(1)

Arabska republika Egipt (v nadaljnjem besedilu: Egipt) se sooča s povečanim pritiskom na zunanje financiranje ob hkratnem zaostrovanju napetosti v regiji. V teh razmerah je izjemno pomembno zagotoviti hitro in pravočasno finančno pomoč glede na posebej pereče potrebe Egipta po financiranju v drugi polovici leta 2024.

(2)

Da bi se finančna pomoč Egiptu omogočila v letu 2024, je primerna izredna uporaba nujnega postopka iz člena 213 Pogodbe. To bi egiptovskim organom tudi omogočilo dovolj časa za izvedbo spremljevalnih reformnih ukrepov, ki jih bo morala Komisija oceniti pred izvršitvijo izplačila finančne pomoči.

(3)

Odnosi med Unijo in Egiptom se razvijajo v okviru Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani (1) („Pridružitveni sporazum“), ki velja od leta 2004. Unija in Egipt sta na deveti seji Pridružitvenega sveta EU–Egipt, ustanovljenega s Pridružitvenim sporazumom 19. junija 2022 sprejela najnovejše prednostne naloge partnerstva EU–Egipt (2021–2027) (v nadaljnjem besedilu: prednostne naloge partnerstva). Prednostne naloge partnerstva znova potrjujejo obojestranski cilj reševanja skupnih izzivov, s katerimi se soočata Unija in Egipt, spodbujanja skupnih interesov ter zagotavljanja dolgoročne stabilnosti in trajnostnega razvoja na obeh straneh Sredozemlja. Skupna zavezanost univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic je še naprej temelj prednostnih nalog partnerstva, kar se odraža tudi v večletnem okvirnem programu EU–Egipt za obdobje 2021–2027.

(4)

Prednostne naloge partnerstva odražajo skupno zavezo Unije in Egipta, da okrepita sodelovanje v podporo egiptovski strategiji z naslovom „Strategija trajnostnega razvoja – Vizija Egipta 2030“ in odločenost Unije, da izkoristi nov zagon za ukrepanje za okrepitev partnerstva z južnim sosedstvom. Unija je v sklepih Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 kot strateško prednostno nalogo navedla demokratično, stabilnejše, bolj zeleno južno sosedstvo, kjer bo tudi več blaginje. Agenda EU za Sredozemlje ter njen gospodarski in naložbeni načrt za južne sosede iz skupnega sporočila „Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom – nova agenda za Sredozemlje“ z dne 9. februarja 2021 predstavljata cilje Unije za doseganje dolgoročnega, trajnostnega socialno-ekonomskega okrevanja in odpornosti ter za pospešitev dvojnega zelenega in digitalnega prehoda v regiji.

(5)

V skladu s prednostnimi nalogami partnerstva sta Unija in Egipt zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, polnega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter tudi spodbujanja demokracije, enakosti spolov in enakih možnosti kot ustavnih pravic vseh svojih državljanov. Te zaveze prispevajo k napredovanju partnerstva ter k trajnostnemu razvoju in stabilnosti Egipta. Povečano in konstruktivno sodelovanje med Unijo in Egiptom je v zadnjem obdobju odprlo pot k bolj smiselnemu dialogu o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Zasedanji pododbora za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo ter mednarodna in regionalna vprašanja, ustanovljenega na podlagi Pridružitvenega sporazuma na seji 8. decembra 2022 ter Pridružitvenega odbora, ustanovljenega s Pridružitvenim sporazumom, na seji 22. maja 2023 sta bili institucionalni platformi za izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj glede človekovih pravic, s katerimi bi Unija rada nadaljevala in jih nadgradila. Izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Egiptu bo tudi pozitivno vplivalo na odnose med Unijo in Egiptom.

(6)

Pomoč Egiptu se financira predvsem iz novega Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI-GE). Okvirna dodeljena sredstva Unije za Egipt iz instrumenta NDICI-GE za prvo obdobje (2021–2024) večletnega okvirnega programa: Evropska unija – Egipt, 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni okvirni progam EU-Egipt) znašajo 240 milijonov EUR. To dopolnjuje trenutni portfelj za sodelovanje v višini 1,3 milijarde EUR ter druge proračunske podporne in nujne ukrepe v odziv na pandemijo COVID-19 in rusko vojno agresijo proti Ukrajini v višini 307 milijonov EUR. Prednostne naloge partnerstva za obdobje 2021–2027 so določene v večletnem okvirnem programu EU–Egipt, ki je bil pripravljen v tesnem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki in zajema tri široka področja: (i) trajnostno sodobno gospodarstvo in socialni razvoj; (ii) zunanja politika in (iii) krepitev stabilnosti. NDICI-GE nadomešča evropski instrument sosedstva, v okviru katerega je dvostranska pomoč Unije Egiptu za obdobje 2014–2020 znašala 756 milijonov EUR.

(7)

Unija priznava ključno vlogo, ki jo ima Egipt za regionalno varnost in stabilnost. Terorizem, organizirani kriminal in konflikti skupaj ogrožajo skupno varnost in družbeno strukturo narodov na obeh straneh Sredozemlja. Zato je v skupnem interesu Unije in Egipta, da okrepita sodelovanje, kar je poudarjeno v prednostnih nalogah partnerstva, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, vključno s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom.

(8)

Kot je navedeno v skupni izjavi Unije in Egipta, podpisana v Kairu 17. marca 2024 (v nadaljnjem besedilu: skupna izjava), se je Unija zaradi geopolitičnih izzivov, vključno s posledicami terorističnih napadov Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023 in konflikta v Sudanu, ter strateškega pomena Egipta kot največje države v regiji in stebra stabilnosti za ves Bližnji vzhod odločila skleniti strateško in celovito partnerstvo z Egiptom.

(9)

Cilj strateškega in celovitega partnerstva z Egiptom je okrepiti politične odnose med Unijo in Egiptom na raven strateškega partnerstva in Egiptu omogočiti, da izpolni svojo ključno vlogo zagotavljanja stabilnosti v regiji. Strateško in celovito partnerstvo namerava prispevati k podpiranju makroekonomske odpornosti Egipta in omogočiti izvajanje ambicioznih socialno-ekonomskih reform na način, ki dopolnjuje in krepi proces reform, predviden v programu Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za Egipt. Kot je navedeno v skupni izjavi, bo strateško in celovito partnerstvo obravnavalo širok nabor ukrepov politike, razdeljenih na šest stebrov ukrepanja, in sicer: politični odnosi, gospodarska stabilnost, naložbe in trgovina, migracije, sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona, demografija in človeški kapital.

(10)

Strateško in celovito partnerstvo bo podprto s finančnim svežnjem v višini 7,4 milijarde EUR, ki bo sestavljen iz kratkoročne in dolgoročne podpore za potrebni program makrofiskalnih in socialno-ekonomskih reform, povečanih zneskov, ki bodo na voljo za podporo naložbam v Egiptu, in ciljno usmerjene podpore za izvajanje različnih strateških prednostnih nalog. Del svežnja podpore je sveženj makrofinančne pomoči Unije v višini največ 5 milijard EUR v obliki posojil, ki ga sestavljata dva ukrepa makrofinančne pomoči (kratkoročni ukrep v višini največ 1 milijarde EUR in srednjeročni ukrep v višini največ 4 milijard EUR), in finančnih instrumentov, kot so jamstva in instrumenti mešanega financiranja, namenjenih mobilizaciji javnih in zasebnih naložb s ciljem ustvarjanja znatnih novih naložb. To bodo dopolnjevali programi za podporo posebnim prednostnim nalogam v okviru strateškega in celovitega partnerstva s posameznimi projekti in tehnično pomočjo, ki se bodo izvajali v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(11)

Makrofiskalni položaj Egipta se je v zadnjih mesecih soočal z velikimi izzivi in znatno poslabšal, saj so se zunanji pritiski okrepili, javni dolg pa se je še povečal, pri čemer še vedno obstajajo znatna negativna tveganja za gospodarske obete. Zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini in terorističnih napadov Hamasa na Izrael je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in nižjih prejemkov tujih valut, zlasti zaradi močnega upada prihodkov iz turizma ter prihodkov od Sueškega prekopa. Ob težavnem fiskalnem položaju Egipta, za katerega so značilni stalni javnofinančni primanjkljaji ter visok in naraščajoč dolg v razmerju do BDP, je to še posebej velik izziv.

(12)

Egipt si je med sodelovanjem z MDS v obdobju 2016–2021 močno prizadeval za reforme. Reforme so vključevale znatno devalvacijo valute, ki so jih spremljale reforme monetarne politike, osredotočene na ciljni razpon inflacije. Reformo subvencij za gorivo je spremljala znatna okrepitev ciljno usmerjenega sistema socialnih transferjev. Upravljanje javnih financ je bilo okrepljeno z razvojem srednjeročnih strategij upravljanja prihodkov in dolga. Egiptovski organi so začeli tudi izboljševati upravljanje podjetij v državni lasti.

(13)

Po sprejetju naknadnega programa MDS decembra 2022 je bil napredek pri reformah manj opazen, čeprav je Egipt izvedel ukrepe za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za javna in zasebna podjetja z nacionalnim zakonom za odpravo davčnih privilegijev za podjetja v državni lasti, sicer z izjemami na podlagi nacionalne varnosti, in s sprejetjem politike državnega lastništva, katere cilj je zmanjšati prisotnost države v gospodarstvu, ki je še vedno velika in izkrivlja konkurenco kljub nedavnemu omejenemu napredku, ter pojasniti razloge za nadaljnjo udeležbo države v nekaterih strateških sektorjih. Vendar Egipt v letu 2023 ni izpolnil svoje zaveze glede trajno prilagodljive valute, kar je privedlo do pretežno stabilnega uradnega deviznega tečaja in obsežnega vzporednega trga za valuto z znatno nižjim in zelo nestanovitnim menjalnim tečajem. Ta razdrobljenost je močno vplivala na tuje naložbe in domačo poslovno dejavnost.

(14)

Egipt je v začetku leta 2024 obnovil sodelovanje z MDS in 6. marca 2024 dosegel dogovor na delovni ravni o prenovljenem programu instrumenta za povečanje financiranja, ki se je povečal na 8 milijard USD. Novi program je bil sprejet s sklepom izvršnega odbora MDS 29. marca 2024, njegov cilj pa je obravnavati (i) verodostojno prilagodljivost deviznega tečaja, (ii) vzdržno zaostrovanje monetarne politike, (iii) fiskalno konsolidacijo za ohranitev vzdržnosti dolga, (iv) novi okvir za omejitev porabe za infrastrukturo, (v) zagotavljanje ustreznih ravni socialne porabe za zaščito ranljivih skupin ter (vi) izvajanje politike državnega lastništva in reform za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Egipt je skupaj s podpisom dogovora na delovni ravni uvedel tudi prilagodljiv menjalni tečaj in zvišal ključno obrestno mero centralne banke za znatnih 600 bazičnih točk v skladu s prednostnimi nalogami programa MDS.

(15)

Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in obetov, na katere vplivajo znatna negativna tveganja v zvezi s trenutnimi zunanjimi šoki, je Egipt 12. marca 2024 Unijo zaprosil za makrofinančno pomoč za dopolnitev programa MDS.

(16)

Trenutna kriza v Egiptu in regiji je zaostrila potrebe države po financiranju, pri čemer naj bi v prihodnjem proračunskem letu (julij–junij) 2024/25, zlasti v drugi polovici leta 2024, prišlo do znatne skupne vrzeli v financiranju. Zato je nujno zagotoviti, da se prvi večji prispevek prek makrofinančne pomoči lahko zagotovi že do konca leta 2024. To ne bi bilo mogoče, če bi bil sklep sprejet v skladu s členom 212 Pogodbe po rednem zakonodajnem postopku, ob upoštevanju omejitev, ki jih pomeni bližajoči se konec zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta, pa tudi časa, ki bo po tem še potreben, da se v celoti zagotovi makrofinančna pomoč, vključno z dogovorom o sklopu reform politike kot pogoju za pomoč. Zato je izjemoma upravičeno uporabiti člen 213 Pogodbe, ki določa, da lahko Svet sprejme sklep le za ta prvi del svežnja makrofinančne pomoči. Člen 213 Pogodbe se bo še naprej uporabljal izjemoma, zato njegova uporaba ne predstavlja precedensa za morebitne prihodnje predloge za makrofinančno pomoč, ki bodo načeloma še naprej temeljili na členu 212 Pogodbe.

(17)

Ker je Egipt država, ki jo zajema evropska sosedska politika, bi se moral šteti za upravičenega do makrofinančne pomoči Unije.

(18)

Makrofinančna pomoč Unije Egiptu bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam Egipta po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, namenjene izboljšanju plačilnobilančnega položaja Egipta.

(19)

Ker je v plačilni bilanci Egipta še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Egiptu v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Egipta za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Paket makrofinančne pomoči Unije, vključno z makrofinančno pomočjo v višini največ 1 milijarde EUR na podlagi tega sklepa, bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Egipta.

(20)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Egipta, s čimer bi se podprl njegov gospodarski in družbeni razvoj.

(21)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi morala temeljiti na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Egipta po zunanjem financiranju in upoštevati zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije Egiptu bi morala biti del skupnih mednarodnih prizadevanj ter učinkovito dopolnjevati programe in sredstva, zagotovljene s strani MDS in Svetovne banke. Pri določanju zneska pomoči bi bilo treba upoštevati tudi pričakovane finančne prispevke večstranskih donatorjev, potrebo po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, pa tudi druge instrumente Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Egiptu, in dodano vrednost celotne vključenosti Unije v Egiptu.

(22)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja, ukrepi, sprejetimi na teh področjih, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(23)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Egipta. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati med seboj z namenom usklajevanja in zagotavljanja doslednosti zunanje politike Unije.

(24)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Egipta vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njegovo zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(25)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Egiptu ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in ESZD bi morala redno spremljati izpolnjevanje tega pogoja in doseganje teh specifičnih ciljev.

(26)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi moral Egipt sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi moral sporazum o posojilu, sklenjen med Komisijo in egiptovskimi organi, vsebovati določbe, ki Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščajo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (4), Komisijo in Računsko sodišče za izvajanje revizij, Evropsko javno tožilstvo pa za izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem te pomoči Egiptu v obdobju, ko je pomoč na voljo, in po njem.

(27)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije Egiptu ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(28)

Zneski makrofinančne pomoči Unije Egiptu, zagotovljeni v obliki posojil, bi morali biti skladni s proračunskimi odobritvami izvečletnega finančnega okvira.

(29)

Makrofinančno pomoč Unije Egiptu bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(30)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(31)

Za makrofinančno pomoč Unije Egiptu bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z organi Egipta pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –