(1)

Za sedanje gospodarske razmere so značilni splošno visoki življenjski stroški, kar vpliva na porabo in prodajo vina, ter zvišani vhodni stroški za kmetijsko proizvodnjo in predelavo vina, kar vpliva na cene vin. Te okoliščine bi lahko močno motile trg vina v Uniji, saj vplivajo na številne ključne države članice proizvajalke tako, da razpoložljive zaloge vin povečujejo do ravni, ki bi s prihajajočo trgatvijo in vinsko letino lahko postale nevzdržne, pridelovalcem vina pa povzročajo finančne težave in težave z denarnim tokom.

(2)

Svetovna inflacija in povezano zmanjšanje kupne moči potrošnikov še dodatno zaostrujeta splošni trend zmanjševanja porabe vina, ki je bil opažen v zadnjih letih. Zmanjšanje porabe v tekočem tržnem letu je ocenjeno na 7 % v Italiji, 10 % v Španiji, 15 % v Franciji, 22 % v Nemčiji in 34 % na Portugalskem v primerjavi s tržnimi razmerami pred pandemijo COVID-19. Ta trend zlasti vpliva na nekatere segmente trga vina, in sicer rdeča vina ter vina rosé.

(3)

Razpoložljive številke kažejo zmanjšanje prodaje vin v tekočem tržnem letu, kar je skladno z opaženim zmanjšanim domačim povpraševanjem, npr. zmanjšanjem prodaje za 5,3 % v Španiji in Franciji, pri čemer so bile še posebej prizadete nekatere regije, v katerih se je prodaja v primerjavi z istim obdobjem v predhodnem tržnem letu zmanjšala za 25 do 35 %. Medtem je bil izvoz vin Unije v obdobju od januarja do aprila 2023 za 8,5 % manjši kot v istem obdobju leta 2022.

(4)

Splošno povišanje ključnih vhodnih stroškov za kmetijsko proizvodnjo, kot so stroški gnojil, energije in steklenic, ki so potrebni za pridelavo vina, delno tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino, je povzročilo izjemno povišanje proizvodnih stroškov, ki v nekaterih državah članicah v povprečju dosega 30 do 40 %. Te okoliščine pomenijo dodaten pritisk na pridelovalce vina v Uniji in zmanjšujejo njihovo sposobnost za tržne ukrepe in naložbe. Kljub višjim stroškom v celotnem ciklu pridelave vina obenem razpoložljivi podatki kažejo, da so se cene nekaterih vin v regijah, ki jih je kriza najbolj prizadela, v primerjavi z razmerami pred pandemijo COVID-19 nenadno znižale, pri čemer je na primer v nekaterih regijah Francije mogoče opaziti znižanje cen od 10 do 26 %.

(5)

Ti dejavniki skupaj kažejo na splošno zmanjšanje povpraševanja in prodaje vin Unije v razmerah, ko se je pridelava v Uniji v primerjavi s predhodnim tržnim letom povečala za 4 %, kar prispeva k že tako visoki ravni začetnih zalog (+2 % v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let). Brez hitrih ukrepov za zmanjšanje naraščajoče prevelike ponudbe bi lahko razmere resno motile trg s povzročanjem velikega in splošnega tržnega neravnovesja najpozneje ob novi trgatvi, ko pridelovalci vina ne bodo imeli zmogljivosti za shranjevanje nove letine, zaradi česar bodo prisiljeni prodajati po še nižjih cenah.

(6)

Ker je trg vina v Uniji zelo segmentiran, v tej fazi sedanje tržne razmere ustvarjajo razne motnje na trgu v vinskem sektorju na različnih območjih pridelave. Te motnje so znatne v nekaterih regijah več držav članic, vplivajo pa zlasti na tržna segmenta rdečih vin in vin rosé. Primeri, ki ponazarjajo tako razdrobljenost trga, so med drugim 27 % večje zaloge od petletnega povprečja v regiji Ekstremadura v Španiji, 24 % oziroma 14 % večje zaloge v primerjavi s predhodnim letom v regijah Lizbona in Alentejo na Portugalskem ter 26 % večje zaloge za vina rosé na začetku tekočega tržnega leta v primerjavi z začetkom predhodnega leta v regiji Languedoc-Roussillon v Franciji.

(7)

Obenem so se razmere na trgu vina v Uniji slabšale že pred tem, zlasti v letih 2019, 2020 in 2021, kot posledica preteklih trgovinskih omejitev, zmanjšanja porabe med pandemijo COVID-19 in več ekstremnih vremenskih dogodkov. Sedanje težavne okoliščine so še dodaten udarec za že tako ranljiv sektor in vodijo v velike izgube prihodka za vse vključene akterje. Vinogradniki v najbolj prizadetih regijah držav članic se spopadajo s finančnimi težavami in težavami z denarnim tokom. Zato je tudi v tem pogledu treba nemudoma ukrepati za učinkovit odziv na tako raznolike razmere na trgu in omogočiti državam članicam, da del finančnih virov, ki so bili dodeljeni njihovim nacionalnim podpornim programom v vinskem sektorju, preusmerijo in ponudijo bolj prilagojeno podporo različnim akterjem v sektorju.

(8)

Umik količin vina, za katere ni mogoče najti primernih možnosti prodaje, s trga najbolj prizadetih regij naj bi pomagal odpraviti tržna neravnovesja in preprečiti, da bi se sedanje motnje razvile v hujšo ali dolgotrajno motnjo za celotni vinski sektor Unije. Kadar je to upravičeno, bi bilo treba kot upravičen ukrep pri podpornih programih v vinskem sektorju začasno uvesti destilacijo vina za izboljšanje tržnega ravnovesja in gospodarskih razmer pridelovalcev vina na najbolj prizadetih območjih pridelave. Za preprečitev izkrivljanja konkurence bi bilo treba uporabo pridobljenega alkohola prepovedati za panogo hrane in pijač ter jo omejiti na uporabo za industrijske namene, med drugim za razkužila, farmacevtske izdelke in pridobivanje energije. Za preprečitev morebitne zlorabe ali čezmernih nadomestil po izvajanju tega izrednega ukrepa je primerno od držav članic zahtevati, naj ukrep usmerijo na regije s tržnim neravnovesjem, ga utemeljijo na objektivnih merilih, predvideno nadomestilo pa naj omejijo na nedavne tržne cene.

(9)

Ukrep zelene trgatve iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporablja kot ukrep za upravljanje trga, če se pričakuje prevelik pridelek grozdja. Da bi se lahko izvajalci odzvali na sedanje tržne razmere in zmanjšali tveganje, da se te razmere ponovijo v prihodnjem tržnem letu, je primerno priznati neko prožnost pri izvajanju tega ukrepa v proračunskem letu 2023. Zlasti je treba, da se kot izredni ukrep določijo odstopanja od člena 47(1) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, da se omogoči popolno uničenje ali odstranitev grozdov na delu kmetijskega gospodarstva, pod pogojem, da se to izvaja na celotnih parcelah, ter omogočiti začasno povečanje največjega prispevka Unije k temu ukrepu.

(10)

Dodajanje „krizne destilacije“ med upravičene ukrepe ter uvedena prožnost za zeleno trgatev sta oblika finančne podpore, za katero pa ni potrebno dodatno financiranje Unije, ker se še naprej uporabljajo proračunske omejitve za nacionalne podporne programe v vinskem sektorju za proračunsko leto 2023 iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Države članice se zato lahko odločijo, da bodo za zadevne ukrepe namenile večje zneske samo znotraj letnega proračuna, določenega v navedeni prilogi. Finančna podpora navedenima kriznima ukrepoma je torej namenjena podpori sektorju v trenutnih nestanovitnih tržnih razmerah, ne da bi bilo treba za to že v začetku sprostiti dodatna sredstva.

(11)

Za povečanje učinkovitosti finančnih virov Unije, ki jih je mogoče dodeliti tema kriznima ukrepoma, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da finančno pomoč Unije dopolnijo z nacionalnimi plačili, ki krijejo do 50 % podpore za krizna ukrepa iz te uredbe.

(12)

Zaradi negativnega razvoja trga, zvišanja stroškov in posledičnih težav izvajalcev v vinskem sektorju z denarnim tokom je težko izvajati ukrepe nacionalnih podpornih programov za vino v času, ko je treba predvsem izboljšati tržno usmerjenost sektorja. Za zagotovitev učinkovitosti izvajanja programov v tržnih in gospodarskih razmerah, ki prevladujejo v vinskem sektorju, je primerno začasno povečati največji prispevek Unije k ukrepom promocije, prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov, zelene trgatve in naložb.

(13)

Obenem je pomembno upravičencem priznati primerno prožnost za izvajanje njihovih dejavnosti v nacionalnih podpornih programih, da se lahko odzovejo na sedanjo negotovost na trgu in prilagodijo dejavnosti, kadar je to potrebno. Taka prožnost pomeni dodaten ukrep tržne podpore za preprečitev, da bi se sedanje gospodarske motnje razvile v hujšo ali dolgotrajno motnjo za trg vina v Uniji, in zagotavlja, da bo druge izredne ukrepe iz te uredbe mogoče učinkovito izvajati tudi na ravni upravičencev, ko bodo države članice odločile o njih. Zato je kot dodaten izredni ukrep treba odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1149 (3) in dovoliti državam članicam, da upravičencem priznajo prožnost, da prilagodijo načrtovane dejavnosti po poenostavljenem postopku in v ustrezno utemeljenih primerih omogočijo njihovo delno izvajanje.

(14)

Ker se razlogi za uporabo povišanih stopenj financiranja Unije za nekatere ukrepe in za priznanje neke prožnosti pri upravljanju programov nanašajo na sedanje gospodarske razmere v vinskem sektorju in ker so ukrepi začasni, je primerno omejiti njihovo področje uporabe na dejavnosti, ki so se začele izvajati v proračunskem letu 2023. Nasprotno pa se ti ukrepi ne bi smeli uporabljati na primer za dejavnosti, ki so se izvajale v predhodnih proračunskih letih in so bile šele plačane v proračunskem letu 2023.

(15)

Iz skrajno nujnih razlogov ob upoštevanju trenutnih motenj na trgu in omejenega časa, ki ga imajo države članice v trenutnem finančnem letu na voljo za izvedbo ukrepov, vključenih v to uredbo, ter za preprečitev nadaljnjega slabšanja razmer na trgu je potrebno takojšnje ukrepanje. Po eni strani je v najbolj prizadetih regijah treba s trga čim prej, v vsakem primeru pa pred začetkom nove letine, do konca avgusta ali začetka septembra 2023, umakniti presežek ponudbe, sicer bi se razmere na trgu še poslabšale, sedanje neravnovesje pa bi se nadaljevalo v novo tržno leto in bi lahko povzročilo dolgotrajno krizo celotnega trga vina v Uniji. Po drugi strani je treba vse ukrepe v tej uredbi izvesti pred zaključkom veljavnih nacionalnih podpornih programov za vino, ki v skladu s členom 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta veljajo samo do 15. oktobra 2023 (4). V skladu s to določbo se členi 39 do 54 Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej uporabljajo po 31. decembru 2022 za nastale odhodke in plačila za dejavnosti, izvedene pred 16. oktobrom 2023. Zato bi odlašanje z ukrepi lahko prizadetim državam članicam otežilo ali celo onemogočilo izvedbo ukrepov v proračunskem letu 2023, ki je zadnje leto izvajanja veljavnih nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju.

(16)

Glede na navedene skrajno nujne razloge bi bilo treba to uredbo sprejeti po nujnem postopku iz člena 228 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(17)

Zaradi nujnosti takojšnjega ukrepanja bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –