(1)

Direktiva 91/676/EGS določa pravila za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(2)

Odstavek 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS določa, da morajo države članice, ki nameravajo vnesti več kot 170 kg dušika iz živinskega gnojila na hektar (ha), določiti količine, da ne bi posegale v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive. Te količine je treba utemeljiti na podlagi objektivnih meril.

(3)

Komisija je 22. oktobra 2007 sprejela Odločbo 2007/697/ES (2) o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Irska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se pod določenimi pogoji dopusti vnos 250 kg dušika iz živinskega gnojila na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja, v okviru irskega akcijskega programa, kot ga izvaja Irska v skladu z European Communities (Good Agricultural Practices for Protection of waters) Regulations iz leta 2006 (3).

(4)

Komisija je 24. februarja 2011 sprejela Sklep 2011/127/EU (4) o spremembi Odločbe 2007/697/ES in podaljšanju odstopanja do 31. decembra 2013, v povezavi z irskim akcijskim programom, kot ga izvaja Irska v skladu zEuropean Communities (Good Agricultural Practices for Protection of waters) Regulations iz leta 2010 (5).

(5)

Komisija je 27. februarja 2014 sprejela Izvedbeni sklep 2014/112/EU (6) o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Irska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se pod določenimi pogoji dopusti vnos 250 kg dušika iz živinskega gnojila na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja, v okviru irskega akcijskega programa, kot ga izvaja Irska v skladu z European Communities (Good Agricultural Practices for Protection of waters) Regulations iz leta 2014 (7).

(6)

Komisija je 8. februarja 2018 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2018/209 (8) o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Irska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se pod določenimi pogoji dopusti vnos 250 kg dušika iz živinskega gnojila na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja, v okviru irskega akcijskega programa, kot ga izvaja Irska v skladu z European Union (Good Agricultural Practices for Protection of waters) Regulations iz leta 2017 (9). Izvedbeni sklep (EU) 2018/209 je prenehal veljati 31. decembra 2021.

(7)

Odstopanje, odobreno z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/209, je v letu 2020 zadevalo 6 016 kmetij, kar ustreza približno 4,9 % skupnega števila gospodarstev s pašnimi živalmi, 15,9 % skupnega števila glav živine in 9,6 % celotne neto kmetijske površine na Irskem.

(8)

Irska je 14. oktobra 2021 Komisiji predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja na podlagi odstavka 2, tretji pododstavek, Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

(9)

V skladu z uredbami European Union (Good Agricultural Practice for Protection of Waters) iz leta 2022 (10) je Irska sprejela nov akcijski program z dodatnimi in okrepljenimi ukrepi za izpolnitev ciljev Direktive 91/676/EGS.

(10)

Irska v skladu s členom 5(2) Direktive 91/676/EGS uporablja akcijski program na vsem svojem ozemlju.

(11)

Podatki, ki jih je Irska predložila v okviru obveznosti poročanja iz člena 10 Direktive 91/676/EGS, kažejo, da so vode v obdobju 2016–2019 na splošno dosegale dobro kakovost. V zvezi s tem je bila na 98,5 % vseh postaj za spremljanje podzemne vode na Irskem povprečna koncentracija nitratov pod 50 mg/l, na 81,5 % teh postaj za spremljanje pa je bila povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l. Na vseh postajah za spremljanje površinske vode na Irskem je bila povprečna koncentracija nitratov pod 50 mg/l, na 99,2 % teh postaj za spremljanje pa je bila povprečna koncentracija nitratov pod 25 mg/l. Poleg tega je 14 % postaj za spremljanje površinske vode poročalo o evtrofikaciji, 10 % pa je poročalo o tveganju za evtrofikacijo. Kar zadeva trende, je 37,5 % postaj za spremljanje podzemne vode poročalo o povečanju koncentracij nitratov, 45,5 % jih je poročalo o stabilnih trendih, 17 % pa o trendih zmanjševanja. Kar zadeva površinske vode, je 11,1 % postaj za spremljanje poročalo o povečanju koncentracij nitratov, 86,2 % jih je poročalo o stabilnih trendih, 2,8 % pa o trendih zmanjševanja.

(12)

Število glav živine na Irskem se je v zadnjih letih povečalo. Število govedi, prašičev in ovac se je od obdobja 2012–2015 do obdobja 2016–2019 povečalo za 4,78 %, 2,81 % oziroma 0,54 %, s čimer se je nadaljeval trend povečevanja iz prejšnjih obdobij poročanja. Povprečen nanos dušika iz živinskega gnojila je v obdobju 2016–2018 znašal 117 kg dušika na hektar v primerjavi s 104 kg dušika na hektar v obdobju 2012–2015. Povprečen nanos fosforja je v obdobju 2016–2018 znašal 14 kg fosforja na hektar v primerjavi s 15 kg fosforja na hektar v obdobju 2012–2015. Povprečen vnos kemičnega dušikovega gnojila se je v obdobju 2016–2019 v primerjavi z obdobjem 2012–2015 povečal za 13 %. Povprečen vnos kemičnega fosforjevega gnojila se je v obdobju 2016–2019 v primerjavi z obdobjem 2012–2015 povečal za 24 %. Povprečen presežek fosforja je v obdobju 2016–2018 znašal 23,1 kg fosforja na hektar v primerjavi z 20 kg fosforja na hektar v obdobju 2012–2015. Povprečen presežek dušika je v obdobju 2016–2018 znašal 62,3 kg dušika na hektar v primerjavi s 44,8 kg dušika na hektar v obdobju 2012–2015.

(13)

Na Irskem je 92 % kmetijskih zemljišč namenjenih travinju. Na splošno se 67 % površin obdeluje ekstenzivno, kar pomeni manjšo gostoto živali in manjši vnos gnojil, 33 % površin se obdeluje v okviru kmetijsko-okoljskih programov in le 14 % površin se obdeluje intenzivno. Pridelava poljščin predstavlja 6,6 % uporabe. Povprečna uporaba kemičnih gnojil na travinju je 78,3 kg dušika na hektar in 8,6 kg fosforja na hektar.

(14)

Za irsko podnebje sta značilna enakomerno razporejena količina padavin čez leto in relativno majhen letni razpon temperatur, kar spodbuja dolgo rastno sezono trave, od 330 dni na leto na jugozahodu do okoli 250 dni na leto na severovzhodu (11).

(15)

Spremne informacije, ki jih je predložila Irska, kažejo, da je predlagana količina 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja upravičena glede na objektivna merila, kot so dolga rastna doba in veliki pridelki trave, ki sprejme veliko dušika.

(16)

Po preučitvi zahtevka Irske v skladu z odstavkom 2, tretji pododstavek, Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in ob upoštevanju irskega akcijskega programa ter glede na izkušnje, pridobljene z odstopanjem iz Odločbe 2007/697/ES ter izvedbenih sklepov 2014/112/EU in (EU) 2018/209, Komisija meni, da količina živinskega gnojila, ki ga predlaga Irska, tj. 250 kg dušika na hektar letno, ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo izpolnjeni nekateri strogi pogoji, ki bi morali veljati za kmete, za katere je izdano dovoljenje.

(17)

Glede na podatke iz uvodnih izjav 11 do 13 bi bilo treba pogoje iz tega sklepa okrepiti v primerjavi s pogoji iz Izvedbenega sklepa (EU) 2018/209. Vzpostavljeni pogoji ter sistemi spremljanja in nadzora bi morali zadostovati za zagotovitev, da je to odstopanje skladno s pravno zavezujočimi cilji okvirne direktive o vodah (12), vse večjimi ambicijami uredbe o porazdelitvi prizadevanj (13) in želenimi cilji evropskega zelenega dogovora v zvezi z onesnaževanjem s hranili.

(18)

Sprejeti bi bilo treba dodatne ukrepe v zvezi z vnosom živinskega gnojila in drugih gnojil. Ti ukrepi bi morali prispevati k izboljšanju upravljanja hranil z optimizacijo gnojenja in omejeno uporabo gnojil. Ukrepi, navedeni v tem sklepu, bi morali dopolnjevati ukrepe, ki se že izvajajo na podlagi kodeksa dobrih kmetijskih praks.

(19)

Letni upravni nadzor in poljske preglede bi bilo treba povečati na 10 % kmetij, ki jim je bilo izdano dovoljenje. Poljski pregledi bi morali temeljiti na zanesljivi metodologiji, vključno z oceno tveganja, naključnim nadzorom in rezultatih nadzora iz prejšnjih let. Nacionalni organi bi morali proučiti program kmetijskih pregledov, ki jih izvajajo lokalni organi, in sredstva, potrebna za izvajanje pregledov. Uporabiti bi bilo treba odvračilne sankcije (vključno z ekonomskimi). Pritožbe ali poročila državljanov, nevladnih organizacij ali žvižgačev o neskladnosti bi bilo treba obravnavati.

(20)

Irski organi bi morali leta 2023 izvesti dvoletni pregled kakovosti vode, vključno s koncentracijo nitratov in trofičnim stanjem. Na območjih, kjer podatki o spremljanju razkrivajo trende poslabšanja ali stanje onesnaženosti ali nevarnosti onesnaženja v zvezi s koncentracijami nitratov ali evtrofikacijo, bi bilo treba od leta 2024 največjo količino živinskega gnojila, ki se lahko vnese, zmanjšati na 220 kg dušika na hektar.

(21)

Zahteve za spremljanje koncentracije nitratov in trofičnega stanja v skladu z Direktivo 91/676/EGS se še naprej uporabljajo. Dvoletni pregled bi moral temeljiti na podatkih tega spremljanja. Na področjih, za katera velja odstopanje, bo potrebno dodatno spremljanje in letno poročanje.

(22)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane na podlagi tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Irska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi naslova V, poglavje II, Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(23)

Odstopanje iz tega sklepa ne posega v obveznosti Irske glede uporabe Direktive Sveta 92/43/EGS (16), vključno s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-293/17 Coöperatie Mobilisation for the Environment in Vereniging Leefmilieu (17), zlasti glede razlage člena 6(3) navedene direktive.

(24)

Pogoji iz členov 6 do 9 tega sklepa so obvezni pogoji za vse travniške kmetije, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi odstopanja. Ti pogoji se zato štejejo za obvezne standarde in zahteve, določene v nacionalnem pravu za te subjekte v smislu členov 12 in 13 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(25)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

(a)

„trava“ pomeni trajno travinje ali začasen pašnik, ki leži manj kot štiri leta;

(b)

„travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, na katerem 80 % ali več kmetijske površine, ki je na voljo za gnojenje z živinskim gnojilom, pokriva trava;

(c)

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, jelenjad, koze in konje;

(d)

„parcela“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja;

(e)

„načrt gnojenja“ pomeni predhoden izračun v zvezi z načrtovano uporabo in razpoložljivostjo hranil;

(f)

„bilanca gnojenja“ pomeni bilanco hranil na podlagi dejanske uporabe in vnosa hranil;

(g)

„skupno zemljišče“ pomeni parcelo, ki je v lasti dveh ali več oseb skupaj ali v določenih deležih in je bila prvotno kupljena od irske komisije za zemljišča (Irish Land Commission) v skladu z zakoni o nakupu zemljišč (Land Purchase Acts), vključno z zemljiščem, na katerem imata dve ali več oseb pravico do paše ali pravico do šote.

(a)

zemljevide, ki za vsako grofijo prikazujejo delež travniških kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je izdano dovoljenje, kot tudi zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, iz člena 10(1);

(b)

rezultate spremljanja kakovosti podzemne in površinske vode, kar zadeva koncentracijo nitratov in fosforja, vključno z informacijami o trendih kakovosti vode, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, ter učinek odstopanja, odobrenega s tem sklepom, na kakovost vode, iz člena 10(2);

(c)

rezultate spremljanja tal, kar zadeva koncentracijo dušika in fosforja v talni vodi ter mineralni dušik v profilu tal, tako pod pogoji odstopanja kot tudi pod pogoji brez odstopanja, iz člena 10(2);

(d)

povzetek in oceno podatkov, pridobljenih pri poostrenem spremljanju kakovosti vode, iz člena 10(4);

(e)

rezultate pregledov lokalne rabe zemljišč, kolobarjenja in kmetijskih praks iz člena 10(5);

(f)

rezultate modelno zasnovanih izračunov obsega izgub nitratov in fosforja iz člena 10(6);

(g)

oceno rezultatov upravnega nadzora in poljskih pregledov iz člena 11(1) in (2);

(h)

podatke o spreminjanju števila glav živine in proizvodnji gnojila za vsako kategorijo živine in na travniških kmetijah, ki jim je bilo izdano dovoljenje;

(i)

primerjalno analizo nadzora travniških kmetij, za katere je izdano dovoljenje, in travniških kmetij, za katere ni izdano dovoljenje, vključno s podatki o naslednjem: