(1)

Člen 168 Direktive 2006/112/ES določa, da ima davčni zavezanec pravico, da odbije davek na dodano vrednost (DDV), obračunan na dobavo blaga in storitev, ki jih prejmejo za namene svojih obdavčenih transakcij. Člen 26(1), točka (a), navedene direktive določa, da se kot opravljanje storitev za plačilo, za kar je treba obračunati DDV, šteje, če se poslovno sredstvo uporablja za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje, za druge namene kot za namene njegove dejavnosti.

(2)

Odločba Sveta 2007/441/ES (2) Italiji dovoljuje, da omeji pravico do odbitka DDV na podlagi člena 168 Direktive 2006/112/ES na 40 % za nakup nekaterih motornih cestnih vozil, vključno s pogodbami o montaži in podobno, proizvodnjo, nabavo znotraj Skupnosti, uvozom, zakupom ali najemom, spremembo, popravilom ali vzdrževanjem ter s tem povezanimi izdatki, vključno z mazivi in gorivom, kadar se zadevno vozilo ne uporablja v celoti za poslovne namene. Za vozila, za katera velja ta omejitev na 40 %, Italija zahteva, da davčni zavezanci uporabe vozil, vključenih v sredstva podjetja davčnega zavezanca, za zasebne namene ne obravnavajo kot opravljanje storitev za plačilo v skladu s členom 26(1), točka (a), Direktive 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrepi).

(3)

Odločba 2007/441/ES preneha veljati 31. decembra 2022.

(4)

V pismu, ki ga je Komisija evidentirala 19. aprila 2022, je Italija zaprosila za dovoljenje za nadaljevanje uporabe posebnih ukrepov, za nadaljnje obdobje do 31. decembra 2025.

(5)

Komisija je s pismom z dne 2. maja 2022 zahtevala nadaljnje informacije, ki jih je Italija predložila s pismom z dne 1. junija 2022.

(6)

Italija je v odgovor na zahtevo Komisije predložila razlago odstotka omejitve, ki se uporablja za pravico do odbitka DDV. Italija zatrjuje, da je stopnja v višini 40 % še vedno upravičena. Prav tako zatrjuje, da je odstopanje od zahteve iz člena 26(1)(a) Direktive 2006/112/ES še vedno potrebno za preprečitev dvojnega obdavčevanja. Nadalje zatrjuje, da so ti posebni ukrepi utemeljeni s potrebo po poenostavitvi postopka obračunavanja DDV in preprečevanju davčnih utaj, ki izhajajo iz nepravilnega vodenja evidenc in lažnih davčnih napovedi.

(7)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES s pismom z dne 23. junija 2022 posredovala zahtevo Italije drugim državam članicam. Komisija je s pismom z dne 24. junija 2022 Italijo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(8)

Uporaba posebnih ukrepov po 31. decembru 2022 bo imela zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, ki jih Italija zbere v fazi končne potrošnje, in ti ukrepi ne bodo negativno vplivali na lastne vire Unije iz pobiranja DDV.

(9)

Zato je primerno podaljšati dovoljenje iz Odločbe 2007/441/ES. Podaljšanje posebnih ukrepov bi moralo biti časovno omejeno, da se omogoči Komisiji, da oceni njihovo učinkovitost in ustreznost odstotka omejitve pravice do odbitka DDV.

(10)

Zato bi bilo treba Italiji dovoliti, da še naprej uporablja posebne ukrepe do 31. decembra 2025.

(11)

V primeru, da bi Italija menila, da so posebni ukrepi potrebni po datumu prenehanja veljavnosti Odločbe 2007/441/ES in da se zagotovi pravočasna preučitev vsake zahteve za podaljšanje posebnih ukrepov, je treba določiti pogoje za tako zahtevo.

(12)

Odločbo 2007/441/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

2.

člen 7 se nadomesti z naslednjim: