(1)

Cilji skupne ribiške politike ter zahteve za nadzor ribištva in izvrševanje so določeni v členih 2 in 36 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Uspešno izvajanje skupne ribiške politike je odvisno od uspešnega, učinkovitega, sodobnega in preglednega sistema nadzora in izvrševanja.

(2)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (4) je bil vzpostavljen sistem Unije za nadzor ribištva, ki med drugim zagotavlja centre za spremljanje ribištva, sledenje ribiškim plovilom, obveznosti poročanja o ulovu, predhodno obveščanje, dovoljenja za pretovarjanje v tretjih državah, objavo prekinitev ribolova, nadzor ribolovnih zmogljivosti, nacionalne programe nadzora, nadzor rekreacijskega ribolova, nadzor v dobavni verigi ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, tehtanje ribiških proizvodov, prevozne dokumente, deklaracije o iztovarjanju, obvestila o prodaji in deklaracije o prevzemu, inšpekcijske preglede in revizije, sankcioniranje kršitev in dostop do podatkov.

(3)

Vendar je bila Uredba (ES) št. 1224/2009 za namene nadzora in izvrševanja pravil takrat veljavne skupne ribiške politike sprejeta pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zato bi jo bilo treba spremeniti, da bi se bolje obravnavale zahteve za nadzor in izvrševanje skupne ribiške politike v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, izkoristile sodobne in stroškovno učinkovitejše tehnologije za nadzor ter upoštevale najnovejše znanstvene ugotovitve, da bi zagotovili dolgoročno okoljsko trajnostnost ribolovnih dejavnosti in dejavnosti ribogojstva. Spremembe bi morale biti skladne tudi z mednarodnimi obveznostmi Unije, med drugim z obveznostmi, ki izhajajo iz Sporazuma Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo iz leta 2009 o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je Unija odobrila s Sklepom Sveta 2011/443/EU (5).

(4)

Sistem Unije za nadzor ribištva bi moral tudi spodbujati pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti v vseh državah članicah ter prispevati k doseganju drugih ciljev skupne ribiške politike.

(5)

V Uredbi (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba navesti sklic na opredelitve pojmov iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 in Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zaradi jasnosti in doslednosti bi bilo treba nekatere opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 črtati ali spremeniti ter dodati nove opredelitve pojmov.

(6)

Opredelitev pojma „pravila skupne ribiške politike“ bi bilo treba spremeniti tako, da se pojasni, da njegovo področje uporabe zajema vse pravo Unije na področjih ohranjanja, upravljanja in izkoriščanja morskih bioloških virov, ribogojstva ter predelave, prevoza in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva. Sem spadajo pravila o tehničnih in ohranitvenih ukrepih za morske biološke vire, upravljanju in nadzoru flot Unije, ki izkoriščajo take vire, in predelavi, prevozu in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ter sistem Unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje. V tej opredelitvi pojma bi morale biti zajete tudi mednarodne obveznosti na navedenih področjih, ki so zavezujoče za Unijo in države članice, vključno z – kar zadeva gospodarske subjekte – mednarodnimi obveznostmi Unije, ki so izvršljive zoper njih.

(7)

Opredelitev pojma „podatki iz sistema za spremljanje plovil“ bi bilo treba nadomestiti z izrazom „podatki o položaju plovil“, ki je natančnejši. Opredelitev pojma „podatki o položaju plovil“ se ne bi več smela nanašati na prenos prek satelitskih sledilnih naprav, saj so zdaj na voljo različne tehnologije za sledenje plovilom in za prenos podatkov o njihovem položaju.

(8)

Opredelitev pojma „pošiljka“ bi bilo treba uskladiti z opredelitvijo pojma „pošiljka“ v živilski zakonodaji Unije.

(9)

Opredelitev pojma „večletni načrti“ bi bilo treba posodobiti, da bi se upoštevale ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(10)

V opredelitvah pojmov „dovoljenje za gospodarski ribolov“, „območje z omejenim ribolovom“ in „rekreacijski ribolov“ bi bilo treba izraz „živi vodni viri“ nadomestiti z izrazom „morski biološki viri“, da se navedene opredelitve pojmov uskladijo s terminologijo iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(11)

Uvesti bi bilo treba opredelitev pojma „občutljiva vrsta“, da se zagotovi skladnost s pravili o tehničnih ukrepih iz Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(12)

Izboljšati bi bilo treba zbiranje podatkov o naključnem ulovu občutljivih vrst, da bi tako bolje razumeli in preprečevali negativne učinke, ki jih imajo ribolovne dejavnosti na občutljive vrste, med drugim tudi zato, da bi zmanjšali ali odpravili naključni ulov tistih vrst, ki jim grozi izumrtje. V ta namen bi bilo treba v ribolovni ladijski dnevnik evidentirati dodatne informacije o naključnem ulovu občutljivih vrst.

(13)

Čeprav bi se morala večina določb Uredbe (ES) št. 1224/2009 nanašati na plovila za ulov, morajo biti za učinkovit sistem Unije za nadzor ribištva v nekaterih primerih zajeta tudi druga plovila, ki se uporabljajo za komercialno izkoriščanje morskih bioloških virov. V ta namen bi bilo treba opredelitev pojma „ribiško plovilo“ iz navedene uredbe nadomestiti s podrobnejšo opredelitvijo pojma, s katero bi bilo pojasnjeno, da izraz zajema plovila za ulov in vsako drugo plovilo, ki se uporablja za komercialno izkoriščanje morskih bioloških virov, vključno s podpornimi plovili, plovili za predelavo rib, plovili, ki opravljajo pretovarjanje, vlačilci, pomožnimi plovili in plovili za prevoz, ki se uporabljajo za prevoz ribiških proizvodov, razen kontejnerskih plovil in plovil, ki se uporabljajo izključno za ribogojstvo. Poleg tega bi bilo treba uvesti še opredelitev pojma „plovilo za ulov“.

(14)

Uvesti bi bilo treba opredelitev pojma „ribolovna operacija“, da bi pojasnili pomen izraza in ga ločili od izraza „ribolovne dejavnosti“, ki ima širši pomen.

(15)

Izpust je praksa, pri kateri se ribe namerno izpustijo iz ribolovnega orodja, preden se ulov prenese na krov, kar bi lahko pomenilo kršitev obveznosti, da se na krov prenesejo in na njem obdržijo vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja. Zato bi bilo treba uvesti opredelitev pojma „izpust“.

(16)

Posodobiti in pojasniti bi bilo treba določbe o dovoljenjih za gospodarski ribolov in dovoljenjih za ribolov. Zaradi zagotovitve celovitega nadzora bi ribiškim plovilom Unije, ki niso plovila za ulov, izvajanje ribolovnih dejavnosti smelo biti dovoljeno samo v primeru, da jim je to dovolila njihova država članica zastave. Zato bi bilo treba uvesti novo določbo o dovoljenjih za ribolov za ribiška plovila Unije, ki niso plovila za ulov.

(17)

Zapuščeno, izgubljeno ali drugače zavrženo ribolovno orodje, zlasti plastično, spada med najbolj škodljive oblike morskih odpadkov in plastičnih odpadkov v morju. Da bi zmanjšali dolgoročne in znatne učinke, ki jih ima zapuščeno, izgubljeno ali drugače zavrženo ribolovno orodje na morsko življenje in morske ekosisteme, je nujno zagotoviti, da se ribolovno orodje ob koncu življenjskega cikla prinese nazaj na obalo za obdelavo v pristaniških sprejemnih zmogljivostih, vzpostavljenih v ta namen na podlagi Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta (8). To bi državam članicam omogočilo tudi, da Komisiji poročajo o odpadnem ribolovnem orodju, vključno z orodjem ob koncu življenjskega cikla, ki ga vsako leto zberejo na podlagi Direktive (EU) 2019/904 Evropskega parlamenta in Sveta (9). V ta namen bi bilo treba oblikovati določbo za možnost sprejemanja postopkov, na podlagi katerih se zagotovi, da kapitani ribiških plovil Unije pristojne organe uradno obvestijo o svojem ribolovnem orodju ob koncu življenjskega cikla in to orodje vrnejo v pristaniške sprejemne zmogljivosti ali druge enakovredne sisteme zbiranja.

(18)

Da bi zagotovili dolgoročno okoljsko trajnostnost ribolovnih dejavnosti ter preprečili hudo nevarnost, ki jo za morske ekosisteme, biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi predstavlja nezakonito odstranjevanje ribolovnega orodja in drugega orodja ali manjših plovil, ki se uporabljajo za ribolov, zlasti plastičnega orodja, v morje, bi bilo treba tako odstranjevanje z ribiških plovil obravnavati kot hudo kršitev na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(19)

Mali ribolov je v Uniji pomemben z biološkega, gospodarskega in družbenega vidika. Ob upoštevanju morebitnih učinkov malega ribolova na staleže je pomembno zagotoviti skladnost ribolovnih dejavnosti in ribolovnega napora manjših plovil s pravili skupne ribiške politike. Zato bi morale biti države članice zmožne slediti vsem ribiškim plovilom, vključno z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina je manj kot 12 metrov, in od njih v rednih in dovolj kratkih intervalih prejemati podatke o položaju. Komisija bi morala na zahtevo ene ali več držav članic razviti sistem za sledenje plovilom, katerih skupna dolžina je manj kot 12 metrov, da bi dodatno olajšala uporabo sistemov za sledenje malim plovilom. Vendar pa bi državam članicam moralo biti omogočeno, da iz obveznosti sledenja za določen čas izvzamejo nekatera mala plovila, da bi ta imela dovolj časa, da se pripravijo na uporabo novih instrumentov. V vsakem primeru bi moralo biti izvajanje teh ukrepov uravnoteženo in sorazmerno z zastavljenimi cilji ter ne bi smelo povzročati prevelikega bremena floti, zlasti floti za mali ribolov, ki bi lahko prejela pomoč iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(20)

Na podlagi člena 32(2) in člena 38(1) Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta (11) mora ribiško plovilo tretje države z dovoljenjem za ribolov v vodah Unije upoštevati pravila o nadzoru, ki urejajo ribolovne operacije plovil Unije, med drugim tudi pravila o sistemu za spremljanje plovil. Da bi zagotovili celovit nadzor, bi morala za vsa ribiška plovila tretjih držav, ki imajo dovoljenje za izvajanje ribolovnih dejavnosti v vodah Unije, vključno s tistimi, ki izvajajo ribolovne dejavnosti, ki niso ribolovne operacije, in ne spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) 2017/2403, veljati obveznost, da na krov namestijo popolnoma delujočo napravo za spremljanje plovil, ki omogoča, da sistem za spremljanje plovil samodejno določa položaj plovila in ga prepoznava, kar je del omenjenih pravil o nadzoru.

(21)

Da bi se pojasnila vloga centrov za spremljanje ribištva, bi bilo treba določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009 o navedenih centrih obravnavati v ločenem členu.

(22)

Da bi bila nadzor in spremljanje ribištva v Uniji učinkovita, bi bilo treba od centrov za spremljanje ribištva zahtevati, da imajo ustrezno osebje in opremo, nameščen pa bi morali imeti tudi vsaj sistem samodejnega opozarjanja in/ali zagotovljeno dežurstvo zunaj delovnega časa.

(23)

Določiti bi bilo treba pravila o uporabi sistemov samodejnega prepoznavanja za ribiška plovila Unije. Zaradi upoštevanja izrednih okoliščin v zvezi z varnostjo ali zaščito posadke ribiškega plovila bi bilo treba pod določenimi pogoji določiti odstopanje od obveznosti iz člena 6a Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), v skladu s katero je treba poskrbeti, da sistem samodejnega prepoznavanja vedno deluje.

(24)

Uredba (ES) št. 1224/2009 je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/812 Evropskega parlamenta in Sveta (13), da bi se nekatere njene določbe uskladile z obveznostjo iztovarjanja iz Uredbe (EU) št. 1380/2013. Da se zagotovi učinkovitost sistema Unije za nadzor ribištva, zlasti kar zadeva spremljanje skladnosti z obveznostjo iztovarjanja, bi morala biti določena plovila za ulov na podlagi ocene tveganja na krovu opremljena s sistemi za elektronsko spremljanje na daljavo (REM). Ti sistemi bi morali vključevati kamere videonadzora. Podatki videonadzora se ne bi smeli pretakati v živo. Da se obvarujeta pravica do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov, bi smelo biti snemanje videogradiva prek videonadzora dovoljeno samo v zvezi z orodjem in tistimi deli plovil, na katerih se ribiški proizvodi potegnejo na krov, se z njimi ravna in se shranjujejo ali na katerih lahko pride do zavržkov. Snemanje bi moralo biti omejeno na tiste situacije, v katerih se orodje aktivno uporablja, na primer pri metanju orodja ali izvleki ali odstranjevanju orodja iz vode, ter v katerih se ulov prenese na krov in posadka z njim ravna ali v katerih lahko pride do zavržkov. Možnost identificiranja posameznih oseb v posnetem videogradivu bi morala biti čim bolj omejena, podatki pa bi morali biti po potrebi anonimizirani. Zaradi jasnosti in doslednosti bi bilo treba določiti pravila o dostopu pristojnih organov do podatkov iz navedenih sistemov REM. Posnetki videonadzora bi smeli biti na voljo le za namene nadzora in inšpekcijskih pregledov iz Uredbe (ES) št. 1224/2009, in sicer za organe, določene v navedeni uredbi.

(25)

Da bi olajšali prostovoljno uporabo sistemov REM, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da zagotovijo spodbude v ta namen.

(26)

Da bi se dosegli cilji skupne ribiške politike, sta izrednega pomena zanesljivost in obsežno zbiranje podatkov o ulovu.

(27)

Podatki o evidentiranju ulova so se predložili v papirni obliki, zaradi česar je bilo poročanje nepopolno in nezanesljivo, posledica česar je bilo nazadnje neustrezno poročanje o ulovu s strani gospodarskih subjektov državam članicam in držav članic Komisiji, izmenjava informacij med državami članicami pa je bila ovirana. Zato se zdi potrebno, da kapitani podatke v zvezi z ulovom evidentirajo digitalno in jih predložijo elektronsko, zlasti ribolovne ladijske dnevnike ter deklaracije o pretovarjanju in deklaracije o iztovarjanju.

(28)

Da bi lažje nadzirali izvajanje večletnih načrtov, bi bilo treba ulove pridnenih staležev, za katere veljajo ti načrti, shranjevati ločeno, da se različne ulovljene vrste na krovu ribiških plovil enostavno prepoznajo za namene inšpekcijskih pregledov. Vendar pa se je z uvedbo večjega števila večletnih načrtov povečalo število primerov, ko je v določenih okoliščinah kapitanom morda težko izpolniti to obveznost, med drugim zato, ker je prostor za shranjevanje na krovu omejen, ker je na krovu obdržanih veliko vrst v majhnih količinah, ker se ulovi na krovu hranijo v hladilnih bazenih z morsko vodo, zaradi števila različnih vrst, ulovljenih v določeni vrsti ribolova, ali zaradi zagotavljanja varnosti posadke. Za take primere bi morala obstajati možnost, da se določijo izjeme od obveznosti ločenega shranjevanja ulovov.

(29)

Ker poročanje o ulovu za kapitane plovil, katerih skupna dolžina je manj kot 10 metrov, ni bilo obvezno, so bili podatki o evidentiranju ulova za taka plovila nepopolni in nezanesljivi, saj je zbiranje podatkov za navedena plovila temeljilo predvsem na načrtih vzorčenja. Zato je treba poročanje o ulovu zahtevati za vsa ribiška plovila ne glede na njihovo velikost. Tako bodo pravila poenostavljena, skladnost in nadzor pa se bosta izboljšala.

(30)

Zaradi večje učinkovitosti nadzora je pomembno, da so informacije v ribolovnem ladijskem dnevniku podrobnejše in da zato za plovila za ulov s skupno dolžino 12 metrov ali več vključujejo podatke o ulovih za posamezno ribolovno operacijo. V primeru plovil za ulov, katerih skupna dolžina je manj kot 12 metrov, elektronski ribolovni ladijski dnevnik in pošiljanje informacij, zabeleženih v njem, kapitanom teh plovil ne bi smela povzročiti nesorazmernega bremena. Zato bi v primeru plovil za ulov s skupno dolžino do 12 metrov kapitani morali informacije iz ribolovnega ladijskega dnevnika predložiti le po zaključku zadnje ribolovne operacije in pred začetkom iztovarjanja.

(31)

Kapitanom plovil Unije za ulov s skupno dolžino do 12 metrov bi moralo biti omogočeno, da elektronski ribolovni ladijski dnevnik izpolnijo in predložijo na poenostavljen način.

(32)

Komisija bi morala, da bi bila uvedba in uporaba elektronskih ribolovnih ladijskih dnevnikov lažja za vsa plovila, na zahtevo ene ali več držav članic razviti sistem za evidentiranje ulova in poročanje o njem za plovila za ulov s skupno dolžino do 12 metrov, ki bo prilagojen za posebne okoliščine manjših plovil.

(33)

Zaradi boljšega nadzora ulova občutljivih vrst bi bilo treba v ribolovni ladijski dnevnik evidentirati dodatne informacije o zavržkih takih vrst.

(34)

Določbe o odstopanju pri ocenah količin rib, ki so na krovu plovila, evidentiranih v ribolovnem ladijskem dnevniku, bi bilo treba spremeniti, da se za manjše količine ulova in za nesortirane iztovore pri ribolovu malih pelagičnih vrst, industrijskem ribolovu in ribolovu tropskega tuna z zaporno plavarico odpravijo težave v zvezi z natančnim ocenjevanjem ulova, ki je na krovu, po posamezni vrsti. Enako bi bilo treba spremeniti določbe o odstopanju pri deklaraciji o pretovarjanju. Kar zadeva odstopanja, odobrena za nesortirane iztovore pri ribolovu malih pelagičnih vrst, industrijskem ribolovu in ribolovu tropskega tuna z zaporno plavarico, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da zagotovi dodatne podrobnosti o enotnih pogojih v zvezi z iztovarjanjem in tehtanjem ribiških proizvodov v pristaniščih s seznama, kot so sodelovanje akreditiranih neodvisnih tretjih strani, ki lahko zagotovijo natančnost poročanja o ulovu pri iztovarjanju ali zahteve za operacije vzorčenja in tehtanja. S temi pogoji bi bilo treba zagotoviti ustrezen nadzor nad takimi operacijami. Komisija bi morala z izvedbenimi akti sprejeti seznam pristanišč, ki te enotne pogoje izpolnjujejo. Enako bi lahko veljalo za pripravo seznama pristanišč v tretjih državah, vključno s pristanišči, določenimi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, pod pogojem, da je zagotovljen potreben nadzor s strani ustreznih pristojnih organov zadevne tretje države in sodelovanje z njimi.

(35)

Ladja za ulov bi morala ob odhodu iz pristanišča takoj začeti evidentirati elektronski ribolovni ladijski dnevnik, zadevnemu potovanju pa bi morala biti dodeljena edinstvena identifikacijska številka ribolovnega potovanja. Ribolovni ladijski dnevnik ter deklaracije o pretovarjanju in deklaracije o iztovarjanju bi morali vključevati navedbo te edinstvene identifikacijske številke ribolovnega potovanja, da bi se omogočil okrepljen nadzor ter izboljšala potrjevanje podatkov s strani držav članic in sledljivost ribiških proizvodov v dobavni verigi.

(36)

Da bi se izboljšalo in poenostavilo pošiljanje informacij o ribolovnem orodju in izgubi ribolovnega orodja pristojnim organom držav članic, bi moral ribolovni ladijski dnevnik vključevati informacije o ribolovnem orodju in izgubljenem ribolovnem orodju. Komisija bi na svojem spletnem mestu morala vsako leto objaviti zbirko informacij o izgubljenem ribolovnem orodju, ki so jih posredovale države članice.

(37)

Uredba (EU) 2017/2403 določa pravila za ribiška plovila tretjih držav, ki izvajajo ribolovne operacije v vodah Unije. V skladu s členom 38(1) navedene uredbe morajo ribiška plovila tretjih držav z dovoljenjem za ribolov v vodah Unije upoštevati pravila o nadzoru, ki urejajo ribolovne operacije plovil Unije na ribolovnem območju, na katerem delujejo. Da bi se izognili ponavljanju in zaradi jasnosti bi bilo treba črtati nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009, ki posebej določajo pravila za ribiška plovila tretjih držav.

(38)

Predhodno obvestilo o iztovarjanju omogoča boljši nadzor skladnosti s pravili o evidentiranju ulova in ribolovnih dejavnostih. Da bi se izboljšala skladnost s pravili o evidentiranju ulova, bi morale določbe o predhodnih obvestilih veljati za vsa plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več, ne le za ribiška plovila, ki lovijo staleže, zajete v večletnih načrtih. Vendar pa bi morale obalne države članice imeti možnost, da določijo krajše obdobje za predhodno obvestilo za določene kategorije plovil, če to ne zmanjša zmožnosti njihovih pristojnih organov za pregled plovil po prihodu.

(39)

Ribiška plovila Unije, ki ribiške proizvode iztovarjajo v tretjih državah, bi morala predhodno obvestilo predložiti svojim državam članicam zastave. Ribiška plovila Unije, ki ribiške proizvode pretovarjajo v vodah tretje države ali na odprtem morju, bi morala pridobiti dovoljenje svojih držav članic zastave. Taka predhodna obvestila in dovoljenja se zahtevajo ob upoštevanju odgovornosti držav članic zastave v zvezi s preprečevanjem, da bi ribiški proizvodi, ki izvirajo iz ribolova IUU, vstopili na mednarodne trge.

(40)

Določbe o evidentiranju podatkov o ulovu in ribolovnega napora držav članic bi bilo treba spremeniti, da se vključijo podatki iz evidenc o tehtanju, deklaracije o prevzemu in prevoznih dokumentov.

(41)

Pravila o predložitvi zbirnih podatkov o ulovu in ribolovnem naporu Komisiji bi bilo treba poenostaviti z določitvijo enega samega datuma za vse predložitve.

(42)

Da se Komisiji zagotovijo najbolj točni podatki o ulovu, bi morale države članice popraviti zbirne podatke, ki so jih predložile Komisiji, kadar so predhodno predložile samo ocene, kadar odkrijejo nedoslednosti po potrditvi podatkov ali kadar neskladnosti odkrije Komisija.

(43)

Pojasniti bi bilo treba, da se ulov posamezne vrste, posameznega staleža ali posamezne skupine staležev, za katere velja kvota, odšteje le od kvot, ki se uporabljajo za zadevno državo članico, kadar je to zahtevano na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(44)

Določbe glede objav Komisije v zvezi z odločitvijo, da se zapre ribolov, kadar je bila kvota izčrpana ali je bil dosežen največji dovoljeni ribolovni napor, bi bilo treba poenostaviti, da se omogoči pravočasna objava takih zaprtij. Navedene določbe bi morale biti tudi harmonizirane z določbami o obveznosti iztovarjanja iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(45)

Določbe o ribolovni zmogljivosti bi bilo treba posodobiti, da se bodo nanašale na Uredbo (EU) št. 1380/2013.

(46)

Če plovila za ulov delujejo z motorjem, katerega moč presega potrjeno moč motorja, kot je navedena v dovoljenju za gospodarski ribolov in vpisana v register ribiške flote Unije, ni mogoče zagotoviti skladnosti z zgornjimi mejami zmogljivosti iz Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zato bi bilo treba pojasniti določbe v zvezi s preverjanjem moči motorja. Poleg tega je pomembno zagotoviti možnost učinkovitega nadzora moči motorja nekaterih plovil za ulov, ki predstavljajo veliko tveganje neskladnosti s pravili skupne ribiške politike v zvezi z močjo motorja ali delujejo na določenih območjih, na primer z napravami, ki stalno spremljajo moč motorja. Poleg tega bi bilo treba poenostaviti določbe o preverjanju tonaže plovil za ulov za namene nadzora zmogljivosti.

(47)

Da bi se zagotovila skladnost s pravili skupne ribiške politike, bi bilo treba od vsake države članice zahtevati, naj vzpostavi in redno posodablja letni ali večletni nacionalni program nadzora, ki zajema vsa pravila skupne ribiške politike. Države članice bi morale zagotoviti, da se nadzor izvaja na podlagi analize tveganja neskladnosti s pravili.

(48)

Za zagotovitev preglednosti v zvezi z nadzorom in inšpekcijskim pregledom ribištva bi morala vsaka država članica enkrat letno na svojem spletnem mestu objaviti letno poročilo, vključno z nekaterimi minimalnimi informacijami iz Uredbe (ES) št. 1224/2009, kot so podatki o virih, ki so na voljo za nadzor in inšpekcijske preglede, izvedenih nadzorih in inšpekcijskih pregledih, ugotovljenih in potrjenih kršitvah ter naloženih sankcijah. Komisija bi morala vsako leto objaviti zbirko ustreznih informacij, ki jih sporočijo države članice.

(49)

Zaradi večje jasnosti je primerno spremeniti opredelitev pojma „območje z omejenim ribolovom“. Ta opredelitev pojma bi morala zajemati posebna geografsko opredeljena morska območja v enem ali več morskih bazenih, vključno z zavarovanimi morskimi območji, na katerih so vse ali nekatere ribolovne dejavnosti začasno ali trajno omejene ali prepovedane, da bi se izboljšalo ohranjanje morskih bioloških virov ali varstvo morskih ekosistemov na podlagi pravil skupne ribiške politike, kot so tista iz členov 12, 17 in 21 ter Priloge II, dela C prilog V do VIII, dela B Priloge XI ter delov C in D Priloge XII k Uredbi (EU) 2019/1241 ter iz Uredbe (EU) 2023/2124 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter podobna območja, določena v drugih pravilih skupne ribiške politike. Poleg tega bi bilo treba izboljšati pravila o nadzoru na območjih z omejenim ribolovom, vključno z zahtevo, da države članice na svojih uradnih spletnih mestih objavijo seznam območij z omejenim ribolovom in ustrezne omejitve.

(50)

Dejavnosti, ki sestojijo iz komercialnega izkoriščanja morskih bioloških virov brez uporabe plovila za ulov, spadajo v področje uporabe skupne ribiške politike. Te dejavnosti bi na primer vključevale zbiranje lupinarjev, podvodni ribolov, ribolov pod ledom in ribolov z obale, vključno z ribolovom, ki se izvaja peš. Zato bi bilo treba za harmonizacijo nadzora nad takimi dejavnostmi po vsej Uniji v Uredbo (ES) št. 1224/2009 vključiti opredelitev pojma „ribolov brez plovila“ in posebne nadzorne ukrepe za take dejavnosti, pri čemer bi bilo treba po potrebi upoštevati posebnosti teh vrst ribolova, vključno z regionalnimi posebnostmi.

(51)

Rekreacijski ribolov je v Uniji pomemben z biološkega, gospodarskega in družbenega vidika. Glede na velik vpliv rekreacijskega ribolova na nekatere staleže je treba določiti posebne določbe, ki državam članicam omogočajo učinkovit nadzor rekreacijskega ribolova, vključno z ustreznim sistemom sankcij v primeru neskladnosti s pravili. Zbiranje zanesljivih podatkov o ulovu iz nekaterih vrst rekreacijskega ribolova je potrebno, da se državam članicam in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za učinkovito upravljanje in nadzor morskih bioloških virov. V ta namen bi morala imeti država članica vzpostavljen sistem za učinkovit nadzor ulova pri nekaterih vrstah rekreacijskega ribolova, vključno z nekomercialnimi dejavnostmi, ki jih izvajajo posamezniki z ribiškimi plovili, ali dejavnostmi, ki jih organizirajo gospodarski subjekti v sektorju turizma ali športnih tekmovanj.

(52)

V okviru skupne ribiške politike so že določeni številni posebni ohranitvenih ukrepi, ki se uporabljajo za rekreacijski ribolov, zlasti v uredbah Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib. Posebni ohranitveni ukrepi, ki se že uporabljajo, vključujejo omejitve ulova, omejitve za vreče ter prepovedi ribolova v določenih obdobjih, na določenih območjih ali z določenim ribolovnim orodjem. Za ohranitev določenih vrst bo morda treba v prihodnosti poleg ukrepov, ki se že uporabljajo, uporabiti tudi druge ukrepe. Za izvrševanje ohranitvenih ukrepov, ki se uporabljajo za rekreacijski ribolov, je treba vzpostaviti ustrezne nadzorne ukrepe.

(53)

Z izjemo prepovedi trženja ali prodaje ulova iz rekreacijskega ribolova, ki bi jo morale izvajati vse države članice, bi se morala pravila o nadzoru rekreacijskega ribolova uporabljati samo za obalne države članice.

(54)

Določbe o nadzoru v dobavni verigi bi bilo treba pojasniti, da bi se državam članicam omogočilo izvajanje nadzora in inšpekcijskih pregledov na vseh stopnjah trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva od prve prodaje do prodaje na drobno, vključno s prevozom ter preskrbo s pripravljeno hrano.

(55)

Za izboljšanje nadzora nad trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva bi bilo treba pojasniti in posodobiti pravila, ki se uporabljajo za dajanje teh proizvodov v pošiljke ter za združevanje in razdelitev pošiljk.

(56)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 931/2011 (15) v skladu z zahtevami glede sledljivosti iz člena 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (16) določa nekatera pravila glede sledljivosti za specifični sektor živil živalskega izvora, in sicer da morajo gospodarski subjekti voditi evidenco določenega sklopa informacij, da se te informacije na zahtevo dajo pristojnim organom in da se sporočijo gospodarskemu subjektu, ki se mu ribiški proizvodi ali proizvodi iz ribogojstva dobavijo. Sledljivost je pomembna ne le zaradi varnosti hrane, ampak tudi zaradi omogočanja nadzora, zagotavljanja varstva interesov potrošnikov, boja proti ribolovu IUU ter prispevanja k zagotavljanju poštene konkurence.

(57)

Zato je primerno izhajati iz veljavnih pravil o sledljivosti iz člena 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 in Izvedbene uredbe (EU) št. 931/2011. Gospodarski subjekti bi morali voditi evidenco določenega sklopa informacij o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva, ki se na zahtevo dajo pristojnim organom in sporočijo gospodarskemu subjektu, ki se mu ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva dobavijo. V primeru ribiških proizvodov, ki se ne uvozijo, bi morale informacije o sledljivosti vključevati edinstveno(-e) identifikacijsko(-e) številko(-e) ribolovnega potovanja, saj bo tako mogoče določeno pošiljko ribiških proizvodov povezati z določenimi iztovorjenimi proizvodi ribiškega plovila Unije ali več ribiških plovil Unije na istem ustreznem geografskem območju. V primeru ribolova brez plovila bi morale informacije vključevati edinstveno(-e) identifikacijsko(-e) številko(-e) ribolovnega dneva.

(58)

V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 931/2011 bi morale biti informacije o sledljivosti, pomembne za nadzor ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, na voljo od prve prodaje do prodaje na drobno. To bo omogočilo zlasti točnost informacij, ki se potrošniku zagotovijo glede vrste in izvora ribiškega proizvoda ali proizvoda iz ribogojstva.

(59)

Za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, uvožene iz tretjih držav, bi morala veljati enaka pravila kot za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva s poreklom iz Unije. V primeru uvoženih proizvodov bi morale obvezne informacije o sledljivosti vključevati sklicevanje na številko(-e) potrdil(-a) o ulovu, predloženega(-ih) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 (17).

(60)

Da bi se zagotovilo učinkovito in pravočasno pošiljanje informacij o sledljivosti v zvezi z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva, bi morali gospodarski subjekti informacije o proizvodih, uvrščenih v poglavje 3 kombinirane nomenklature, vzpostavljene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (18), dati na voljo v digitalni obliki v dobavni verigi in pristojnim organom na njihovo zahtevo.

(61)

Komisija bi morala zaradi zagotovitve učinkovite sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki spadajo pod tarifni številki 1604 in 1605 poglavja 16 kombinirane nomenklature, izvesti študijo, v katero bi bila vključena analiza rešitev ali metod, ki so na voljo za to, da se omogoči učinkovita sledljivost takih proizvodov. Na podlagi te študije bi morala Komisija z delegiranimi akti sprejeti podrobna pravila o zahtevah za sledljivost pošiljk takih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

(62)

V primeru ribiških proizvodov, ki se končnim potrošnikom prodajajo neposredno z ribiških plovil, pravila glede sledljivosti, registriranih kupcev in obvestil o prodaji ne bi smela veljati za količine, nižje od določenih pragov. Navedeni pragovi bi morali biti harmonizirani in dovolj nizki, da bi se čim bolj omejilo dajanje na trg ribiških proizvodov, ki jih ni mogoče izslediti in jih zato ni mogoče nadzirati ter ki bi lahko prispevali k nezakoniti trgovini.

(63)

Da bi se dosegli cilji skupne ribiške politike, sta izrednega pomena zanesljivost in obsežno zbiranje podatkov o ulovu. Zlasti evidentiranje ulova ob iztovarjanju bi bilo treba izvesti kar najbolj zanesljivo. V ta namen je treba okrepiti postopke v zvezi s tehtanjem ribiških proizvodov ob iztovarjanju, ne da bi pri tem gospodarske subjekte nesorazmerno obremenili.

(64)

Tehtanje bi bilo treba opraviti na napravah, ki jih odobrijo pristojni organi, izvesti pa bi ga morali gospodarski subjekti, ki jih države članice registrirajo za opravljanje navedene naloge. Ob iztovarjanju bi bilo praviloma treba stehtati vse proizvode, in sicer po posamezni vrsti, da se zagotovi natančno poročanje o ulovu. Poleg tega bi bilo treba evidence tehtanja hraniti tri leta.

(65)

Tehtanje vzorcev, tehtanje na krovu ali tehtanje po prevozu bi bilo treba dovoliti le pod strogimi pogoji. Ko Komisija sprejme načrte vzorčenja, nadzorne načrte in skupne programe nadzora, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da dovolijo tehtanje ribiških proizvodov v skladu z navedenimi načrti vzorčenja, nadzornimi načrti ali skupnimi programi nadzora.

(66)

Da bi se izboljšal nadzor ter omogočili hitra potrditev podatkov o evidentiranju ulova in hitra izmenjava informacij med državami članicami, bi morali vsi gospodarski subjekti podatke evidentirati digitalno in jih elektronsko predložiti državam članicam. To se nanaša zlasti na deklaracije o iztovarjanju, obvestila o prodaji in deklaracije o prevzemu.

(67)

Zaradi razpoložljivosti ustreznih tehnoloških orodij bi morala zahteva glede digitalnega evidentiranja podatkov in njihove elektronske predložitve državam članicam veljati za vse registrirane kupce ribiških proizvodov.

(68)

Pošiljanje prevoznih dokumentov ustreznim državam članicam bi moralo biti poenostavljeno in izvedeno pred začetkom prevoza, da se pristojnim organom omogoči nadzor in inšpekcijske preglede.

(69)

Deklaracije o iztovarjanju, obvestila o prodaji, deklaracije o prevzemu in prevozni dokumenti bi morali vključevati navedbo edinstvene identifikacijske številke ribolovnega potovanja, da bi se omogočil okrepljen nadzor ter izboljšala potrjevanje podatkov s strani držav članic in sledljivost ribiških proizvodov v dobavni verigi. V primeru ribolova brez plovila bi morala obvestila o prodaji, deklaracije o prevzemu in prevozni dokumenti vključevati edinstveno(-e) identifikacijsko(-e) številko(-e) ribolovnega dneva, druge določbe pa bi bilo treba prilagoditi tako, da se upošteva vključitev ribolova brez plovila.

(70)

Določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009 o spremljanju organizacij proizvajalcev ter spremljanju ureditev v zvezi s cenami in intervencijami niso več ustrezne in bi jih bilo treba črtati, saj je tako spremljanje zdaj določeno v Uredbi (EU) št. 1379/2013.

(71)

Inšpekcijski pregledi, v katere so vključeni uradniki države članice zastave in obalne države članice, bi olajšali sodelovanje ter izmenjavo informacij in strokovnega znanja. Zato bi morala imeti obalna država članica možnost, da uradnike države članice zastave povabi k sodelovanju pri inšpekcijskih pregledih ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo te države članice, kadar ta plovila delujejo v vodah obalne države ali iztovarjajo v njenih pristaniščih ali na njenih mestih iztovarjanja.

(72)

Da bi zagotovili, da gospodarski subjekti spoštujejo pravila skupne ribiške politike, bi bilo treba v Uredbi (ES) št. 1224/2009 določiti, kako naj uradniki ukrepajo v primeru morebitnih kršitev teh pravil. To bi moralo vključevati pravila o tem, kako ravnati z ugotovljenimi kršitvami, kadar uradniki na podlagi inšpekcijskih pregledov ali katerih koli ustreznih podatkov ali informacij utemeljeno domnevajo, da je prišlo do kršitve pravil skupne ribiške politike, sodišče ali pristojni organ pa z odločbo še ni potrdil, ali je bila taka kršitev storjena ali ne.

(73)

Da bi se izboljšali ocena tveganja, ki jo nacionalni organi izvedejo pri načrtovanju nadzornih dejavnosti, in učinkovitost inšpekcijskih pregledov, bi bilo treba okrepiti zahteve glede nacionalnega registra kršitev.

(74)

Države članice bi morale sankcije in druge ukrepe iz uredb (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 uporabljati na način, ki v celoti spoštuje temeljne pravice, vključno s pravico osebe, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat.

(75)

Za izboljšanje nadzora ribištva in izvrševanje v vodah Unije in zunaj njih bi bilo treba okrepiti pravila in postopke za sporočanje ustreznih informacij o ukrepih, ki jih države članice sprejmejo zoper državljane drugih držav članic ali tretjih držav ali zoper ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo drugih držav članic ali tretjih držav, vključno s tistimi v zvezi z določitvijo točk za hude kršitve pravil skupne ribiške politike, in o sankcijah, ki jim jih naložijo.

(76)

Da bi se v državah članicah zagotovili enaki konkurenčni pogoji in dosledna uporaba glede sodne in upravne obravnave tistih, ki kršijo pravila skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti in okrepiti določbe v zvezi z določitvijo ravnanj, ki pomenijo hude kršitve navedenih pravil.

(77)

Za učinkovito odvračanje od najškodljivejših ravnanj je treba v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije pripraviti izčrpen seznam kršitev, ki jih je treba šteti za hude v vseh okoliščinah. Poleg tega obstajajo še druge kršitve pravil skupne ribiške politike, ki bi jih bilo treba šteti za resne, kadar so izpolnjeni določeni pogoji. Da se zagotovi učinkovito in sorazmerno izvrševanje ter harmoniziran pristop po vsej Uniji, je treba določiti izčrpen seznam meril, ki jih morajo pristojni nacionalni organi uporabiti pri ugotavljanju resnosti takih kršitev.

(78)

Za hude kršitve bi morale veljati učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne ali kazenske sankcije.

(79)

Kadar obstajajo jasni znaki, da vsebina katerega koli merila za to, da se kršitev obravnava kot resna, ne zadostuje za zagotovitev učinkovitega in sorazmernega izvrševanja pravil skupne ribiške politike s strani držav članic in v njih, bi morala imeti Komisija možnost, da ta merila prilagodi z delegiranimi akti. Komisija bi morala pri izvajanju poverjenega pooblastila za spremembo teh meril upoštevati zlasti mnenje strokovne skupine za skladnost iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ugotovitve poročila, ki ga Komisija pripravi na podlagi člena 118(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Nobena taka sprememba ne bi smela dodajati novih meril in bi morala merila razveljaviti le v izjemnih primerih, kadar obstajajo jasni znaki, da je to potrebno za zagotovitev učinkovitega in sorazmernega izvrševanja pravil skupne ribiške politike s strani držav članic in v njih.

(80)

Kar zadeva hude kršitve, bi morale države članice določiti upravne denarne kazni, brez poseganja v druge ustrezne sankcije in spremljevalne ukrepe, določiti pa bi bilo treba tudi najnižje ravni za take upravne denarne kazni. Namesto tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da določijo standardne stopnje upravnih finančnih kazni, določiti pa bi bilo treba tudi ustrezne ravni za take standardne stopnje. Te minimalne ravni in standardne stopnje ne bi smele posegati v diskrecijsko pravico pristojnih organov, da v posameznih primerih odstopajo od teh minimalnih ravni v skladu z nacionalnim pravom, da bi se upoštevale posebne individualne, finančne in druge olajševalne okoliščine primera, kot so sodelovanje z organi kazenskega pregona, starost storilca ali zmanjšana sposobnost storilca. Države članice bi morale imeti tudi alternativno možnost, da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske sankcije, hkrati pa zagotovijo, da imajo te enak učinek kot upravne finančne kazni. To ne bi smelo posegati v diskrecijsko pravico sodišč, da v posameznih primerih določijo kazenske sankcije v skladu z nacionalnim pravom ter upoštevajo posebne individualne, finančne in druge olajševalne okoliščine primera.

(81)

Da bi se povečala raven skladnosti in zmanjšala verjetnost hudih kršitev, bi morale države članice v primeru potrjenih hudih kršitev uporabljati sistem točk ter jih dodeliti imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov in kapitanom zadevnih plovil za ulov. Točke se ne bi smele dodeliti v primeru kršitev s plovili, ki ne pripadajo nobeni državi, kršitev v zvezi z omogočanjem dostopnosti ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva na trgu in opravljanjem poslov, neposredno povezanih z ribolovom IUU, ter kršitev v zvezi z dejavnostmi rekreacijskega ribolova. Točke se prav tako ne bi smele dodeliti v primeru kršitve, povezane z neizpolnjevanjem obveznosti natančnega evidentiranja, hrambe in sporočanja podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, če se zadevna kršitev ne more pripisati imetniku dovoljenja za gospodarski ribolov ali kapitanu.

(82)

Da bi sistem točk ohranil odvračilni učinek za imetnike dovoljenja za gospodarski ribolov, bi bilo treba – v primeru prodaje, prenosa ali vsake druge oblike spremembe lastništva plovila ali dovoljenja za gospodarski ribolov po datumu kršitve – dodeljene točke prenesti na novega imetnika dovoljenja za gospodarski ribolov, tudi na gospodarski subjekt v drugi državi članici.

(83)

Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za kapitane, bi bilo treba sistem točk za kapitane harmonizirati in uskladiti s sistemom točk za imetnike dovoljenj. Zato bi morale države članice zastave kapitanom plovil za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, dodeliti točke, ko so storili hudo kršitev na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009. Poleg tega bi bilo treba državo članico, katere državljanstvo ima kapitan, obvestiti o točkah, ki so mu dodeljene, in jih evidentirati, kadar je te točke dodelila druga država članica.

(84)

Da bi v Uniji in zunaj nje bolje vzpostavili enake konkurenčne pogoje in kulturo skladnosti s pravili, bi bilo treba kapitanom, katerih pravica do poveljevanja ribiškemu plovilu je bila zaradi dodelitve točk začasno preklicana ali odvzeta, preprečiti, da bi službovali kot kapitani ribiškega plovila Unije, in sicer za stalno ali za čas trajanja začasnega preklica. Države članice bi morale v ta namen med seboj sodelovati.

(85)

Med hude kršitve bi morali šteti uporabo prepovedanega ribolovnega orodja ali prepovedanih metod, kot so tiste iz člena 7 Uredbe (EU) 2019/1241 ali katerih koli drugih enakovrednih pravil skupne ribiške politike, ki vsebujejo podobne splošne prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ali metod.

(86)

Zaradi zagotovitve skladnosti s pravili skupne ribiške politike o ribolovni zmogljivosti bi bilo treba nekatere dejavnosti, kot na primer predelavo motorjev plovil z namenom povečanja njihove moči ali uporabo predelanega motorja, šteti za hude kršitve pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(87)

Da bi okrepili skladnost s pravili skupne ribiške politike in izboljšali zbiranje podatkov, bi bilo treba hude kršitve, ki zajemajo kršitev pravil o odstopanjih za ribolovne ladijske dnevnike in deklaracije o pretovarjanju iz Uredbe (ES) št. 1224/2009, razlikovati od drugih hudih kršitev, ki zajemajo neizpolnjevanje obveznosti glede natančnega evidentiranja, hrambe in sporočanja podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, in sicer na podlagi določenih pogojev. Zlasti bi bilo treba v okviru slednje kategorije za hudo kršitev šteti neizpolnjevanje obveznosti glede evidentiranja in poročanje o ulovu vrste, za katero velja obveznost iztovarjanja, odvisno od resnosti kršitve, ki jo ugotovijo pristojni organi držav članic glede na okoliščine posameznega primera, kot so, kadar je ustrezno, posebnosti zadevnega ribolova. V ta namen bi bilo treba posebno pozornost nameniti naravi in obsegu ravnanja, vključno s celotnim ulovom, količino, vrsto in deležem neprijavljenega ulova, tudi glede na odstopanje, ki se uporablja, ter vsem znakom namere, da se zaobidejo pravila o izpolnjevanju ribolovnih ladijskih dnevnikov ali deklaracij o pretovarjanju.

(88)

Primerno je določiti, katere dejavnosti državljanov držav članic in ribiških plovil Unije v zvezi z izvajanjem ali podpiranjem ribolova IUU bi morale pomeniti hudo kršitev. Poleg ravnanja, ki pomeni hudo kršitev pravil o ribolovnih dejavnostih, bi bilo treba za hudo kršitev šteti tudi opravljanje poslov, ki so neposredno povezani z ribolovom IUU, vključno z uvozom ribiških proizvodov, pridobljenih s takim ribolovom, ali trgovino z njimi, kot je nakup takih proizvodov, opravljen brez vseh zakonsko predpisanih dokumentov.

(89)

Člen 5 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 4 Evropske konvencije o človekovih pravicah določata, da se od nikogar ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo. Poleg tega so vse države članice pogodbenice Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem delu, na podlagi katere se nezakonito zahtevanje prisilnega ali obveznega dela šteje za kaznivo dejanje in se zanj naložijo z zakonodajo predpisane kazni, ki so resnično ustrezne in se dosledno izvršujejo. Poleg tega je izvajanje ribolovnih dejavnosti z uporabo prisilnega dela v nasprotju s cilji skupne ribiške politike, zlasti s tem, da naj se ribolovne dejavnosti upravljajo na način, ki je skladen s cilji doseganja socialnih koristi in koristi zaposlovanja, ter naj prispevajo k primernemu življenjskemu standardu tistih, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti. S tem so ogroženi tudi enaki konkurenčni pogoji za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki se tržijo v Uniji. Zato bi bilo treba izvajanje ribolovnih dejavnosti z uporabo prisilnega dela šteti za hudo kršitev, brez poseganja v kazenske sankcije za prisilno delo v skladu z obveznostmi držav članic na podlagi Konvencije MOD št. 29 o prisilnem delu.

(90)

Nacionalni subjekti, pristojni za dejavnosti nadzora ribištva, in vsi ustrezni sodni organi bi morali imeti dostop do nacionalnega registra kršitev. S popolnoma pregledno izmenjavo informacij iz nacionalnih registrov med državami članicami se bo izboljšala tudi učinkovitost, poleg tega bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za nadzorne dejavnosti.

(91)

Na podlagi mednarodnih sporazumov lahko prelov s strani države članice privede do zmanjšanja kvote Unije v okviru zadevnega mednarodnega sporazuma. V primeru takega zmanjšanja bi moral Svet pri dodelitvi ribolovnih možnosti za zadevni stalež ali skupino staležev na podlagi člena 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za leto, za katero se to zmanjšanje izvede, in po potrebi za naslednje leto prilagoditi kvote držav članic tako, da države članice, ki niso imele prelova, ne bodo nosile posledic zmanjšanja kvote Unije.

(92)

Potrjevanje je pomemben korak pri zagotavljanju, da so podatki, ki jih države članice zberejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009, zanesljivi in popolni. Pojasniti bi bilo treba, katere podatke bi bilo treba potrditi, in katere obveznosti imajo države članice v primeru nedoslednosti.

(93)

Da bi Komisija izpolnila svoje dolžnosti na podlagi pravil skupne ribiške politike, mora imeti dostop do različnih podatkov, ki jih zberejo države članice. Pojasniti bi bilo treba, do katerih podatkov bi ji moral biti omogočen dostop in katere naloge mora opraviti z uporabo navedenih podatkov.

(94)

Podatki, ki jih zberejo države članice, so zelo pomembni tudi za znanstvene namene. Pojasniti bi bilo treba, da se lahko neodvisnim znanstvenim organom, ki so priznani na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni, zagotovi dostop do podatkov, zbranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009, zlasti podatkov o položaju plovil in podatkov o ribolovni dejavnosti. Države članice bi morale pred prenosom takih podatkov preučiti, ali se lahko znanstvene raziskave izvedejo na podlagi psevdonimiziranih ali anonimiziranih podatkov, in v tem primeru tem znanstvenim organom zagotoviti podatke, na podlagi katerih identifikacija ni mogoča. Podatki o ribolovnih dejavnostih, ki jih zberejo države članice, so prav tako pomembni za pripravo statistike, zlasti s strani Eurostata, ki bi moral imeti možnost, da te podatke uporabi za pripravo statistike o ribištvu.

(95)

V skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012 bi bilo treba na podlagi naročila Komisije vsako agencijo oceniti vsakih pet let. Glede na to, da so številni ribiški in okoljski izzivi medsebojno tesno povezani, bo Komisija v okviru naslednje redne ocene Evropske agencije za okolje (EEA) preučila, kako okrepiti sodelovanje in ustrezno izmenjavo podatkov med Evropsko agencijo za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in EEA ter v kakšni obliki bi bilo tako okrepljeno sodelovanje mogoče formalizirati, po potrebi tudi s predložitvijo ustreznih zakonodajnih predlogov ali drugih ukrepov v ta namen.

(96)

Ker je izmenjava podatkov med državami članicami bistvena za nadzor in izvrševanje obveznosti na podlagi pravil skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti določbe v zvezi s takimi izmenjavami.

(97)

Da bi Komisija lahko potrdila podatke o ulovu, ki jih predložijo države članice, in izpolnila svoje obveznosti v okviru mednarodnih sporazumov, bi morale države članice Komisiji z neposredno elektronsko izmenjavo dati na voljo podatke o dejavnostih ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo.

(98)

Sklop podatkov, ki jih zberejo države članice in do katerih bi morala imeti Komisija dostop, kot so podatki o ribolovni dejavnosti, podatki o nadzoru in podatki o kršitvah, lahko vključuje osebne podatke. Ker lahko edinstvena identifikacijska številka ribolovnega potovanja, ime ribiškega plovila ali, v primeru ribolova brez plovila, edinstvena identifikacijska številka ribolovnega dneva omogočijo identifikacijo fizičnih oseb, kot je lastnik ali kapitan ribiškega plovila, lahko informacije, ki vsebujejo take podatke, v nekaterih okoliščinah pomenijo osebne podatke.

(99)

Kadar se osebni podatki obdelujejo v okviru uredb (ES) št. 1005/2008 in (ES) št. 1224/2009 ter Uredbe (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta (19), se uporabljata uredbi (EU) 2016/679 (20) in (EU) 2018/1725 (21) Evropskega parlamenta in Sveta ter za določeno obdelavo osebnih podatkov tudi nacionalne določbe za prenos Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (22), vedno in na vseh ravneh pa bi bilo tudi treba zagotoviti spoštovanje obveznosti glede varstva osebnih podatkov.

(100)

Obdelava osebnih podatkov, ki jih vsebujejo informacije, zbrane na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009, je potrebna za zagotovitev učinkovitega izvajanja pravil in ciljev skupne ribiške politike in skladnosti z njimi. Za namene spremljanja ribolovnih možnosti, vključno z izkoriščenostjo kvot, zagotavljanja skladnosti z drugimi ukrepi upravljanja in ohranjanja, spremljanja ribolovnih dejavnosti ali priprave ocen, ki omogočajo nadzor na podlagi ocene tveganja, morajo države članice zlasti obdelati podatke o položaju plovil, ribolovne ladijske dnevnike, deklaracije o iztovarjanju, obvestila o prodaji in druge podatke o ribolovni dejavnosti, da bi lahko izvajale potrjevanje in navzkrižno preverjanje. S tem se zagotovi, da so podatki, ki jih predložijo gospodarski subjekti, popolni in točni ter da gospodarski subjekti spoštujejo pravila skupne ribiške politike. Da bi lahko nadzorovali in ocenjevali uporabo pravil skupne ribiške politike s preverjanji, inšpekcijskimi pregledi ali revizijami ter spremljali nadzorne dejavnosti držav članic, bi morala imeti Komisija ali organ, ki ga ta imenuje, poleg dostopa do podatkov o ribolovni dejavnosti tudi dostop do podatkov iz poročil o inšpekcijskih pregledih in iz poročil nadzornih opazovalcev ter do podatkov v zvezi s kršitvami in imeti možnost, da jih obdeluje. Poleg tega bi morala Komisija imeti možnost, da v okviru priprave mednarodnih sporazumov in ohranitvenih ukrepov ter spremljanja skladnosti z njimi obdeluje podatke o ribolovnih dejavnostih ribiških plovil Unije zunaj voda Unije, vključno z identifikacijskimi številkami plovil ter imenom lastnika in kapitana plovila. Obdelava podatkov o ribolovni dejavnosti bi lahko bila potrebna tudi zaradi dokazovanja, obrambe ali določitve ribolovnih pravic posameznih ribiških plovil, držav članic ali Unije.

(101)

Države članice, Komisija ali organ, ki ga ta imenuje, ne bi smeli hraniti osebnih podatkov dlje, kot je potrebno za doseganje namenov, za katere je treba osebne podatke obdelovati. V ta namen bi bilo treba določiti najdaljša obdobja hrambe osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(102)

Da bi Komisija, organ, ki ga ta imenuje, in države članice lahko opravljali naloge iz Uredbe (ES) št. 1224/2009, bi morali imeti možnost, da osebne podatke iz informacij, zbranih na podlagi navedene uredbe, hranijo, kadar je to potrebno za določene namene, do pet let po pridobitvi zadevnih podatkov. Države članice izvajajo potrjevanje podatkov, ki se nanašajo na prejšnja leta, da bi preverile in popravile podatke ter tako zagotovile, da so podatki popolni in točni. Poleg tega države članice ocenjujejo podatke iz prejšnjih let, da zagotovijo obvladovanje tveganja. Komisija mora spremljati in ocenjevati, kako države članice izvajajo skupno ribiško politiko, in v ta namen preučiti podatke, zbrane na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009 za več prejšnjih let, na primer pri izvajanju revizij in preverjanj.

(103)

Vendar bi morale imeti države članice in Komisija v primeru nadaljnjega spremljanja kršitev, inšpekcijskih pregledov, preverjanj, pritožb ali revizij ali v primeru tekočih sodnih ali upravnih postopkov možnost, da nekatere podatke hranijo do konca zadevnega upravnega ali sodnega postopka ali toliko časa, kolikor je potrebno za izvajanje sankcij, ker je treba te podatke uporabljati ves čas poteka takih postopkov in izvajanja sankcij, kot je sistem točk.

(104)

Poleg tega bi morale imeti države članice, da bi lahko predložile dokaze o ribolovnih dejavnostih plovil Unije, na primer zato, da dokažejo skladnost z obveznostmi Unije in držav članic na podlagi mednarodnih sporazumov, ali zato, da podprejo zahtevke glede zgodovinskih ali drugih ribolovnih pravic, možnost, da evidence podatkov o ribolovnih dejavnostih hranijo za obdobje do deset let.

(105)

Nekateri podatki v zvezi s preteklimi ribolovnimi dejavnostmi so potrebni zaradi ocenjevanja politike in ocen učinka ter znanstvenih raziskav in znanstvenih mnenj, na katerih temeljita upravljanje ribolovnih dejavnosti in ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike. Trendi in vzorci razvoja morskih bioloških virov običajno zahtevajo dolgoročnejšo perspektivo in analizo podatkov skozi desetletja. Države članice bi zato morale imeti možnost, da nekatere osebne podatke hranijo do 25 let, da se omogoči analiza vpliva ribolovnih dejavnosti na morske biološke vire in okolje v daljšem časovnem obdobju.

(106)

V skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2016/679 upravljavci izvajajo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki zagotavljajo vgrajeno in privzeto varstvo podatkov. Pri določanju podrobnih pravil o zahtevah, tehničnih specifikacijah, namestitvi in delovanju sistemov REM, vključno z videonadzorom, bi bilo treba upoštevati načela varstva podatkov. Zlasti bi morali biti ti sistemi zasnovani in delujoči tako, da se v največji možni meri izključijo slike in identifikacija fizičnih oseb na posnetem videogradivu, pridobljenem iz daljinskih elektronskih sistemov, zagotoviti pa bi bilo treba tudi zaščitne ukrepe, kadar se taka identifikacija izjemoma odkrije.

(107)

Pojasniti bi bilo treba obveznosti držav članic in Komisije v zvezi z informacijami, ki so poslovna in poklicna skrivnost ter so zbrane, prejete in poslane v okviru Uredbe (ES) št. 1224/2009. Take informacije bi bilo treba osebam, ki niso osebe v državah članicah, Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje, in katerih naloge zahtevajo tak dostop, posredovati le s soglasjem države članice ali institucije, ki je informacije zagotovila. V primeru zavrnitve takega soglasja bi bilo treba navesti razloge zanjo.

(108)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009 je Komisija pooblaščena za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(109)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009, uskladiti s členoma 290 in 291 PDEU.

(110)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, in sicer zaradi dopolnitve Uredbe (ES) št. 1224/2009 s posebnimi pravili o nadzoru, kar zadeva:

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo seznama meril iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1224/2009.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (23). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(111)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 1224/2009 glede:

Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

(112)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba spremeniti nekatere določbe, ki pooblastila za odločanje podeljujejo le Svetu, in jih uskladiti z novimi postopki, ki se uporabljajo za skupno ribiško politiko. Zato bi bilo treba preoblikovati določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009, ki se nanašajo na naslednje elemente: sprejetje praga ulova v vsakem večletnem načrtu, nad katerim je treba uporabiti določeno pristanišče ali mesto iztovarjanja, in pogostost sporočanja podatkov ter vzpostavitev programa o nadzornem opazovanju.

(113)

Uredbo (ES) št. 1224/2009 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(114)

Zaradi skladnosti s področjem uporabe Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba razširiti cilje Uredbe (EU) 2019/473. Naloge Agencije bi morale zajemati harmonizacijo uporabe pravil skupne ribiške politike. Vključevati bi morale raziskave in razvoj na področju nadzornih in inšpekcijskih metod, med drugim, v sodelovanju z državami članicami, razvoj pilotnih projektov ter zagotavljanje pomoči Komisiji na posebnih področjih.

(115)

Zagotoviti bi bilo treba, da Agencija v okviru obdelave in izmenjave podatkov upošteva obveznosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725.

(116)

Upravni odbor Agencije bi moral imeti možnost, da k sodelovanju na svojih sestankih povabi predstavnike ustreznih institucij Unije.

(117)

Določbe Uredbe (EU) 2019/473 o sestavi upravnega odbora Agencije bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi vključitev predstavnika Evropskega parlamenta v skladu s skupnim pristopom, priloženim skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah. Ta vključitev ne bi smela posegati v vlogo Evropskega parlamenta pri razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije. Vsi člani upravnega odbora bi morali biti imenovani na podlagi svojih ustreznih izkušenj in strokovnega znanja na področju nadzora in inšpekcijskih pregledov ribištva ter ne bi smeli biti v neposrednem ali posrednem navzkrižju interesov, ki bi lahko vplivalo na njihovo neodvisnost. Glasovalne pravice bi morali imeti samo predstavniki držav članic in Komisija.

(118)

Agencija bi morala prispevati k izvajanju integrirane pomorske politike Unije. V ta namen bi morala imeti možnost sklepati upravne sporazume z drugimi organi Unije, ki so prav tako vključeni v izvajanje navedene politike.

(119)

Pojasniti bi bilo treba, da je treba osnutek enotnega programskega dokumenta, ki ga pripravi izvršni direktor Agencije, predložiti upravnemu odboru.

(120)

Za zagotovitev doslednega načrtovanja programov in uskladitev Uredbe (EU) 2019/473 z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/715 (25) bi morala Agencija pripraviti enotni programski dokument, ki bi vseboval letno in večletno načrtovanje.

(121)

Pojasniti bi bilo treba, da bi bilo treba Agenciji dovoliti, da prejme sredstva tudi v obliki sporazumov o prenosu pooblastil ali ad hoc nepovratnih sredstev, ne da bi to vplivalo na druge vire prihodka.

(122)

Določbe o redni oceni Agencije, ki jo izvede Komisija, bi bilo treba pojasniti in uskladiti s skupnim pristopom, priloženim skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah. Države članice in Agencija bi morale Komisiji zagotoviti informacije, potrebne za pripravo osnutka navedene ocene. Za namene te ocene bi morala Komisija pridobiti tudi prispevke vseh ustreznih deležnikov. Komisija bi se morala pri določanju pristojnosti in nalog za ocenjevanje posvetovati z upravnim odborom Agencije.

(123)

Uredbo (EU) 2019/473 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(124)

Da bi se zagotovila skladnost med določbami o nadzoru, bi bilo treba spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 (26) in Uredbo (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (27). Zlasti bi bilo treba črtati določbe o nadzoru ljubiteljskega ribolova, evidentiranju pretovarjanj in poročanju o njih ter evidentiranju ulova iz Uredbe (ES) št. 1967/2006 in določbe o ribolovnih ladijskih dnevnikih iz Uredbe (EU) 2016/1139, namesto njih pa bi se morale uporabljati ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009. Poleg tega bi bilo treba spremeniti določbe o odstopanju pri ocenah, evidentiranih v ribolovnem ladijskem dnevniku, iz Uredbe (EU) 2016/1139.

(125)

Sistem potrdil o ulovu iz poglavja III Uredbe (ES) št. 1005/2008 temelji na papirju, zato ni učinkovit in ni v skladu z digitaliziranim sistemom sledljivosti za ribiške proizvode. V skladu z mednarodnimi zavezami in zaradi zagotavljanja učinkovitega izvajanja sistema bi bilo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1005/2008, da bi se vzpostavila zbirka podatkov za upravljanje potrdil o ulovu (sistem CATCH) in s tem povezanih dokumentov na podlagi sistema TRACES iz Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (28), ki omogoča nadzor na podlagi tveganja, zmanjšuje možnosti goljufivega uvoza in olajšuje upravno breme držav članic.

(126)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Uredbe (ES) št. 1005/2008, zlasti pa omogočijo celovito upravljanje, hramba in izmenjava informacij in dokumentov, ki so pomembni za preglede, preverjanja, nadzor in druge ustrezne uradne dejavnosti v zvezi z uvozom in izvozom ribiških proizvodov, kakor določa Uredba (ES) št. 1005/2008, ter ravnanje s temi informacijami in dokumenti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z delovanjem in razvojem sistema CATCH na podlagi sistema TRACES.

(127)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za dopolnitev Uredbe (ES) št. 1005/2008 z določitvijo pogojev za katero koli izvzetje od uporabe sistema CATCH.

(128)

Da bi povečali sledljivost ribiških proizvodov, namenjenih na trg Unije, bi bilo treba v okviru sistema potrdil o ulovu uvesti posebne zahteve za razdeljene pošiljke. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za dopolnitev Uredbe (ES) št. 1005/2008 s pripravo predloge dokumenta za harmonizacijo nadzora nad takimi zahtevami.

(129)

Za okrepitev ukrepov proti nesodelujočim tretjim državam pri boju proti ribolovu IUU, bi bilo treba gospodarskim subjektom Unije prepovedati, da bi imeli v lasti – tudi kot dejanski lastniki, kakor je opredeljeno v členu 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (29) – ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo teh tretjih držav, ter izvajali dejavnosti s takimi plovili in jih upravljali. Poleg tega bi bilo treba ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo teh tretjih držav, prepovedati dostop do pristaniških storitev in iztovarjanje ali pretovarjanje v pristaniščih Unije.

(130)

Da se zagotovi skladnost med pravnimi instrumenti Unije, s katerimi se ureja nadzor ribištva, bi bilo treba črtati določbe o hudih kršitvah, takojšnjih izvršilnih ukrepih, sankcijah in spremljevalnih sankcijah iz Uredbe (ES) št. 1005/2008 in jih po potrebi prenesti v Uredbo (ES) št. 1224/2009, ki je glavni pravni instrument na področju nadzora ribištva. Zato bi bilo treba v Uredbi (ES) št. 1005/2008 navesti sklic na določbe o hudih kršitvah, takojšnjih izvršilnih ukrepih, sankcijah in spremljevalnih sankcijah iz Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(131)

Uredbo (ES) št. 1005/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(132)

Ker so pravila o pretovarjanju zunaj Unije določena v Uredbi (ES) št. 1224/2009, je poglavje VI naslova II Uredbe (EU) 2017/2403, ki določa pravila o pretovarjanju na odprtem morju in na podlagi neposrednih dovoljenj, postalo nepotrebno in bi ga bilo treba črtati. Uredbo (EU) 2017/2403 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(133)

S to uredbo se uvajajo manjše in večje spremembe in za pripravo na uporabo novih pravil so potrebna različna obdobja. Zato bi bilo treba za začetek uporabe navedenih sprememb določiti različne datume, ki bi morali biti ustrezni za pripravo na uporabo navedenih pravil. Poleg tega bi bilo treba uvesti nekatere prehodne določbe, potrebne za zagotovitev nemotenega prehoda na nova pravila.

(134)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 18. julija 2018 –

(1)

člen 4 se spremeni:

(2)

člen 5 se spremeni:

(3)

člena 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

(4)

vstavi se naslednji člen:

(5)

člen 8 se spremeni:

(6)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

(*6)  Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).“;"

(7)

vstavi se naslednji člen:

(9)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

(10)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

(11)

člen 14 se nadomesti z naslednjim:

(12)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

(13)

vstavita se naslednja člena:

(14)

člen 16 se črta;

(15)

člen 17 se spremeni:

(16)

člen 18 se črta;

(17)

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

(18)

vstavi se naslednji člen:

(19)

člen 20 se spremeni:

(20)

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

(21)

členi 22, 23 in 24 se nadomestijo z naslednjim:

(22)

člen 25 se črta;

(23)

člen 26 se spremeni:

(24)

v členu 27(1) se besedilo „ribiškega plovila“ oziroma „ribiško plovilo“ nadomesti z besedilom „plovila Unije za ulov“ oziroma „plovilo Unije za ulov“;

(25)

člen 28 se črta;

(26)

člen 29 se spremeni:

(27)

člen 30 se spremeni:

(28)

člen 31 se nadomesti z naslednjim:

(29)

člen 32 se črta;

(30)

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

(*8)  Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).“;"

(31)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

(32)

člen 35 se spremeni:

(33)

v členu 36 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(34)

člen 37 se spremeni:

(35)

v naslovu IV se naslov poglavja II nadomesti z naslednjim:

„ Poglavje II

Nadzor ribolovne zmogljivosti “

(36)

člen 38 se nadomesti z naslednjim:

(37)

v poglavju II naslova IV se naslov oddelka 2 nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 2

Moč motorja in tonaža“;

(38)

člen 39 se spremeni:

(39)

vstavi se naslednji člen:

(40)

člen 40 se spremeni:

(41)

člen 41 se nadomesti z naslednjim:

(*9)  Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).“;"

(42)

vstavi se naslednji člen:

(43)

člen 42 se spremeni:

(44)

člen 43 se spremeni:

(45)

člen 44 se nadomesti z naslednjim:

(46)

člena 45 in 46 se črtata;

(47)

člen 48 se spremeni:

(48)

člen 49 se spremeni:

(49)

člen 50 se nadomesti z naslednjim:

(50)

za členom 54c se vstavi naslednje poglavje:

„ Poglavje IVa

Nadzor ribolova brez plovila

(51)

člen 55 se nadomesti z naslednjim:

(52)

naslov naslova V se nadomesti z naslednjim:

„ NASLOV V

NADZOR V DOBAVNI VERIGI “;

(53)

v naslovu V se poglavje I nadomesti z naslednjim:

„ Poglavje I

Splošne določbe

(*10)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1)."

(*11)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).“;"

(54)

v členu 59 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

(55)

člen 60 se nadomesti z naslednjim:

(56)

vstavi se naslednji člen:

(57)

člen 61 se črta;

(58)

člen 62 se nadomesti z naslednjim:

(*12)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).“;"

(59)

člen 63 se črta;

(60)

členi 64, 65 in 66 se nadomestijo z naslednjim:

(61)

člen 67 se črta;

(62)

člen 68 se nadomesti z naslednjim:

(63)

poglavje III naslova V se črta;

(64)

člen 71 se spremeni:

(65)

člen 73 se spremeni:

(66)

v naslovu VII se poglavje I nadomesti z naslednjim:

„ Poglavje I

Splošne določbe