(1)

Carinska unija je temelj Evropske unije, enega največjih trgovinskih blokov na svetu. Carinska unija je bistvena za uspešno povezovanje Unije in pravilno delovanje notranjega trga v korist podjetjem in državljanom.

(2)

Za mednarodno trgovino Unije veljata carinska zakonodaja in zakonodaja, ki ni carinska zakonodaja. Slednja se uporablja za določeno blago na področjih politike, kot so zdravje in varnost, okolje, kmetijstvo, ribištvo, kulturna dediščina in nadzor trga. Ena od glavnih nalog, dodeljenih carinskim organom na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je zagotovitev varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi. Neusklajenost unijskih necarinskih in carinskih formalnosti vodi v zapletene in obremenjujoče obveznosti poročanja za trgovce, neučinkovite postopke carinjenja blaga, ki vodijo v napake in goljufije, in dodatne stroške za gospodarske subjekte. Neinteroperabilnost sistemov, ki jih uporabljajo ti carinski in drugi organi, močno ovira napredek pri dokončanju digitalnega enotnega trga v zvezi s carinskimi kontrolami. Za obravnavo razdrobljene interoperabilnosti med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi pri upravljanju postopkov carinjenja blaga ter za uskladitev ukrepov na tem področju so Komisija in države članice v preteklih letih sprejele številne zaveze za razvoj pobud enotnega okenca za carinjenje blaga.

(3)

V skladu z Odločbo št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) si države članice in Komisija prizadevajo vzpostaviti in usposobiti okvir za storitve enotnega okenca, ki zagotavlja nemoten pretok podatkov med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi, med carinskimi organi in Komisijo, med carinskimi organi in drugimi upravami ali agencijami ter iz enega carinskega sistema v drugega na celotnem območju Unije. Nekateri elementi navedene odločbe so bili nadomeščeni ali pa niso dovolj konkretni, da bi spodbudili in motivirali nadaljnji napredek, zlasti napredek v zvezi s pobudo za enotno okence. Na podlagi tega in v skladu s končnim poročilom Komisije z dne 21. januarja 2015 o oceni izvajanja elektronskega carinjenja v EU je Svet v sklepih z dne 17. decembra 2014 o izvajanju elektronske carine in enotnega okna v Evropski uniji potrdil Beneško deklaracijo z dne 15. oktobra 2014 in pozval Komisijo, naj pripravi predlog za revizijo Odločbe št. 70/2008/ES.

(4)

Svet je 1. oktobra 2015 sprejel Sklep (EU) 2015/1947 (5) o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o olajševanju trgovine, ki je začel veljati 22. februarja 2017. Navedeni sporazum predstavlja najobsežnejše prizadevanje za olajševanje trgovine in carinsko reformo v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Vsebuje določbe, katerih cilj sta znatno izboljšanje carinjenja blaga ter učinkovito sodelovanje med carinskimi in drugimi regulativnimi organi pri vprašanjih olajševanja trgovine in skladnosti s carinskimi predpisi. V skladu s členom 10(4) navedenega sporazuma si članice prizadevajo za uvedbo ali vzdrževanje enotnega okna, ki trgovcem omogoča, da sodelujočim organom ali agencijam zahtevane dokumente in/ali podatke za uvoz, izvoz ali tranzit blaga predložijo prek enotne vstopne točke. Kadar se zdi to primerno in je določeno v zakonodaji Unije, ki ni carinska zakonodaja, bi morale imeti države članice tudi možnost, da trgovcem omogočijo, da prek te enotne vstopne točke predložijo zahtevane dokumente in/ali podatke o blagu v začasni hrambi.

(5)

Olajševanje trgovine ter varnost in zaščita zadevajo vse organe, vključene v postopek carinjenja blaga prek meja Unije. Zaradi hitrega porasta mednarodne trgovine in elektronskega trgovanja se je povečala potreba po boljšem sodelovanju in usklajevanju med temi organi. Tekoči proces digitalizacije omogoča učinkovitejše reševanje teh razmer s povezovanjem sistemov carinskih in partnerskih pristojnih organov ter omogočanjem integrirane, dostopne in sistematične avtomatizirane izmenjave informacij med njimi, s ciljem okrepiti sodelovanje na področju carinskih postopkov. Sedanji okvir skladnosti s predpisi kot tak ne zadostuje za podporo učinkovitim interakcijam med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi, za sisteme in postopke katerih sta značilna razdrobljenost in podvajanje. Za popolnoma usklajen in učinkovit postopek carinjenja blaga je potrebno racionalizirano regulativno okolje Unije za mednarodno trgovino, ki Uniji in njenim prebivalcem prinaša dolgoročne koristi na vseh področjih politike, prispeva k učinkovitosti in pravilnemu delovanju notranjega trga ter zagotavlja varstvo potrošnikov.

(6)

Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba upoštevati posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 4/2021 z naslovom „Carinske kontrole: nezadostna usklajenost ovira finančne interese EU“ in sklepe Sveta z dne 28. junija 2021 o navedenem posebnem poročilu, saj so za pravilno delovanje notranjega trga in carinske unije potrebna zadostna sredstva in osebje.

(7)

Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020, določen v sporočilu Komisije z dne 19. aprila 2016, je namenjen povečanju učinkovitosti javnih storitev z odpravo obstoječih digitalnih ovir, zmanjšanjem upravnega bremena in izboljšanjem kakovosti interakcij med nacionalnimi upravami. V navedenem akcijskem načrtu so zlasti določena načela, kot so načelo „privzeto digitalno“ kot standard za storitve, načelo o poročanju „samo enkrat“ in načelo „privzeta čezmejnost“, katerih namen je olajšati mobilnost znotraj digitalnega enotnega trga. V njem je določeno tudi načelo „privzeta interoperabilnost“, katerega cilj je zagotoviti nemoteno delovanje javnih storitev na celotnem notranjem trgu ter zaupanje v varnost osebnih podatkov in informacijske tehnologije.

(8)

V skladu z vizijo iz evropskega akcijskega načrta za e-upravo za obdobje 2016–2020 in širšimi prizadevanji za poenostavitev in digitalizacijo postopkov poročanja o mednarodni trgovini z blagom je Komisija razvila prostovoljni pilotni projekt, ki se imenuje carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil. Ta projekt carinskim organom omogoča, da samodejno preverijo skladnost z omejenim številom necarinskih formalnosti, saj omogoča izmenjavo informacij med carinskimi sistemi sodelujočih držav članic in zadevnimi unijskimi necarinskimi sistemi, s katerimi se necarinske formalnosti upravljajo. S projektom so se postopki carinjenja sicer izboljšali, a njegova prostovoljna narava jasno omejuje njegov potencial, da bi carinskim organom, partnerskim pristojnim organom in gospodarskim subjektom prinesel znatne koristi. Potencialne koristi projekta so omejene, zlasti ker ni celovitega pregleda nad celotnim uvozom v Unijo in izvozom iz nje in ker ima omejen učinek na zmanjšanje upravnega bremena za gospodarske subjekte.

(9)

Da bi dosegli popolnoma digitalno okolje in učinkovit postopek carinjenja blaga za vse strani, vključene v mednarodno trgovino, je treba določiti skupna pravila za usklajeno in integrirano okolje enotnega okenca Evropske unije za carino (v nadaljnjem besedilu: okolje enotnega okenca EU za carino). To okolje bi moralo vključevati sklop popolnoma integriranih elektronskih storitev, zagotovljenih na ravni Unije in nacionalni ravni, da se olajšata izmenjava informacij in digitalno sodelovanje med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi ter racionalizirajo postopki carinjenja blaga za gospodarske subjekte. Okolje enotnega okenca EU za carino bi bilo treba razviti v skladu z možnostmi za zanesljivo identifikacijo in avtentikacijo, ki jih ponuja Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6), in načelom „samo enkrat“, kadar je to ustrezno, kot je poudarjeno v Uredbi (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Za izvajanje okolja enotnega okenca EU za carino je treba na podlagi pilotnega projekta vzpostaviti sistem za izmenjavo potrdil, in sicer elektronski carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil (v nadaljnjem besedilu: EU CSW-CERTEX), ki povezuje nacionalna okolja enotnega okenca za carino in unijske necarinske sisteme, s katerimi se upravljajo posebne necarinske formalnosti. Prav tako je treba uskladiti nacionalna okolja enotnega okenca za carino, ta okolja integrirati v okolje enotnega okenca EU za carino ter vzpostaviti sklop pravil o digitalnem upravnem sodelovanju v okviru okolja enotnega okenca EU za carino.

(10)

Okolje enotnega okenca EU za carino bi moralo biti čim bolj usklajeno in interoperabilno z drugimi obstoječimi ali prihodnjimi carinskimi sistemi, kot je centralizirano carinjenje iz Uredbe (EU) št. 952/2013. Kadar je to ustrezno, bi si bilo treba prizadevati za sinergije med evropskim okoljem enotnega okenca za pomorski sektor, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in okoljem enotnega okenca EU za carino.

(11)

Ta uredba bi morala zlasti privesti do boljše zaščite državljanov in zmanjšanja upravnega bremena za gospodarske subjekte in carinske organe.

(12)

Okolje enotnega okenca EU za carino mora vključevati rešitve za visoko raven kibernetske varnosti, da se v čim večji meri preprečijo napadi, ki bi lahko motili delovanje carinskih in necarinskih sistemov, ogrozili varnost trgovine ali škodili gospodarstvu Unije. Standarde kibernetske varnosti bi bilo treba zasnovati tako, da bi se razvijali enako hitro kot regulativne zahteve za varnost omrežij in informacij. Komisija in države članice bi morale pri razvoju, upravljanju in vzdrževanju okolja enotnega okenca EU za carino upoštevati ustrezne smernice v zvezi s kibernetsko varnostjo, ki jih je izdala Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA).

(13)

Izmenjava digitalnih informacij prek EU CSW-CERTEX bi morala zajemati unijske necarinske formalnosti, določene v zakonodaji Unije, ki ni carinska zakonodaja, za izvrševanje katerih so pooblaščeni carinski organi. Unijske necarinske formalnosti zajemajo vse postopke, ki jih mora v zvezi z mednarodnim pretokom blaga opraviti fizična oseba, gospodarski subjekt ali partnerski pristojni organ, vključno z delom pretoka med državami članicami, kadar je to potrebno. Te formalnosti nalagajo različne obveznosti za uvoz, izvoz ali tranzit določenega blaga, njihovo preverjanje prek carinskih kontrol pa je bistveno za učinkovito delovanje okolja enotnega okenca EU za carino. EU CSW-CERTEX bi moral zajemati digitalizirane formalnosti, določene v zakonodaji Unije, ki jih upravljajo partnerski pristojni organi v elektronskih unijskih necarinskih sistemih, pri čemer bi bilo treba hraniti ustrezne informacije iz vseh držav članic, ki so potrebne za carinjenje blaga.

Zato je primerno opredeliti unijske necarinske formalnosti in ustrezne unijske necarinske sisteme, za katere bi moralo veljati digitalno sodelovanje prek EU CSW-CERTEX. Zlasti bi morala biti opredelitev unijskih necarinskih sistemov široka in bi morala zajemati različne situacije in pravne formulacije v pravnih aktih, na podlagi katerih so bili ali bodo lahko ti sistemi vzpostavljeni in uporabljeni. Poleg tega je primerno določiti datume, do katerih bi morali biti specifičen unijski necarinski sistem, ki zajema unijsko necarinsko formalnost, in nacionalna okolja enotnega okenca za carino povezani z EU CSW-CERTEX. Ti datumi bi morali odražati datume, določene v zakonodaji Unije, ki ni carinska zakonodaja, do katerih naj bi bila specifična unijska necarinska formalnost izpolnjena, da se bo dosegla skladnost prek okolja enotnega okenca EU za carino. Sprva bi moral EU CSW-CERTEX zajemati zlasti sanitarne in fitosanitarne zahteve, pravila, ki urejajo uvoz ekoloških proizvodov, okoljske zahteve v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini in snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter formalnosti v zvezi z uvozom predmetov kulturne dediščine.

(14)

EU CSW-CERTEX bi moral olajšati izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi. To pomeni, da bi morali imeti carinski organi in partnerski pristojni organi možnost, da, kadar gospodarski subjekt predloži carinsko deklaracijo ali deklaracijo za ponovni izvoz, za katero je potrebno izpolnjevanje unijskih necarinskih formalnosti, samodejno in učinkovito izmenjujejo in preverjajo informacije, potrebne za postopek carinjenja. Izboljšano digitalno sodelovanje in usklajevanje med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi bi moralo privesti do bolj integriranih, hitrejših in enostavnejših brezpapirnih postopkov carinjenja blaga ter boljšega izvrševanja unijskih necarinskih formalnosti in skladnosti z njimi.

(15)

EU CSW-CERTEX bi morala v sodelovanju z državami članicami razvijati, integrirati in upravljati Komisija, vključno z zagotavljanjem ustreznega usposabljanja držav članic o njegovem delovanju in izvajanju. Za zagotavljanje ustreznih, usklajenih in standardiziranih storitev enotnega okenca na ravni Unije za unijske necarinske formalnosti bi morala Komisija vse unijske necarinske sisteme povezati z EU CSW-CERTEX. Države članice bi morale biti, po potrebi s pomočjo Komisije, odgovorne za povezovanje svojih nacionalnih okolij enotnega okenca za carino z EU CSW-CERTEX.

(16)

Vsaka obdelava osebnih in neosebnih podatkov v EU CSW-CERTEX bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (splošna uredba o varstvu podatkov) in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (uredba o varstvu internih podatkov) ter brez poseganja v Uredbo (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (uredba o prostem pretoku neosebnih podatkov). Potekati bi morala v varnem in zanesljivem okolju, ki je zaščiteno pred kibernetskimi grožnjami. V ta namen bi bilo treba uporabiti ustrezne organizacijske in tehnične ukrepe za kibernetsko varnost, kot je šifriranje. Poleg tega bi morala omogočati izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi, ne da bi bili pri tem shranjeni kateri koli osebni podatki, razen tehnični dnevniki, potrebni za identifikacijo podatkov, poslanih v določen sistem. Po potrebi bi morala tudi pretvoriti podatke, da bi se omogočila izmenjava informacij med obema digitalnima področjema. Infrastruktura informacijske tehnologije, ki se bo uporabljala za pretvorbo podatkov, bi se morala nahajati v Uniji.

(17)

Odvisno od vrste necarinske formalnosti bi lahko elektronske informacije, ki se bodo izmenjevale prek EU CSW-CERTEX, vsebovale različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in njihove osebne podatke, ki so potrebni za vložitev carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz ali zahtevek za spremne listine. Carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz lahko vsebujejo osebne podatke več kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključno z izvozniki, uvozniki, prejemniki in dodatnimi udeleženci v dobavni verigi. Spremne listine lahko vsebujejo enake informacije za druge kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pošiljatelji, izvozniki, prejemniki, uvozniki in imetniki dovoljenj. Tretja kategorija posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih osebni podatki bi se lahko obdelovali v EU CSW-CERTEX, vključuje pooblaščeno osebje carinskih organov, partnerskih pristojnih organov ali katerega koli drugega certificiranega organa ter osebje Komisije in vse zunanje ponudnike storitev, ki delujejo v imenu Komisije in so vključeni v delovanje in vzdrževanje EU CSW-CERTEX.

(18)

Kadar se osebni podatki obdelujejo s strani dveh ali več subjektov, ki skupaj določijo namen in načine obdelave, bi morali biti ti subjekti skupni upravljavci. Ker so Komisija ter carinski organi držav članic in partnerski pristojni organi odgovorni za delovanje EU CSW-CERTEX, bi morali biti skupni upravljavci obdelave osebnih podatkov v EU CSW-CERTEX v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

(19)

Okolje enotnega okenca EU za carino bi moralo vključevati varovalne instrumente in bi moralo biti zasnovano tako, da bi prispevalo k zmogljivostim carinskih organov za analizo podatkov in jih spodbujalo, vključno z uporabo orodij, ki uporabljajo umetno inteligenco, za odkrivanje kršitev, ki so predmet carinskih kontrol ali ki jih carinski organi preiskujejo, vključno v zvezi z varnostjo in varovanjem blaga in zaščito finančnih interesov Unije.

(20)

Večja digitalizacija carinskih in unijskih necarinskih formalnosti, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini, je državam članicam odprla nove priložnosti za izboljšanje digitalnega sodelovanja med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi. Da bi te priložnosti izkoristile in prednostne naloge uresničile, je več držav članic začelo razvijati okvire za nacionalna okolja enotnega okenca za carino. Te pobude se bistveno razlikujejo glede na raven obstoječe strukture carinske informacijske tehnologije, prednostne naloge in stroškovne strukture. Zato je treba od držav članic zahtevati, da za unijske necarinske formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX, vzpostavijo in uporabljajo nacionalna okolja enotnega okenca za carino z minimalnim naborom funkcij, s pomočjo katerih bodo lahko uporabljeni vsi podatki iz unijskih necarinskih sistemov, ki jih uporabljajo partnerski pristojni organi. Ta nacionalna okolja enotnega okenca bi morala predstavljati nacionalne komponente okolja enotnega okenca EU za carino, ki bi omogočale elektronsko izmenjavo informacij in sodelovanje med carinskimi organi, partnerskimi pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti, da bi zagotovili skladnost s carinsko zakonodajo in unijskimi necarinskimi formalnostmi, ki jih zajema EU CSW-CERTEX, ter njihovo učinkovito izvrševanje.

V skladu s tem ciljem bi morala nacionalna okolja enotnega okenca za carino carinskim organom omogočati avtomatizirano preverjanje formalnosti, v zvezi s katerimi se prek EU CSW-CERTEX prenašajo podatki iz unijskega necarinskega sistema. Nacionalna okolja enotnega okenca za carino bi morala pristojnim partnerskim organom omogočati tudi spremljanje in nadzor količin dovoljenega blaga (v nadaljnjem besedilu: upravljanje količine), ki so ga carinski organi sprostili prek Unije. To bi bilo treba zagotoviti tako, da bi se unijskim necarinskim sistemom prek EU CSW-CERTEX predložile potrebne informacije o carinjenju. V praksi je upravljanje količine na ravni Unije potrebno, da se omogoči boljše izvrševanje necarinskih formalnosti s samodejnim in doslednim spremljanjem uporabe dovoljenih količin za sprostitev blaga, s čimer se prepreči njihova prekomerna uporaba ali zloraba. Povezava nacionalnih okolij enotnega okenca za carino z EU CSW-CERTEX bi olajšala učinkovito upravljanje količine na ravni Unije.

(21)

Da bi dodatno poenostavili postopke carinjenja blaga za gospodarske subjekte, bi morala nacionalna okolja enotnega okenca za carino postati enoten kanal, ki bi ga lahko gospodarski subjekti brez poseganja v uporabo drugih obstoječih komunikacijskih kanalov uporabljali za komuniciranje s carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi. Vendar pa ta okolja ne bi smela omejevati ali ovirati drugih oblik sodelovanja med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi. Unijske necarinske formalnosti, za katere velja ta dodatni poenostavitveni ukrep, so podsklop glavnih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Komisija bi morala te formalnosti opredeliti postopoma z oceno izpolnjevanja sklopa meril, pomembnih za olajševanje trgovine, ob upoštevanju njihove pravne in tehnične izvedljivosti. Da bi se trgovina še bolj olajšala, učinkovitost kontrol pa izboljšala, bi moralo biti mogoče uporabiti nacionalna okolja enotnega okenca za carino kot platformo za usklajevanje kontrol med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

(22)

Vsaka država članica bi morala imenovati enega ali več pristojnih organov, ki bodo delovali kot upravljavci postopkov obdelave podatkov, ki se izvajajo v njenem nacionalnem okolju enotnega okenca za carino. Te postopke obdelave podatkov bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Glede na to, da se bodo nekateri podatki, ki izvirajo iz nacionalnih okolij enotnega okenca za carino, izmenjevali z unijskimi necarinskimi sistemi prek EU CSW-CERTEX, bi bilo treba od vsake države članice zahtevati, da Komisijo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti o kršitvah varstva osebnih podatkov, ki ogrožajo varnost, zaupnost, razpoložljivost ali celovitost osebnih podatkov, ki se obdelujejo v njenem nacionalnem okolju enotnega okenca za carino in izmenjujejo prek EU CSW-CERTEX.

(23)

Za popolnoma usklajen postopek carinjenja blaga so potrebni postopki, ki podpirajo digitalno sodelovanje in izmenjavo informacij med carinskimi organi, partnerskimi pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti, da bi izpolnili in izvrševali unijske necarinske formalnosti, zajete v EU CSW-CERTEX. Interoperabilnost v tem kontekstu pomeni zmožnost nemotenega izvajanja teh postopkov v carinskih in necarinskih sistemih in področjih, ne da bi se pri tem izgubil kontekst ali pomen izmenjanih podatkov. Da bi omogočili popolnoma avtomatizirano preverjanje unijskih necarinskih formalnosti, bi moral EU CSW-CERTEX zagotavljati tehnično interoperabilnost, pa tudi da je pomen zadevnih podatkov vedno enak. Pomembno je uskladiti carinsko in necarinsko terminologijo, da se zagotovi, da se izmenjani podatki in informacije ohranijo in razumejo v vseh izmenjavah med unijskimi necarinskimi sistemi in nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino. Poleg tega bi bilo treba v okviru EU CSW-CERTEX za zagotovitev usklajenega izvrševanja unijskih necarinskih formalnosti po vsej Uniji opredeliti carinski postopek ali ponovni izvoz, za katerega se lahko uporabi spremna listina na podlagi upravne odločbe, ki jo je v spremni listini navedel partnerski pristojni organ. S tehničnega vidika bi bilo treba v EU CSW-CERTEX zagotoviti združljivost carinskih in necarinskih podatkov, tako da se po potrebi spremeni njihov format ali struktura, ne da bi se spremenila njihova vsebina.

(24)

Glede na unijske necarinske formalnosti, ki jih zajema, bi moral imeti EU CSW-CERTEX več namenov. Carinskim organom bi moral dati na voljo ustrezne podatke, da bi lahko prek avtomatiziranega preverjanja teh formalnosti bolje izvrševali unijske necarinske regulativne politike. Poleg tega bi moral zagotavljati ustrezne podatke partnerskim pristojnim organom, da bi lahko spremljali in določili preostalo količino dovoljenega blaga, ki ga carina ni odpisala pri carinjenju drugih pošiljk. Prav tako bi moral podpirati izvajanje načela „vse na enem mestu“ za izvajanje kontrol iz člena 47(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, in sicer z olajšanjem integracije carinskih in necarinskih postopkov Unije za popolnoma avtomatizirano carinjenje blaga. Nekateri pravni akti Unije zahtevajo prenos podatkov med nacionalnimi carinskimi sistemi ter informacijskim in komunikacijskim sistemom, vzpostavljenim z zadevnim aktom.

EU CSW-CERTEX bi zato moral omogočati vsako avtomatizirano izmenjavo informacij med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi, kadar se to zahteva v teh aktih, ne da bi bilo sodelovanje omejeno le na take izmenjave podatkov. Kolikor operativni vidik sodelovanja med carinskimi in necarinskimi organi ni določen v pravu Unije, ga na nacionalni ravni opredelijo države članice. Tako lahko države članice uporabljajo vse funkcije EU CSW-CERTEX za popolnoma avtomatizirano izpolnjevanje formalnosti in vsak drug avtomatiziran prenos podatkov med carinskimi organi in ustreznimi partnerskimi pristojnimi organi, ki se zahteva v skladu z zakonodajo Unije o vzpostavitvi unijskih necarinskih formalnosti.

(25)

Da bi vzpostavili enoten komunikacijski kanal z organi, vključenimi v carinjenje blaga, bi morala nacionalna okolja enotnega okenca za carino gospodarskim subjektom omogočati, da na enotni točki predložijo potrebne podatke, ki se zahtevajo v skladu s carinsko zakonodajo in zakonodajo Unije, ki ni carinska zakonodaja, ter da od vključenih organov neposredno prek te točke prejemajo povratne informacije v elektronski obliki o katerih koli povezanih informacijah. Take povratne informacije lahko vključujejo obvestila o odločbah carinskih organov. Enoten komunikacijski kanal bi se moral uporabljati samo za unijske necarinske formalnosti, zajete v EU CSW-CERTEX in opredeljene kot primerne za dodatne ukrepe za poenostavitev.

(26)

Podatki v carinski deklaraciji ali deklaraciji za ponovni izvoz in podatki, vključeni v spremne listine, potrebni za izpolnitev unijskih necarinskih formalnosti, navedenih v Prilogi, se v veliki meri prekrivajo. Da se omogoči ponovna uporaba podatkov, tako da gospodarskim subjektom ni treba zagotoviti istih podatkov več kot enkrat, je treba uskladiti in racionalizirati podatkovne zahteve za carinske in unijske necarinske formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Komisija bi zato morala opredeliti podatkovne elemente, vključene v carinsko deklaracijo ali deklaracijo za ponovni izvoz in v spremne listine, potrebne za izpolnitev unijskih necarinskih formalnosti, navedenih v Prilogi (v nadaljnjem besedilu: skupni nabor podatkov). Komisija bi morala opredeliti tudi podatkovne elemente, ki so potrebni samo na podlagi zakonodaje Unije, ki ni carinska zakonodaja (v nadaljnjem besedilu: nabor podatkov partnerskega pristojnega organa). Skupni nabor podatkov, nabor podatkov partnerskega pristojnega organa in nabor podatkov, ki ga zahtevajo samo carinski organi, bi morali biti vključeni v sestavljen nabor podatkov, ki vsebuje vse informacije v zvezi s carinjenjem, potrebne za izpolnitev carinskih in unijskih necarinskih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX.

(27)

Da bi omogočili izpolnitev carinskih in necarinskih formalnosti, ki vplivajo na isti pretok blaga, bi moralo nacionalno okolje enotnega okenca za carino gospodarskim subjektom omogočiti (v primeru obveznih unijskih necarinskih sistemov) ali bi jim lahko omogočilo (v primeru prostovoljnih necarinskih sistemov Unije), da za dajanje blaga v carinske postopke ali njihov ponovni izvoz vse podatke, ki jih zahteva več regulativnih organov, predložijo s sestavljenim naborom podatkov. Glede na specifično necarinsko formalnost Unije bi moralo biti mogoče take podatke predložiti v različnih časovnih obdobjih in skupaj s carinsko deklaracijo ali deklaracijo za ponovni izvoz, vloženo pred pričakovano predložitvijo blaga carinskim organom, v skladu s členom 171 Uredbe (EU) št. 952/2013. Tako bo mogoče upoštevati načelo „samo enkrat“. Nacionalna okolja enotnega okenca za carino bi morala uporabljati sestavljeni nabor podatkov, s katerim bi carinskim organom prenesli skupni nabor podatkov in nabor podatkov partnerskega pristojnega organa v EU CSW-CERTEX ter skupne in specifične podatke, ki jih zahtevajo carinski organi.

(28)

Za prenos informacij, ki jih gospodarski subjekti prek nacionalnih okolij enotnega okenca za carino zagotovijo vsem zadevnim organom, bi moral EU CSW-CERTEX omogočati potrebno izmenjavo informacij med carinskimi in necarinskimi področji. Zlasti bi moral EU CSW-CERTEX iz nacionalnih okolij enotnega okenca za carino prejemati podatke, potrebne za izpolnitev unijskih necarinskih formalnosti, ki se uporabljajo, in jih posredovati v zadevni unijski necarinski sistem. Ta izmenjava bi morala pristojnim partnerskim organom omogočati pregled informacij, posredovanih v zadevne unijske necarinske sisteme, in sprejemanje njihovih odločitev o carinjenju, ki bi jih bilo treba carinskim organom posredovati prek EU CSW-CERTEX. Carinski organi pa bi morali te informacije gospodarskim subjektom posredovati prek nacionalnih okolij enotnega okenca za carino. Kot identifikator za izmenjavo in navzkrižno sklicevanje na informacije, povezane s temi izmenjavami, bi se morala uporabljati registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (v nadaljnjem besedilu: številka EORI).

(29)

V skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013 se vsakemu gospodarskemu subjektu, ki opravlja carinske operacije, dodeli številka EORI kot identifikator za vse stike s carinskimi organi v Uniji. Komisija vzdržuje osrednji sistem EORI za shranjevanje in obdelavo podatkov v zvezi z EORI. Da bi se olajšalo sodelovanje med različnimi organi, vključenimi v postopek carinjenja blaga, bi morali imeti partnerski pristojni organi dostop do sistema EORI za potrditev številke EORI, ki jo lahko zahtevajo od gospodarskih subjektov v okviru njihovih formalnosti.

(30)

Tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami je bistveno za usklajevanje vseh dejavnosti, povezanih z uspešnim delovanjem okolja enotnega okenca EU za carino. To bo pripomoglo tudi k zapolnitvi vrzeli med različnimi stopnjami digitalizacije in digitalne pripravljenosti, s čimer se bo preprečilo morebitno izkrivljanje. Glede na širok in raznolik obseg teh dejavnosti mora vsaka država članica imenovati pristojni organ, ki bo nacionalni koordinator. Brez poseganja v notranjo organizacijo nacionalnih uprav bi moral biti nacionalni koordinator kontaktna točka za Komisijo in bi moral spodbujati sodelovanje na nacionalni ravni, hkrati pa zagotavljati interoperabilnost sistema. Komisija bi morala zagotoviti usklajevanje, kadar je to potrebno, in pomagati zagotoviti učinkovito izvrševanje unijskih necarinskih formalnosti.

(31)

Razvoj okolja enotnega okenca EU za carino povzroča različne stroške izvajanja. Pomembno je, da se ti stroški med Komisijo in državami članicami razdelijo na najprimernejši način glede na vrsto storitev, ki se zagotavljajo. Komisija bi morala kriti stroške, povezane z razvojem, vzdrževanjem in delovanjem EU CSW-CERTEX, ki je osrednja komponenta okolja enotnega okenca EU za carino, in stroške, povezane z zagotavljanjem njegovih vmesnikov z unijskimi necarinskimi sistemi. Države članice pa bi morale kriti stroške, povezane s svojo vlogo pri zagotavljanju vmesnikov z EU CSW-CERTEX ter razvojem, vzdrževanjem in delovanjem nacionalnih enotnih okenc za carino.

(32)

Za postopno integracijo različnih unijskih necarinskih formalnosti z različnih področij politike v EU CSW-CERTEX je potrebno podrobno načrtovanje. V ta namen bi morala Komisija pripraviti delovni program za vključitev teh formalnosti v EU CSW-CERTEX ter za razvoj povezav med unijskimi necarinskimi sistemi, v katerih se obdelujejo te formalnosti, in EU CSW-CERTEX. Glavni cilj delovnega programa bi moral biti podpora operativnim zahtevam in časovnemu načrtu izvajanja teh dejavnosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti razvoju informacijske tehnologije, ki se med drugim zahteva v nacionalnih okoljih enotnega okenca za carino. Delovni program bi bilo treba redno pregledovati, da se oceni splošni napredek pri uporabi te uredbe, in ga posodobiti vsaj vsaka tri leta.

(33)

Komisija bi morala redno spremljati stanje razvoja okolja enotnega okenca EU za carino in možnosti za nadaljnjo razširitev njegove uporabe. V ta namen bi morala Komisija na podlagi delovnega programa pripraviti letno poročilo o aktualnem stanju izvajanja okolja enotnega okenca EU za carino in nacionalnih okolij enotnega okenca za carino. Poleg tega bi moralo to poročilo vključevati tudi podroben pregled nad obstoječimi unijskimi necarinskimi formalnostmi in tistimi iz zakonodajnih predlogov Komisije, da se zagotovi jasen pregled nad stanjem digitalizacije formalnosti na meji. To poročilo bi moralo nadalje vsaj vsaka tri leta vključevati tudi rezultate rednega spremljanja delovanja okolja enotnega okenca EU za carino. Komisija bi morala spremljati in tudi ocenjevati delovanje EU CSW-CERTEX, da bi zagotovila učinkovito izvrševanje unijskih necarinskih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o oceni delovanja okolja enotnega okenca EU za carino. V svojih poročilih bi morala oceniti napredek, opredeliti področja za izboljšanje in predlagati priporočila za prihodnost ob upoštevanju napredka, doseženega za izboljšanje digitalnega sodelovanja med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi, vključenimi v carinjenje blaga, da se zagotovijo poenostavljeni postopki za gospodarske subjekte in učinkovito izvrševanje unijskih necarinskih formalnosti. V teh poročilih bi bilo treba upoštevati tudi ustrezne informacije, ki jih države članice zagotovijo med drugim o svojih nacionalnih okoljih enotnega okenca za carino. Komisija bi morala za namene spremljanja in poročanja organizirati in vzdrževati stalen dialog z državami članicami, zadevnimi gospodarskimi subjekti in drugimi zadevnimi stranmi.

(34)

Da bi lahko razvili nove informacijske sisteme, že obstoječe pa posodobili, si je treba znatno prizadevati za ustrezne finančne naložbe in naložbe v človeške vire, zlasti pa v samo informacijsko tehnologijo. Ta uredba zapolnjuje vrzeli med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi ter vzpostavlja okvir za digitalno sodelovanje, ki ga je treba izvajati po vsej Uniji. Za zagotovitev ustreznega načrtovanja in časovnega načrta se države članice zato spodbuja, da izvedejo ocene učinka svojih nacionalnih sistemov, postopkov in načrtovanja ter Komisiji pravočasno predložijo potrebne informacije in tako spodbujajo boljšo pripravo zakonodaje, zlasti kar zadeva delegirane in izvedbene akte, v skladu s cilji Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12).

(35)

Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega delovanja okolja enotnega okenca EU za carino bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami seznama unijskih necarinskih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX v Prilogi, dopolnitvijo te uredbe z določitvijo podatkovnih elementov, ki se izmenjujejo prek EU CSW-CERTEX, in dopolnitvijo te uredbe z opredelitvijo skupnega nabora podatkov skupaj z naborom podatkov partnerskega pristojnega organa za vsak zadevni akt Unije, ki se uporablja za unijske necarinske formalnosti, integrirane v EU CSW-CERTEX. Komisija bi morala pri spreminjanju seznama unijskih necarinskih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX, določiti tudi datume, do katerih bi morali biti zadevni unijski necarinski sistemi in nacionalna okolja enotnega okenca za carino najpozneje povezani z EU CSW-CERTEX. Pri določanju teh datumov bi bilo treba upoštevati naslednja elementa: prvič, datume, do katerih je treba izpolniti nekatere obveznosti iz zakonodaje Unije, da bo lahko v ta namen uporabljeno okolje enotnega okenca EU za carino, in, drugič, roke za začetek uporabe, ki se običajno uporabljajo za carinske sisteme.

Države članice lahko nekatere unijske necarinske sisteme in svoje nacionalno okolje enotnega okenca za carino z EU CSW-CERTEX povežejo pred datumi, določenimi v Prilogi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo zadevnih odgovornosti skupnih upravljavcev za skladnost z obveznostmi iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, sprejetjem posebnih pravil za izmenjavo informacij, ki jih je treba obdelati prek EU CSW-CERTEX, po potrebi vključno s kakršnimi koli posebnimi pravili za zagotovitev varstva osebnih podatkov, določitvijo unijskih necarinskih formalnosti, integriranih v EU CSW-CERTEX, ki so lahko predmet dodatnega digitalnega sodelovanja, sprejetjem postopkovnih ureditev za dodatne izmenjave informacij, ki se obdelujejo prek EU CSW-CERTEX, po potrebi vključno z morebitnimi posebnimi pravili, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in sprejetjem delovnega programa v podporo izvajanju določb v zvezi s povezavo zadevnih unijskih necarinskih sistemov z EU CSW-CERTEX in vključitvijo zadevnih unijskih necarinskih formalnosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(37)

Ker ta uredba vzpostavlja mehanizem, s katerim carinski organi izvršujejo formalnosti, ki vplivajo na postopek carinjenja blaga, je treba to uredbo ter njene dopolnilne in izvedbene določbe vključiti v opredelitev carinske zakonodaje iz člena 5, točka 2, Uredbe (EU) št. 952/2013. Ta pristop je v skladu s členom 3 navedene uredbe, ki carinskim organom nalaga zagotavljanje varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi, ob hkratnem olajševanju trgovine. Uredbo (EU) št. 952/2013 bi bilo zato treba spremeniti, da se okolje enotnega okenca EU za carino vključi na seznam carinske zakonodaje, ki je v njej določen. Člen 163(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 določa, da morajo biti spremne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo zadevni carinski postopek ali ponovni izvoz, v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v trenutku vložitve carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz. Ker bodo lahko carinski organi potrebne podatke, povezane z unijskimi necarinskimi formalnostmi, pridobili prek EU CSW-CERTEX, bi bilo treba to obveznost šteti za izpolnjeno. Zato bi bilo treba člen 163(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 ustrezno spremeniti, da bi bolj povezali carinske in necarinske postopke Unije in tako omogočili, da bi se izvajali sočasno.

(38)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 20. novembra 2020.

(39)

Za integracijo unijskih necarinskih formalnosti v EU CSW-CERTEX je treba vzpostaviti novo infrastrukturo informacijske tehnologije, da se vzpostavijo povezave med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi, opredelijo podatki, ki jih je treba izmenjati, ter razvijejo tehnične in funkcionalne specifikacije. Zato bi bilo treba pri uporabi te uredbe upoštevati časovni okvir, potreben za napredek pri tem razvoju na ravni Unije in nacionalni ravni. Poleg tega se pričakuje, da bo izvajanje dodatnih ukrepov digitalnega sodelovanja trajalo bistveno dlje, saj je zanj potrebna predhodna opredelitev zadevnih unijskih necarinskih formalnosti skupaj z ustreznim tehničnim razvojem. Zato je treba uporabo nekaterih določb te uredbe odložiti.

(40)

Ker cilja te uredbe, in sicer boljšega izvrševanja regulativnih zahtev Unije prek meja Unije in olajševanja mednarodne trgovine, zaradi neizogibne nadnacionalne narave čezmejnega pretoka blaga in njegove kompleksnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –