čezmejni reki Lys.

(11)

Med glavnimi dosedanjimi dosežki so med drugim (i) nadgradnja zgornje Šelde v Valoniji do razreda Va ECMT od januarja 2020, vključno s prilagoditvijo prehoda Tournai v enosmerni prehod razreda Va ECMT; (ii) začetek uporabe novih zapornic razreda Vb ECMT v St-Baafs-Vijvu in Harelbekeju od avgusta 2020, s čimer se je nadgradila Lys, ki je sestavni del poti Sena–Šelda v Flandriji, ter (iii) ponovno odprtje čezmejnega kanala Condé–Pommerœul razreda Va ECMT novembra 2023.

(12)

V skladu s členom 5 Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/1118 je bil opravljen pregled za posodobitev časovnega razporeda preostalih ukrepov.

(13)

Zaradi čezmejne razsežnosti projekta je potrebna vzpostavitev namenskih struktur upravljanja. Belgija (regiji Flandrija in Valonija) in Francija tesno sodelujeta že več let, zlasti v okviru medvladne komisije za pripravo dokončanja projekta Sena–Šelda, ki je bil ustanovljen septembra 2009. Ta medvladna komisija ima operativno podporo evropskega gospodarskega interesnega združenja Sena–Šelda (EGIZ Sena–Šelda), ki združuje Voies Navigables de France (VNF), Société du Canal Seine-Nord Europe (SCSNE), Service Public de Wallonie (SPW) in De Vlaamse Waterweg NV. Maja 2017 je bila ustanovljena družba Société du Canal Seine-Nord Europe, pristojna za gradnjo kanala Sena–severna Evropa. Ti namenski subjekti sestavljajo celostno vodstveno strukturo, ki nadzoruje in usklajuje dokončanje projekta Sena–Šelda. Evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje in predstavnik Komisije bi morala kot opazovalca redno sodelovati na srečanjih medvladne komisije in EGIZ Sena–Šelda. Poleg tega bi morala evropski koordinator in predstavnik Komisije kot opazovalca sodelovati na sestankih nadzornega sveta (conseil de surveillance) SCSNE.

(14)

Za spremljanje napredka pri izvajanju bi morale države članice Komisiji pošiljati redna poročila o tej zadevi za odseke, ki se nahajajo na njihovih ozemljih, in sporočiti kakršne koli nastale zamude. Medvladna komisija je 27. januarja 2022 predložila poročilo o napredku pri izvajanju. Ta pregled prav tako poroča o napredku, skupaj s potrebnimi predlogi za prilagoditev in nadaljnjo pripravo splošnega časovnega razporeda. Znatni učinki pandemije COVID-19 v obdobju 2020–2022 na pogoje izvajanja projekta so predvsem privedli do prilagojenega časovnega razporeda iz člena 2.

(15)

Časovni razpored izvajanja iz tega sklepa ne bi smel posegati v izpolnjevanje zahtev, ki jih določata mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi. Ta časovni razpored bi moral omogočiti načrtovanje in popolno optimizacijo razpoložljivosti finančnih sredstev brez poseganja v finančne obveznosti države članice ali Unije.

(16)

Zadevne države članice bi morale upoštevati okoljsko zakonodajo Unije, zlasti določbe Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) o ohranjanju prosto živečih ptic, Direktive Sveta 92/43/EGS (9) o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.

(17)

Brez poseganja v člen 47(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1315/2013 je primerno v tem sklepu predvideti klavzulo o pregledu.

(18)

Ker so ukrepi, potrebni za dokončanje čezmejnega projekta Sena–Šelda, zdaj določeni v tem sklepu, bi bilo treba Izvedbeni sklep (EU) 2019/1118 razveljaviti.

(19)

Ukrepe iz tega sklepa sta odobrili Belgija in Francija.

(20)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1315/2013 –

(a)

Seine-Amont, od Nogenta-sur-Seine do Pariza: izboljšanje plovnih razmer do decembra 2030

(b)

Seine-Aval, od Suresnesa do Le Havra: nadgradnja in izboljšanje plovnih razmer do decembra 2027

(c)

Oise, od Conflans-Sainte-Honorina do Compiègna: nadgradnja do razreda Vb ECMT in izboljšanje plovnih razmer do decembra 2028

(d)

kanal Sena–severna Evropa, od Compiègna do Aubencheul-au-Baca: izgradnja in začetek obratovanja z razredom Vb ECMT in omogočitvijo treh plasti zabojnikov do decembra 2030

(e)

os Dunkerque-Šelda, vključno s kanalom Dunkerque od Valenciennesa do Šelde ter do valonske glavne prevozne poti, ter Deûle v smeri Genta: postopna nadgradnja kanala do razreda Va (dvosmerna plovna pot) in Vb (enosmerna plovna pot) ECMT ter izboljšanje plovnih razmer do decembra 2027

(f)

valonska glavna prevozna pot, od Pommerœula do Namurja: nadgradnja do razreda Va ECMT do decembra 2030

(g)

zgornja Šelda:

(h)

Lys: nadgradnja do razreda Vb (enosmerna plovna pot) in razreda Va (dvosmerna plovna pot) ECMT, da se omogočijo tri plasti zabojnikov, do decembra 2030, kar vključuje:

(i)

povezovalno omrežje v Flandriji:

(j)

povezovalno omrežje v Valoniji:

od Péronnesa v Pommerœula, na kanalu Nimy–Blaton–Péronnes: izvedba študij, zlasti za popolno posodobitev do razreda IV ECMT, do decembra 2030 ter priprava tehničnega in finančnega načrta za izvajanje potrebnih nadgradenj do decembra 2030;

(k)

Seneffe–Antwerpen,

(l)

splošni ukrepi: