(1)

Polprevodniki so bistveni za delovanje našega sodobnega gospodarstva in družbe. V preteklem letu je bila Unija priča motnjam v oskrbi brez primere, ki so povzročile velike zamude in negativne učinke na pomembne gospodarske sektorje ter zamude pri popravilu in vzdrževanju bistvenih izdelkov v kritičnih sektorjih, kot sta medicinska in diagnostična oprema.

(2)

Zaradi zdajšnje krize pomanjkanja polprevodnikov in njenih učinkov domin bi bili zato lahko ogroženi kritični sektorji, kot so zdravstvo, promet, energetika, obramba, varnost in vesolje. Prišlo bi lahko do zamude pri zelenem in digitalnem prehodu Unije.

(3)

Glede na navedeno želi Komisija s predlogom za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema polprevodnikov (akt o čipih) (1) obravnavati odpornost Unije na motnje v dobavni verigi polprevodnikov, spodbujati razvoj zmogljivosti za napredno proizvodnjo, oblikovanje in povezovanje sistemov ter vrhunsko industrijsko proizvodnjo v Uniji, obravnavati akutno pomanjkanje znanj in spretnosti, povečati usposobljeno delovno silo ter prispevati k oblikovanju odpornega in dinamičnega ekosistema polprevodnikov v Uniji. Unija je zavezana svojemu strateškemu cilju, da do leta 2030 doseže vsaj 20 % svetovne proizvodnje vrhunskih, inovativnih in trajnostnih polprevodnikov, kot je določeno v programu politike Pot v digitalno desetletje (2).

(4)

To priporočilo je priloženo predlagani uredbi kot orodje s takojšnjim učinkom, da se omogoči hiter in usklajen odziv Unije na zdajšnje pomanjkanje. V ta namen predlaga vzpostavitev mehanizma za usklajevanje za razpravo in odločanje o pravočasnih in sorazmernih ukrepih za odzivanje na krizo.

(5)

Glede na strukturne pomanjkljivosti dobavne verige polprevodnikov priporoča tudi ukrepe za omogočanje usklajenega spremljanja vrednostne verige polprevodnikov, pri čemer se osredotoča na tveganja, ki lahko prekinejo ali ogrozijo dobavo polprevodnikov ali nanjo negativno vplivajo. Navedeni ukrepi bi morali pripraviti in omogočiti stalni mehanizem za spremljanje dobavne verige polprevodnikov, ki je predlagan v uredbi.

(6)

Komisija je za izvajanje tega priporočila ustanovila evropsko strokovno skupino za polprevodnike. Evropska strokovna skupina za polprevodnike bo služila kot platforma za usklajevanje med državami članicami ter bo Komisiji svetovala in pomagala pri izvajanju prihodnje uredbe. Naloge evropske strokovne skupine za polprevodnike prevzame Evropski odbor za polprevodnike, ki bo ustanovljen z uredbo.

(7)

Evropska strokovna skupina za polprevodnike bi morala olajšati hitro in učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo o dogajanju na trgu, ki resnično ogroža oskrbo v Uniji, ter spodbujati enoten in usklajen odziv na krizo.

(8)

Kot prvi ukrep se državam članicam priporoča, da zahtevajo informacije od predstavniških organizacij podjetij ali po potrebi od posameznih proizvajalcev polprevodnikov in opreme. To bi povečalo sposobnost evropske strokovne skupine za polprevodnike za opredelitev in prilagoditev morebitnih ukrepov za odzivanje na krizo. Zbrani podatki bi se morali nanašati na zmožnost proizvodnje, proizvodno zmogljivost ter trenutne primarne motnje in ozka grla. Kakršno koli zbiranje ali izmenjava informacij bi morala biti v skladu z veljavnimi pravili o izmenjavi podatkov ter zaupnosti informacij in podatkov.

(9)

To priporočilo vključuje predloge za ukrepe za odzivanje na krizo, o katerih naj države članice razpravljajo ter razmislijo o njihovem izvajanju, kadar je to ustrezno in sorazmerno.

(10)

Če je to potrebno za oceno zdajšnje krize, bi lahko države članice razmislile o vzpostavitvi dialoga, v katerem bi proizvajalce polprevodnikov s sedežem v Uniji pozvale, naj dajo prednost pogodbam s podjetji, ki dobavljajo izdelke kritičnim sektorjem, da bi zagotovili nadaljnje delovanje teh sektorjev.

(11)

Poleg tega lahko države članice, če je to ustrezno in primerno glede na oceno zdajšnje krize, razmislijo o podelitvi pooblastila Komisiji za nabavo nekaterih izdelkov v njihovem imenu, da bi s svojo kupno močjo ustvarile učinek finančnega vzvoda in zagotovile oskrbo kritičnih sektorjev v javnem interesu.

(12)

Države članice se tudi spodbuja, naj ocenijo, ali bi morala Unija izvajati nadzor nad določenim izvozom, da se zavaruje oskrba na notranjem trgu. Če menijo, da so taki zaščitni ukrepi ustrezni, potrebni in sorazmerni, bi lahko o njih razpravljale in zaprosile Komisijo, naj oceni, ali so izpolnjeni pogoji za zaščitne ukrepe v zvezi z izvozom v skladu z Uredbo (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(13)

Priporočeni ukrepi spremljanja bi morali upoštevati načela predvidevanja, usklajevanja in pripravljenosti, da bi vzpostavili mehanizem zgodnjega opozarjanja za preprečitev kriz s polprevodniki in okrepitev Unijinega ekosistema polprevodnikov. V ta namen se države članice poziva k razpravi v evropski strokovni skupini za polprevodnike o ustreznih kazalnikih zgodnjega opozarjanja, da bi predvideli prihodnja pomanjkanja v dobavni verigi polprevodnikov.

(14)

Potrebna je nadaljnja poglobljena ocena tveganj, ki lahko prekinejo ali ogrozijo vrednostno verigo ali nanjo negativno vplivajo, vključno s porekli in viri dobave zunaj Unije. Zato se državam članicam priporoča, naj zberejo ustrezne informacije in sodelujejo, da bi Komisija lahko pripravila skupno oceno tveganja za vrednostno verigo polprevodnikov v Uniji. Navesti bi bilo treba dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri pripravi ocen tveganja.

(15)

Komisija v predlagani uredbi določa stalen in zavezujoč mehanizem za usklajeno spremljanje in odzivanje na krizo, ki temelji na ukrepih, predlaganih v tem priporočilu. Ko Uredba začne veljati, se to priporočilo lahko razveljavi –