(1)

V členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je navedeno, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

(2)

Demokracijo je treba zaščititi in negovati. Čeprav se stabilnost, varnost in blaginja v Uniji opirajo na odločno zavzemanje za demokratične načela, vrednote in institucije, so krize, vključno s pandemijo COVID-19 in rusko vojno agresijo proti Ukrajini, okrepile nekatere izzive za demokratične vrednote in institucije, med drugim polarizacijo, prikrito vplivanje in drugo vmešavanje, kot sta tuja manipuliranje z informacijami in vmešavanje, vključno z dezinformacijami.

(3)

Člen 10(1) PEU določa, da delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji. Člen 10(2) PEU določa, da so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu. Člen 10(3) PEU določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije ter da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.

(4)

Države članice nosijo posebno in daljnosežno odgovornost za spodbujanje široke in vključujoče demokratične udeležbe ter svobodnih, poštenih in odpornih volitev v Uniji.

(5)

Politične stranke imajo v evropskih demokracijah ključno vlogo pri oblikovanju politične zavesti, promociji političnih kandidatov, spodbujanju udeležbe volivcev in izražanju volje državljanov. S členom 10(4) PEU in členom 12(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je pri tem evropskim političnim strankam dodeljena ključna vloga. Statut in financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij sta urejena na evropski ravni.

(6)

V zadnjih letih se je sodelovanje med državami članicami pri spodbujanju svobodnih, poštenih in odpornih volitev v Uniji okrepilo. Ukrepi, sprejeti pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, so med drugim privedli do vzpostavitve okvira za sodelovanje, ki se imenuje evropska mreža za volilno sodelovanje, v skladu s Priporočilom Komisije C(2018) 5949 (1). Ta mreža spodbuja sodelovanje, vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks med organi, pristojnimi za spremljanje in izvrševanje pravil, ki so upoštevna v okviru volitev, vključno z volilnimi organi.

(7)

Komisija je v priporočilu C(2018) 5949 države članice spodbujala tudi k temu, da sprejmejo ustrezne in sorazmerne tehnične in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za varnost omrežij in informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za organizacijo volitev.

(8)

Akcijski načrt za evropsko demokracijo (2) si za doseganje cilja krepitve vloge državljanov in izgradnje odpornejših demokracij po vsej Uniji prizadeva s spodbujanjem svobodnih in poštenih volitev v Uniji, krepitvijo svobode medijev in bojem proti dezinformacijam. Komisija je novembra 2021 predstavila sveženj ukrepov za okrepitev integritete volitev in odprte demokratične razprave, ki je med drugim vključeval predlog o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju (3), predlog o evropskih političnih strankah (4) in predloga o volilnih pravicah mobilnih državljanov Unije (5).

(9)

Treba bi bilo okrepiti odpornost volilnih procesov v Uniji, pri tem pa dosledno spoštovati temeljne pravice in demokratične vrednote iz standardov Unije in mednarodnih standardov.

(10)

Stabilnost volilne zakonodaje je bistvena za integriteto in verodostojnost volilnih procesov. Pravila, ki se spreminjajo pogosto ali tik pred volitvami, lahko zmedejo volivce in volilne uradnike, lahko pa se tudi izkrivljajo ali narobe uporabijo. To se lahko dojema tudi kot orodje, namenjeno vplivanju na rezultate v korist tistih, ki so trenutno na položaju. V skladu s smernico II.2.b kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah (6), ki ga je sprejela Komisija Sveta Evrope za demokracijo skozi pravo (v nadaljnjem besedilu: Beneška komisija), se temeljnih elementov volilne zakonodaje ne bi smelo spreminjati manj kot eno leto pred volitvami. Med navedene temeljne elemente sodijo zlasti pravila v zvezi s pretvorbo glasov v sedeže, članstvom v volilnih komisijah ali drugih organih, ki organizirajo glasovanje, ter določitvijo meja volilnih enot in razdelitvijo sedežev med volilnimi enotami. Čeprav se na načelo stabilnosti volilne zakonodaje ne bi smelo sklicevati za ohranjanje stanja, ki je v nasprotju z mednarodnimi volilnimi standardi, se ničesar v tem priporočilu ne bi smelo razumeti kot poziv državam članicam, naj sprejmejo kakršne koli ukrepe, ki bi bili v nasprotju s smernico II.2.b kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah.

(11)

Da bi podprle visoko volilno udeležbo in široko udeležbo državljanov v demokratičnem procesu, bi morale države članice kandidatom in volivcem ponuditi dostopna in uporabniku prijazna orodja za vpis v volilne imenike, pri tem pa upoštevati potrebe različnih skupin, tudi državljanov, ki prebivajo v tujini. Ob ustreznem upoštevanju Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta (7) bi bilo treba zagotoviti večjo prožnost glede rokov za postopke vpisa, ki se uporabljajo na volitvah, oziroma širše možnosti za vpis volivcev in kandidatov, da se med drugim omogoči dostop do posebnih načinov glasovanja z elektronskimi sredstvi. Hkrati bi morale biti države članice pozorne na dejstvo, da se lahko različne skupine, vključno s starejšimi, srečujejo z ovirami pri dostopu do interneta in digitalnih tehnologij ali pa nimajo spretnosti za njihovo učinkovito uporabo.

(12)

Za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja volilnih pravic bi morale države članice državljanom Unije zagotoviti informacije o osnovnih pravilih in praktičnih ureditvah v zvezi z uveljavljanjem njihovih volilnih pravic v njihovi državi. Te informacije bi bilo treba zagotoviti proaktivno ter na celovit, jasen in enostaven način. Uporabiti bi bilo treba več kot en informacijski kanal in vključiti tudi lokalno raven. Države članice bi se lahko oprle na sodobna komunikacijska orodja v več formatih in v več kot enem jeziku, kot so kratki obrazložitveni videoposnetki s praktičnimi informacijami v jasnem in preprostem jeziku. Države članice bi lahko pri tem uporabljale tudi zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(13)

Med pandemijo COVID-19 se je pokazalo, da se države članice zanimajo za uvedbo dopolnilnih načinov glasovanja v podporo volilni udeležbi, kot so predčasno in mobilno glasovanje, glasovanje po pošti ter elektronsko glasovanje (e-glasovanje). Vendar so pri dajanju na voljo takih dopolnilnih načinov glasovanja potrebni zaščitni ukrepi za zagotovitev svobodnih, poštenih in odpornih volitev ob polnem spoštovanju demokratičnih standardov in temeljnih pravic. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so še naprej na voljo tradicionalni načini glasovanja. Kadar taki načini glasovanja vključujejo obdelavo osebnih podatkov, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Zbornik o e-glasovanju in drugih praksah IKT (10), ki ga je Komisija objavila v okviru svežnja o državljanstvu iz leta 2023, vsebuje pomembne informacije o veljavnih pravnih okvirih, sistemih in tehnologijah programske opreme, metodologijah preskušanja, funkcionalnih in operativnih tokovih, elementih dostopnosti ter grožnjah in ranljivostih ter ukrepih za njihovo ublažitev.

(14)

Da bi podprle spoštovanje volilnih pravic državljanov, bi morale države članice pri izvajanju dopolnilnih načinov glasovanja zagotoviti, da so državljani ustrezno obveščeni in da prejmejo potrebno podporo za uporabo teh načinov. Pomembno je tudi, da so volilni uradniki deležni ustreznega usposabljanja.

(15)

Komisija je leta 2018 izdala smernice o uporabi pravil Unije o varstvu podatkov v okviru volitev, v katerih je poudarila obveznosti različnih akterjev v volilnih procesih, kot so nacionalni volilni organi, politične stranke, posredniki in analitiki podatkov, platforme družbenih medijev in spletna oglaševalna omrežja, glede varstva podatkov. Vprašanje varstva podatkov v okviru volitev so obravnavali tudi Evropski odbor za varstvo podatkov, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni organi za varstvo podatkov (11). Pred volitvami v Evropski parlament leta 2024 in po njih bi morali take smernice po potrebi upoštevati vsi akterji.

(16)

Orodij za nadzor in vohunske programske opreme se ne bi smelo uporabljati za poseganje v demokratično razpravo, zlasti ne za osredotočanje na politične akterje in novinarje. Pri uporabi vohunske programske opreme gre lahko pod določenimi pogoji za zadeve nacionalne varnosti, vendar njene uporabe za pridobitev politične koristi nikoli ni mogoče upravičiti z nacionalno varnostjo. Nacionalno varnost bi bilo treba razlagati v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, da se še naprej zagotovi učinkovita uporaba prava Unije.

(17)

Podpreti je treba udeležbo vseh skupin državljanov na volitvah v vlogi volivcev in kandidatov, pri tem pa je treba upoštevati njihove posebne potrebe in izzive, s katerimi se soočajo. Komisija je v poročilu o volitvah v Evropski parlament leta 2019 (12) med drugim poudarila, da je pri volitvah še vedno potreben napredek na področju vključujočnosti in demokratične udeležbe mladih, žensk, mobilnih državljanov Unije in invalidov. Poudarila je tudi, da so bile pri volitvah v Evropski parlament leta 2019 določene skupine, kot so invalidi, kljub temu, da predstavljajo pomemben del volilnega telesa, med izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta še vedno nezadostno zastopane.

(18)

Države članice in politične stranke lahko vključujočnost volitev in udeležbo vseh skupin podprejo s posebnimi politikami in ukrepi, ki upoštevajo njihove potrebe in izzive. V zvezi s tem lahko upoštevajo demografsko ozadje in geografsko lego. Pri ugotavljanju izzivov in oblikovanju politik za njihovo reševanje bi lahko bilo v pomoč zbiranje podatkov o udeležbi določenih skupin, pri čemer bi bilo treba v celoti spoštovati temeljne pravice in zahteve glede varstva podatkov. Države članice bi lahko na primer začele ciljane informacijske kampanje, ki upoštevajo potrebe določenih skupine. Države članice bi morale v skladu s svojimi volilnimi pravili podpirati tudi udeležbo na volitvah tistih državljanov Unije, ki prebivajo v tretjih državah.

(19)

Mlade državljane bi bilo treba podpirati pri uveljavljanju njihovih volilnih pravic kot volivcev in kot kandidatov. Več držav članic je že znižalo starost za pridobitev volilne pravice na 16 ali 17 let, druge pa razmišljajo o tem. Pri podpiranju udeležbe mladih državljanov, tudi tistih, ki volijo prvič, se lahko uporabijo ukrepi, kot so spodbujanje državljanske vzgoje, organizacija simulacij volitev v šolah, preizkusi znanja ali umetniški natečaji o volitvah, mladim prijazne komunikacijske kampanje, vodniki po volitvah, ki otroke in najstnike seznanjajo s postopkom vpisa in glasovanja, spodbujanje učencev k temu, da postanejo opazovalci volitev, ter programi medsebojne izmenjave, v okviru katerih si lahko mladi volivci izmenjujejo svoje izkušnje. Mlade državljane je treba pri uveljavljanju njihovih volilnih pravic podpirati tudi s spodbujanjem njihovih znanj in spretnosti ter okolja, ki jim omogoča svobodno in pošteno glasovanje. Države članice bi morale promovirati „Vodnik po državljanstvu EU“, da bi mlade državljane pomagale seznaniti z zgodovino, vrednotami in pravicami, na katerih temelji njihov status državljana Unije, ter s koristmi državljanstva Unije in priložnostmi, ki jih to ponuja za demokratično udejstvovanje. Podpreti bi bilo treba razširjanje dobrih praks.

(20)

Kot je poudarjeno v strateškem okviru EU za Rome (13), bi bilo treba spodbujati udeležbo Romov v političnem življenju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni Unije. To je zlasti pomembno v državah članicah z velikim deležem romskega prebivalstva. V akcijskem načrtu Komisije za boj proti rasizmu (14) je nakazano, da namerava Komisija sodelovati z evropskimi političnimi strankami, evropsko mrežo za volilno sodelovanje in civilno družbo, da bi izboljšali udeležbo skupin, dovzetnih za marginalizacijo, kot so ljudje z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom.

(21)

Člen 8 PDEU določa, da bi si morala EU v vseh svojih dejavnostih prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami. Komisija se je v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (15) zavezala, da bo ženskam dajala enake možnosti ter dosegla uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju in v politiki. Komisija je v poročilu o enakosti spolov v EU za leto 2023 (16) opozorila, da je za boljši odraz sestave družbe in krepitev demokracije v EU potrebna enaka udeležba žensk in moških na položajih političnega odločanja. Države članice bi morale spodbujati tudi uravnoteženo zastopanost spolov v vodstvenih organih organov za izvedbo volitev ter spremljati, podpirati in redno ocenjevati napredek na področju enakosti spolov pri uveljavljanju volilnih pravic. Države članice bi lahko spodbujale ukrepe za podporo enakosti spolov pri dostopu do volitev in udeležbi na njih. Pri oblikovanju takih ukrepov bi se lahko oprle na strokovno znanje in podatke, ki jih ima na področju enakosti spolov Evropski inštitut za enakost spolov. Med ukrepi, ki bi se lahko uporabili, so izmenjevanje žensk in moških na seznamih kandidatov, druge vrste spolnih kvot, vezanost dodeljevanja javnih sredstev političnim strankam na spodbujanje politične udeležbe žensk ali drugi podobni ukrepi. V podporo enakosti spolov bi morale imeti politične stranke vzpostavljene notranje politike za uravnoteženo zastopanost spolov, ciljno usmerjeno usposabljanje in ozaveščanje. Politične stranke bi morale spodbujati uravnoteženo zastopanost spolov na volilnih listah in v svojih vodstvenih organih. Države članice in politične stranke bi morale sprejeti ukrepe za učinkovito preprečevanje in obravnavanje sovražnega govora na podlagi spola proti politično aktivnim ženskam, katerega namen je diskreditirati ženske ali jih odvračati od politične udeležbe.

(22)

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD), katere pogodbenice so EU v okviru svojih pristojnosti in vse države članice, od držav pogodbenic zahteva, da invalidom kot drugim zagotovijo uživanje in uresničevanje političnih pravic. Države članice bi morale za podpiranje vključujoče udeležbe v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, tudi UNCRPD, podpirati uveljavljanje volilnih pravic invalidov kot volivcev ali kandidatov ter preprečevati nastajanje ovir, s katerimi se ti srečujejo pri udeležbi na volitvah, in jih odpravljati v skladu s strategijo Komisije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (17). Države članice bi morale v skladu z upoštevno zakonodajo Unije in mednarodnimi standardi ponovno pregledati možnost splošnega odvzema volilnih pravic osebam z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami brez individualne ocene in možnosti sodnega nadzora. Države članice bi morale čim bolje uporabiti priročnik dobrih volilnih praks o udeležbi invalidov v volilnem procesu v državah članicah (18), ki je bil napovedan v strategiji Komisije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ter še naprej v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje sodelovati s Komisijo v podporo učinkovitemu nadaljnjemu ukrepanju, pri tem pa upoštevati stališča subjektov, ki zastopajo interese invalidov. Države članice bi morale razmisliti o uporabi praktičnih ukrepov za zagotovitev dostopnosti volišč, kot so kode QR, Braillova pisava, veliki tisk, zvočni in lahko berljivi vodniki, tipni naglasi, povečevalna stekla, dodatna razsvetljava, žigi in dostopna pisala. Politične stranke bi morale pri svojih kampanjah obravnavati potrebe invalidov, na primer z organiziranjem dogodkov na dostopnih lokacijah ter z uporabo sredstev, načinov in oblik komunikacije v skladu z zakonodajo Unije in držav članic o dostopnosti. Države članice in politične stranke bi morale razmisliti tudi o zagotavljanju drugih oblik podpore, kot so telefonska pomoč, tolmačenje v znakovni jezik, dostopen prevoz in dostopni postopki za vloge za prilagoditev.

(23)

Politične stranke in organizatorje kampanj bi bilo treba kot najbolj izpostavljene akterje glede integritete volitev, ki so v dobrem položaju za podpiranje dejanske politične udeležbe, spodbujati k promociji integritete volitev in poštene kampanje, tudi z oblikovanjem in spoštovanjem kodeksov ravnanja ali zavez iz kampanje v podporo svobodnim, poštenim in odpornim volitvam. Taki kodeksi ravnanja ali zaveze bi morali spodbujati visoke demokratične standarde. Vključevali bi lahko na primer zaveze, da se ne sprejemajo finančni prispevki v zameno za korist ali da se ne spodbujajo stereotipi, diskriminatorne izjave in predsodki do določenih skupin, zlasti na podlagi njihovega spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(24)

Taki kodeksi ali zaveze bi morali biti širši javnosti na voljo dovolj zgodaj pred volitvami in biti pospremljeni z ustreznimi dejavnostmi ozaveščanja zadevnih subjektov.

(25)

Evropske in nacionalne politične stranke bi morale dati javnosti na voljo informacije o organizacijah, fundacijah in drugih pravnih subjektih, povezanih z evropskimi in nacionalnimi političnimi strankami ali kampanjami v njihovem imenu, da bi državljani lahko razumeli medsebojno odvisnost različnih političnih akterjev, ki promovirajo iste politične cilje in ukrepe, tudi pri političnem oglaševanju. Take informacije bi nadzornim organom tudi pomagale pri pregledu nad finančnimi in strukturnimi vezmi med različnimi subjekti, povezanimi s političnimi strankami.

(26)

Evropske in nacionalne politične stranke bi morale državljanom, organom in zainteresiranim subjektom omogočiti izpolnjevanje njihove vloge v demokratičnem procesu, vključno z odkrivanjem morebitnega vmešavanja v volilne procese ali manipulacij z njimi, tako da na svojih spletnih mestih razkrijejo ustrezne informacije o uporabi političnega oglaševanja, vključno z informacijami o zneskih, porabljenih za oglaševanje, in virih njihovega financiranja. Da bi zagotovili visoko raven preglednosti političnih kampanj in podprli sprejemanje odgovornosti pri uporabi političnega oglaševanja, bi morale evropske in nacionalne politične stranke razmisliti tudi o tem, da bi v svojih zavezah in kodeksih ravnanja, pa tudi v praksi, prostovoljno zagotovile, da je politično oglaševanje, ki ga uporabljajo, mogoče jasno opredeliti kot tako in ga razlikovati od drugega oglaševanja ter po potrebi od drugega gradiva, kot so na primer uredniške vsebine. Razmisliti bi morale o tem, da bi v svoje politično oglaševanje vključile informacije o identiteti politične stranke, ki ga sponzorira, in po potrebi pomembne informacije o ciljanju oglaševanja in uporabi sistemov umetne inteligence.

(27)

Opazovanje volitev je učinkovit način za udejstvovanje državljanov v volilnem procesu in povečanje zaupanja javnosti v volitve. Da bi spodbudile preglednost volilnih procesov, podprle udejstvovanje in udeležbo ter spodbujale svobodne, poštene in odporne volilne postopke, bi morale države članice spodbujati in olajševati nepristransko in neodvisno opazovanje volitev, tudi s strani državljanov in mednarodnih organizacij, v vseh fazah volilnega procesa, pri tem pa upoštevati svoje pravne okvire in mednarodne zaveze. To bi moralo zajemati zlasti opazovanje vpisa volivcev, štetja glasovnic in udeležbe določenih skupin, spremljanje političnega oglaševanja in financiranja ter uporabo volilnih pravil na spletu.

(28)

Države članice bi morale podpirati razvoj zmogljivosti in strokovnega znanja na področju opazovanja volitev, tudi s podpiranjem usposabljanja opazovalcev volitev, pri čemer bi se morale opirati na znanje, izmenjano v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje, ter mednarodne standarde in dobre prakse, kot so deklaracija o načelih za mednarodno opazovanje volitev, ki so jo leta 2005 sprejeli Združeni narodi (19), ter standardi Beneške komisije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi/Urada za demokratične institucije in človekove pravice. Za mlajše opazovalce volitev bi lahko zagotovile posebno usposabljanje.

(29)

Posebni ukrepi v podporo opazovanju volitev bi lahko vključevali organiziranje namenskih srečanj in posvetovanj med nacionalnimi volilnimi mrežami in skupinami opazovalcev, skupne seminarje o oceni volitev in skupne pobude, namenjene ozaveščanju in razvoju politik glede opazovanja volitev v podporo integriteti, odpornosti in demokratični naravi volitev. Izmenjave dobrih praks v zvezi z opazovanjem volitev v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje bi morale zajemati podporo opazovalcem volitev in posebne ukrepe za ozaveščanje.

(30)

Tudi politične stranke in organizatorji kampanj bi morali olajševati dejavnosti opazovalcev volitev in z njimi sodelovati, tudi tako, da bi jim zagotovili potreben dostop do informacij o svojih dejavnostih v okviru volitev.

(31)

Trdni volilni sistemi in procesi z minimalnimi motnjami so osnovni predpogoj za demokracijo. Človeške napake, nepredvidene nesreče in različni incidenti lahko ogrozijo volilne procese. Države članice bi morale zagotoviti odpornost volilnih procesov, tudi s posebno zaščito z volitvami povezane infrastrukture in sprejetjem potrebnih ukrepov v zvezi z objekti, opremo, omrežji, sistemi in infrastrukturo iz drugih sektorjev, ki se uporabljajo za volitve.

(32)

Kot je poudarjeno v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, bi lahko z označitvijo volilnih procesov ali vidikov njihovega upravljanja kot kritične infrastrukture učinkoviteje obravnavali posebne grožnje. To bi pomenilo obravnavanje izzivov v zvezi z volilnimi obdobji, opazovanjem volitev, neodvisnim pregledom nad volitvami in učinkovitimi pravnimi sredstvi ter med drugim zajemalo spremljanje, tudi prek spleta, prepoznavanje groženj, krepitev volilnih mrež in sodelovanje zasebnega sektorja. V zvezi s subjekti, ki upravljajo infrastrukturo, ki je lahko v podporo volitvam, bi bilo treba, kadar je primerno, ustrezno upoštevati zahteve iz direktiv (EU) 2022/2555 (20) in (EU) 2022/2557 (21) Evropskega parlamenta in Sveta.

(33)

Države članice bi si morale poleg obveznosti, ki jih imajo v skladu z direktivama (EU) 2022/2555 in (EU) 2022/2557, ko je ustrezno, prizadevati, da bi zagotovile podobno raven odpornosti subjektov, ki upravljajo z volitvami povezano infrastrukturo, in sicer z izvajanjem in posodabljanjem ocen tveganja, opravljanem preskusov ter krepitvijo podpore za subjekte, ki imajo pomembno vlogo pri izvedbi volitev, in njihove odpornosti. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da vsi zadevni subjekti sprejmejo ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj, ki jih predstavljajo naravni, človeško povzročeni in kibernetski incidenti. Vzpostaviti bi morale metodologije in načrte za krizno upravljanje in zagotavljanje hitre obnove po takih incidentih ter si izmenjevati izkušnje in dobre prakse.

(34)

Sprejeti bi bilo treba posebne ukrepe za dodatno okrepitev kibernetske varnosti podatkovnih zbirk za vpis volivcev, sistemov e-glasovanja in drugih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za opravljanje volilnih opravil, kot so štetje, revizija in prikazovanje volilnih rezultatov ter povolilno poročanje za preverjanje in potrjevanje rezultatov. Drugi ukrepi bi se lahko nanašali na fizično varovanje volišč in lokacij za štetje ter objektov, sredstev in sistemov za tiskanje, prevoz in shranjevanje glasovnic in drugega ustreznega volilnega gradiva, kot so posebej zavarovane volilne skrinjice ali žigi.

(35)

Komisija je septembra 2022 sprejela predlog akta o kibernetski odpornosti (22), s katerim bi se določile skupne obvezne zahteve glede kibernetske varnosti za proizvode z digitalnimi elementi ter strojno in programsko opremo. Za večjo kibernetsko odpornost volitev bi morale države članice poskrbeti, da se pri volitvah uporablja varnejša strojna in programska oprema, med drugim ob upoštevanju tega predloga. Poleg tega bi morale države članice upoštevati ustrezne mednarodne standarde, kot sta Priporočilo (2017) Odbora ministrov Sveta Evrope o standardih za e-glasovanje (23) in smernice (2022) Sveta Evrope o uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije v volilnih procesih (24). Uporabljati bi morale tudi Zbornik o e-glasovanju in drugih praksah IKT.

(36)

Da bi države članice zaščitile z volitvami povezano infrastrukturo pred kibernetskimi napadi, bi morale ob podpori Komisije poleg tega sprejeti posebne ukrepe, tudi prek skupnega mehanizma za odpornost volitev, kakor je naveden v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo. Države članice bi morale sodelovati tudi v praktičnih vajah za oceno tveganj in pripravljenosti na podlagi skupnega dela, ki ga Komisija podpira v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje in skupine za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Države članice bi morale čim bolje izkoristiti tudi izkušnje, pridobljene pri simulacijski vaji, ki je bila organizirana 21. novembra 2023 v okviru skupnega mehanizma za odpornost volitev. Te izkušnje bi bilo treba upoštevati pri posodobitvi Priročnika o kibernetski varnosti volilne tehnologije, ki ga je pripravila skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Volilni in kibernetski organi držav članic bi si morali, posebej pred volitvami v Evropski parlament, še naprej izmenjevati ustrezne informacije, zlasti v okviru skupnih izmenjav med evropsko mrežo za volilno sodelovanje in skupino za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Na podlagi navedenega bi morale države članice izvajati dejavnosti ozaveščanja o ukrepih, ki jih lahko politične stranke, organizatorji kampanj, kandidati, volilni uradniki in drugi subjekti, ki sodelujejo pri izvedbi volitev, sprejmejo za izboljšanje svoje spletne varnosti in ublažitev morebitnih kibernetskih napadov.

(37)

Za zaščito z volitvami povezane infrastrukture je bistveno stalno obvladovanje tveganja na podlagi vnaprej določenih meril za sprejemanje tveganja in vnaprej določene metodologije. Pri tem imajo ključno vlogo podatki, zbrani med ocenami tveganja in stresnimi testi. Države članice bi morale ob podpori Komisije v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje ob tesnem sodelovanju skupine za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov izmenjevati ustrezne prakse pri izvajanju ocen tveganja in ukrepov za zmanjševanje tveganja, da se omogoči hitro razširjanje izkušenj in strokovnega znanja, tudi o uspešnih inovacijah. Izmenjave bi morale zajemati razvoj skupnih metodologij in načrtov za krizno upravljanje in zagotavljanje hitrega okrevanja po naravnih in človeško povzročenih incidentih, vključno s kibernetskimi incidenti.

(38)

Da bi se ustrezno zaščitili pred takimi grožnjami, bi morali politične stranke, politične fundacije in organizatorji kampanj pri svojih notranjih dejavnostih in pri kampanjah sprejeti ukrepe za odpravljanje tveganj za kibernetsko varnost. Dejavnosti ozaveščanja in ukrepi za zagotavljanje odpornosti bi lahko vključevali razširjanje informacij članom strank in kandidatom o tveganjih za kibernetsko varnost, povezanih z njihovimi dejavnostmi ali dejavnostmi drugih subjektov, ki so jim blizu, sodelovanje pri usposabljanju o kibernetski varnosti ter izboljšanje spremljanja varnosti digitalnih platform in orodij, ki se uporabljajo za volilne kampanje.

(39)

Da bi volivcem priskrbeli zanesljive informacije, je pomembno zaščititi volilno informacijsko okolje. Manipuliranje z informacijami, vmešavanje in širjenje dezinformacij, med drugim z avtomatiziranimi sredstvi na družbenih medijih, lahko negativno vplivajo na kakovost demokratične razprave, uveljavljanje volilnih pravic ter na dojemanje in odnos volivcev, kar ima lahko dolgoročne učinke, tudi na udeležbo na prihodnjih volitvah. Z umetno inteligenco je mogoče ustvariti ali manipulirati slikovne, zvočne ali video vsebine tako, da so zelo podobne obstoječim osebam, krajem ali dogodkom in se lahko osebam zmotno zdijo verodostojne (tako imenovani globoki ponaredki). Politično oglaševanje je lahko sredstvo za razširjanje dezinformacij in za tuje vmešavanje, zlasti kadar tako oglaševanje ne razkriva svoje političnosti, identitete sponzorjev in subjektov, ki ga financirajo, ter tega, kam in kako je ciljano. Komisija je predstavila predlog o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju, ki bo vzpostavil zavezujoč okvir na podlagi skupnih standardov, ki bo državljanom omogočil, da prepoznajo politične oglase in informirano uveljavljajo svoje demokratične pravice. Poleg tega bo omejil in uokviril uporabo osebnih podatkov za ciljano politično oglaševanje. Okrepljeni kodeks ravnanja glede dezinformacij iz leta 2022 (25) določa samoregulativne standarde za boj proti dezinformacijam in manipuliranju z informacijami. Komisija je predstavila predlog o umetni inteligenci (26), ki bo zagotovil označevanje vsebin, pripravljenih z umetno inteligenco, in razkritje njihovega izvora.

(40)

Države članice bi lahko v podporo pristojnim organom in oblikovalcem politik javnomnenjske raziskave in ankete uporabljale kot sredstvo za spremljanje razširjenosti in socialno-demografske porazdelitve ključnih z volitvami povezanih dezinformacijskih sporočil. Informacije, pridobljene v okviru takih anket, bi lahko bile na voljo raziskovalcem, novinarjem, opazovalcem volitev, civilni družbi in drugim ustreznim deležnikom.

(41)

Politične stranke imajo tudi posebno odgovornost za zaščito informacijskega okolja v zvezi z volitvami, saj morajo po eni strani zagotavljati, da volivci pravočasno, dostopno in razumljivo prejmejo pravilne informacije, po drugi strani pa obravnavati z volitvami povezane manipulacije z informacijami, vmešavanja in dezinformacije v sodelovanju z drugimi deležniki ter ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in demokratičnih vrednot.

(42)

Za dobro obveščenost in seznanjenost državljanov o načinih, kako lahko zavarujejo svoje svobodno oblikovanje mnenj, bi bilo treba spodbujati krepitev odpornosti, ozaveščanje in usposabljanje o vmešavanju v volitve. Pri razvijanju ozaveščenosti javnosti, medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, ki so bistveni za to, da državljani pridobijo spretnosti, ki so potrebne za presojo v kompleksnih razmerah, ki vplivajo na demokratično okolje, imajo ključno vlogo civilna družba, medijske organizacije, raziskovalne ustanove in akademski krogi. Take spretnosti so zlasti pomembne z ozirom na vse večjo vlogo umetne inteligence, tudi v volilnih kampanjah, na primer kadar se državljani pri sprejemanju svojih volilnih odločitev oprejo na sisteme umetne inteligence. Države članice bi morale čim bolje izkoristiti sredstva, ki so na ravni Unije na voljo za dejavnosti, ki obravnavajo manipuliranje z informacijami, vmešavanje in dezinformacije ter vplivajo na svobodne, poštene in odporne volitve, tudi s spodbujanjem možnosti financiranja v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta (27), in programa Erasmus+, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta (28). Take dejavnosti bi morale podpirati znanje in razumevanje o tem, kako učinkovito in varno dostopati do medijev in jih uporabljati ter kako odgovorno ustvarjati medijske vsebine. Države članice bi lahko šole in visokošolske ustanove spodbujale, naj v svoje učne načrte vključijo medijsko pismenost, kritično razmišljanje, politične pravice in obveznosti državljanov, razumevanje delovanja demokratičnih institucij in postopkov, tako doma kot na ravni Unije, ter spodbujanje demokratične udeležbe.

(43)

Vnaprejšnje razkrinkanje z volitvami povezanih manipulacij z informacijami, vmešavanja in dezinformacij temelji na vnaprejšnjem objavljanju zanesljivih informacij o volilnih postopkih. Razkrinkanje manipulacij z informacijami in dezinformacij o volilnih postopkih je odvisno od hitrih in zanesljivih odzivov. V sedanjih hitro spreminjajočih se varnostnih razmerah je še posebej pomembno usposabljanje volilnih in drugih zadevnih organov o tem, kako učinkovito na spletu in zunaj njega razkrinkati, tudi vnaprej, manipuliranje z informacijami, vmešavanje in dezinformacije o volilnih postopkih. Države članice bi morale za boj proti dezinformacijam in manipulaciji z informacijami, ki ovirajo volitve, izvajati tudi druge dopolnilne ukrepe. V zvezi s tem bi se lahko oprle na evropsko opazovalnico digitalnih medijev in njena vozlišča kot vire informacij za tiste subjekte, ki sodelujejo pri volilnih procesih, kot so opazovalci volitev, izobraževalci in drugi razširjevalci vsebin, o načinih za razkrinkanje z volitvami povezanih dezinformacij.

(44)

Priporočilo Komisije (EU) 2018/234 (29) že spodbuja pristojne nacionalne organe, naj na podlagi izkušenj držav članic opredelijo dobre prakse pri ugotavljanju, zmanjševanju in obvladovanju tveganj za volilni proces zaradi dezinformacij. Od takrat so taka tveganja postala še bolj pereča, saj se je v primerjavi s prejšnjimi volitvami spremenilo varnostno okolje. Pristojni nacionalni organi bi zato morali te dobre prakse nadalje razvijati in posodabljati, tudi z uporabo orodij za odkrivanje umetne inteligence. Nacionalne volilne mreže bi morale okrepiti sodelovanje na tem področju, tudi z izmenjavo dobrih praks v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje in tesnim sodelovanjem s sistemom hitrega obveščanja. To bi lahko vključevalo izmenjavo strokovnega znanja med državami članicami, ki se med drugim zaradi svojega geografskega položaja soočajo s podobnimi izzivi.

(45)

Jasni kanali za sodelovanje med nacionalnimi volilnimi mrežami, evropsko mrežo za volilno sodelovanje in medijskimi platformami ter izdajatelji političnega oglaševanja bi lahko pomagali ublažiti tveganje za manipuliranje z informacijami in dezinformacije med volitvami, zlasti s podpiranjem razvoja standardov za boljše razširjanje zanesljivih informacij. Države članice že sodelujejo v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje, skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (30), sistema hitrega obveščanja (31) in drugih okvirov, da bi obravnavale manipuliranje z informacijami, vmešavanje in dezinformacije ter razvile večdisciplinaren odziv na take grožnje za volilne procese. Te mreže bi morale še naprej razvijati ustrezno odzivanje, tudi s podpiranjem sodelovanja med državami članicami. Okrepiti bi bilo treba sodelovanje med evropsko mrežo za volilno sodelovanje in temi drugimi evropskimi mrežami, ki izvajajo dejavnosti, pomembne za volilne procese, tudi v okviru skupnega mehanizma za odpornost volitev. Podpreti bi bilo treba dobre prakse, vključno s skupnimi srečanji različnih mrež, kakršno je bilo skupno srečanje evropske mreže za volilno sodelovanje in sistema hitrega obveščanja 6. decembra 2023. Poleg tega bi morala evropska mreža za volilno sodelovanje še naprej olajševati sodelovanje z mednarodnimi subjekti, kot sta Svet Evrope in Urad Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za demokratične institucije in človekove pravice, v okviru celovitega pristopa k svobodnim, poštenim in odpornim volitvam v Evropi.

(46)

Donacije iz tretjih držav nacionalnim političnim strankam, političnim fundacijam, političnim kandidatom in organizatorjem kampanj bi lahko neupravičeno vplivale na demokratične procese v Uniji in se uporabljale kot sredstvo za vmešavanje tretjih držav, zlasti če niso nadzorovane. Take donacije bi lahko vplivale na poštenost ali integriteto politične konkurence, povzročile izkrivljanje volilnega procesa, izkrivljale enake konkurenčne pogoje s kršitvijo pravil o zgornjih mejah prihodkov in odhodkov, omogočale korupcijo ali ogrožale nacionalni javni red. Donacije iz tretjih držav političnim strankam, političnim fundacijam, kandidatom, organizatorjem kampanj in, kjer je ustrezno, političnim gibanjem bi morale biti zato omejene ali prepovedane, vsekakor pa bi morale zanje veljati zahteve glede preglednosti.

(47)

Uredba št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (32) ureja financiranje evropskih političnih strank, tudi kar zadeva financiranje iz tretjih držav. V skladu z navedeno uredbo evropske politične stranke in evropske politične fundacije ne smejo sprejeti anonimnih donacij ali prispevkov katerega koli javnega organa iz države članice ali tretje države ali katerega koli podjetja, v katerem ima lahko tak javni organ posredno ali neposredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva tega podjetja, svoje finančne udeležbe ali predpisov, ki jih urejajo, ali donacij katerega koli zasebnega subjekta s sedežem v tretji državi ali posameznikov iz tretje države, ki niso upravičeni do glasovanja na volitvah v Evropski parlament.

(48)

V priporočilu Sveta Evrope o skupnih pravilih proti korupciji pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj (33) je poudarjeno, da bi morale države izrecno omejiti, prepovedati ali kako drugače urediti donacije tujih donatorjev političnim strankam. V smernicah Beneške komisije o financiranju političnih strank (34) je navedeno, da bi morale biti donacije tujih držav ali podjetij prepovedane, ta prepoved pa ne bi smela preprečevati donacij državljanov, ki živijo v tujini. V skladu z navedenimi smernicami se lahko predvidijo tudi druge omejitve, zlasti najvišja raven posameznega prispevka, prepoved prispevkov industrijskih ali komercialnih podjetij ali verskih organizacij ali predhodni nadzor prispevkov članov strank, ki želijo kandidirati na volitvah, s strani javnih organov, specializiranih za volilne zadeve.

(49)

Države članice bi morale za preprečevanje tujega vmešavanja opredeliti in obravnavati morebitne vrzeli v svoji zakonodaji in drugih regulativnih ukrepih v zvezi z donacijami tretjih držav političnim strankam, političnim fundacijam, političnim kandidatom in organizatorjem kampanj. Učinkovito bi morale obravnavati izogibanje zadevnim pravilom ter med drugim razmisliti o prepovedi donacij v imenu druge osebe. Donacije bi bilo treba razumeti tako, da zajemajo vsak prispevek v gotovini, vsak prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev ali del po ceni, ki je nižja od tržne, in/ali katero koli drugo transakcijo, ki za zadevni subjekt pomeni ekonomsko korist (vključno s posojili), razen običajnih političnih dejavnosti, ki jih posamezniki opravljajo prostovoljno. Pri tem bi lahko države članice uporabile smernice delovne skupine visokih uradnikov za integriteto pri OECD (35) in Skupine držav proti korupciji (GRECO), ki jo je ustanovil Svet Evrope (36).

(50)

Komisija spremlja preprečevanje korupcije v povezavi s financiranjem političnih strank v državah članicah v okviru poročil o stanju pravne države, od leta 2022 pa izdaja tudi s tem povezana priporočila.

(51)

Da bi podprli integriteto volilnega procesa in obravnavali dejanske ali predvidljive negativne učinke na svobodne in poštene volitve, bi morale politične stranke in z njimi povezani subjekti oceniti tveganja, ki izhajajo iz donacij iz tretjih držav in donacij, ki bi lahko bile povezane s korupcijo ali drugimi kriminalnimi dejavnostmi. Politične stranke in z njimi povezani subjekti bi morali v svoji oceni tveganja razmisliti o ukrepih za obravnavanje ugotovljenih tveganj, vključno z ustrezno identifikacijo donatorjev, da bi se izognili tveganjem prikritega financiranja prek slamnatih subjektov.

(52)

Države članice bi morale okrepiti sodelovanje v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje ter med drugim skupaj opredeliti skupne standarde in merila glede donacij in druge podpore iz tretjih držav nacionalnim političnim strankam, političnim fundacijam in organizatorjem kampanj.

(53)

Da bi dodatno okrepili evropski značaj in učinkovito izvedbo volitev v Evropski parlament, bi si bilo treba še naprej prizadevati za vključitev vseh državljanov v volitve v Evropski parlament in za nadaljnje olajševanje uveljavljanja s tem povezanih volilnih pravic.

(54)

S tem, da bi se dovolj zgodaj razširile informacije o odpiralnem času volišč ter zagotovilo zgodnje odpiranje in pozno zapiranje volišč na dan volitev, tudi pri volitvah v Evropski parlament, bi omogočili glasovanje več državljanom, med drugim tistim, ki živijo na oddaljenih območjih ali imajo netipičen delovni čas.

(55)

Kot je navedeno v poročilu o volitvah v Evropski parlament leta 2019, poročilu o uporabi Direktive 94/80/ES iz leta 2018 (37) in poročilu o evropskem državljanstvu iz leta 2020 (38), bi morale države članice še naprej podpirati uveljavljanje volilnih pravic državljanov Unije ter spodbujati ozaveščenost o pravicah teh državljanov in zadevnih postopkih. Obravnavati bi morale tudi morebitne ovire za udeležbo mobilnih državljanov Unije na volitvah v Evropski parlament, tako v vlogi volivcev kot kandidatov. Za podporo pri zagotavljanju informacij o zadevnih pravicah in veljavnih postopkih bi se lahko uporabila splošno dostopna digitalna orodja, vključno z enotnim digitalnim vstopnim mestom, ki je bilo vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (39) ter ki omogoča dostop do zadevnih spletnih strani Unije in nacionalnih spletnih strani, tudi o volilnih pravicah. Države članice se tudi spodbuja, naj kar najbolje izkoristijo komunikacijske storitve in storitve za reševanje težav na ravni Unije, kot sta kontaktni center Europe Direct in SOLVIT, ki ju je Komisija dala na voljo, da bi se državljanom Unije zagotovile točne in pravočasne informacije o državljanskih pravicah in volilnih postopkih.

(56)

Dodatni komunikacijski ukrepi bi okrepili evropski značaj volitev v Evropski parlament. Nacionalne politične stranke bi morale čim prej začeti kampanje za volitve v Evropski parlament, saj so ključni akterji pri ozaveščanju državljanov, tudi mobilnih, Unije o volitvah v Evropski parlament. Kot je navedeno v poročilu Komisije o volitvah v Evropski parlament leta 2019, so skupna prizadevanja različnih institucij EU, držav članic in civilne družbe na področju komuniciranja še vedno ključni element za krepitev evropskega značaja volitev v Evropski parlament.

(57)

Za še večjo preglednost povezave med nacionalnimi političnimi strankami ter evropskimi političnimi strankami in političnimi skupinami v Evropskem parlamentu bi morale imeti nacionalne politične stranke možnost, da pred začetkom kampanje objavijo svojo povezanost ali postopek povezovanja z evropsko politično stranko, k temu pa se jih tudi spodbuja. Da bi prispevale k širjenju evropske razsežnosti volitev, bi morale države članice spodbujati in olajšati dajanje takih informacij na voljo javnosti. Države članice in politične stranke bi lahko podprle tudi druge ukrepe za večjo preglednost povezave med evropskimi in nacionalnimi političnimi strankami, na primer tako, da bi podprle organizacijo skupnih dogodkov evropskih in nacionalnih političnih strank.

(58)

Da bi evropske politične stranke izpolnile svojo vlogo iz člena 10(4) PEU, da prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje evropskih državljanov, bi morale imeti možnost, da vzpostavijo stik s svojimi člani in volivci v volilnih okrožjih po vsej Uniji, tudi z izvajanjem čezmejnih kampanj v Uniji. Države članice bi morale v pomoč širitvi evropske razsežnosti volitev v Evropski parlament olajšati izvajanje učinkovitih čezmejnih kampanj evropskih političnih strank in političnih skupin Evropskega parlamenta po vsej Uniji.

(59)

Za nadaljnjo zaščito integritete volitev v Evropski parlament bi bilo treba spodbujati države članice k dodatnemu obravnavanju tveganj večkratnega glasovanja in kandidatur. V ta namen bi bilo treba državljane Unije obveščati o pravilih in sankcijah v zvezi z večkratnim glasovanjem. Države članice bi si morale ob podpori Komisije točno in pravočasno izmenjevati podatke o mobilnih državljanih Unije, ki se udeležijo volitev kot volivci ali kandidati. V zvezi s tem bi morale države članice nadgraditi priprave, ki so se začele v okviru strokovne skupine za volilne zadeve (40), da se prek ustreznega varnega orodja, ki ga da na voljo Komisija, zagotovi učinkovita in šifrirana izmenjava potrebnih podatkov za namene preprečitve večkratnega glasovanja. Mobilnih državljanov Unije se zato, ker so bili vpisani v volilni imenik v državi članici prebivanja, ne bi smelo izbrisati iz volilnih imenikov za vse vrste volitev v njihovi matični državi.

(60)

Za spodbujanje svobodnih, poštenih in odpornih volilnih procesov bi bilo treba dodatno okrepiti sodelovanje v okviru nacionalnih volilnih mrež, kot je navedeno v Priporočilu (EU) C(2018) 5949. Člani nacionalnih volilnih mrež bi si morali hitro izmenjevati informacije o vprašanjih, ki bi lahko vplivala na volitve v Evropski parlament, vključno s skupnim prepoznavanjem groženj in vrzeli ter izmenjavo ugotovitev in strokovnega znanja, in po potrebi vzpostaviti protokole in načine dela za sodelovanje in izmenjavo informacij, da bi preprečili moteče incidente, ki vplivajo na volitve, ščitili pred njimi, se nanje odzivali in jih blažili ter zagotovili okrevanje po njih. Če organi kazenskega pregona niso vključeni v nacionalne volilne mreže, bi lahko države članice razmislile o vzpostavitvi stalne povezave med nacionalnimi volilnimi mrežami in ustreznimi nacionalnimi organi kazenskega pregona ob polnem spoštovanju demokratičnih vrednot. Nacionalne volilne mreže bi lahko za ta namen sodelovale z drugimi deležniki, kot so raziskovalci, akademiki, opazovalci volitev in zagovorniki človekovih pravic. Prav tako bi se morale povezati z nacionalnimi parlamenti in skupaj z njimi podpirati ozaveščanje o pomenu zaščite integritete volilnih postopkov, tudi pred tveganjem vmešavanja. Da bi lahko nacionalne volilne mreže ustrezno izpolnjevale svojo vlogo in izvajale svoje dejavnosti, bi jim morale države članice zagotoviti potrebne okvire, vire in sredstva.

(61)

Države članice bi morale pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament in tudi po njih okrepiti sodelovanje med svojimi nacionalnimi volilnimi mrežami, zlasti v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje. Pri tem bi se morale opreti na mehanizme, ki podpirajo hitro izmenjavo informacij o vprašanjih, ki vplivajo na volitve –