(1)

Direktiva (EU) 2018/2001 določa zahteve za nekatera goriva, in sicer pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora ter reciklirana ogljična goriva, da bi se zagotovilo, da se ta goriva lahko upoštevajo pri doseganju ciljev, določenih v Direktivi, le, če so trajnostno proizvedena in prihranijo znatne emisije toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi. Prvič, člen 29 Direktive določa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, člen 26 Direktive in Delegirana uredba (EU) 2019/807 (2) pa določata merila za določitev, katere surovine za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva imajo visoko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč na eni strani in za katera pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, ki izpolnjujejo določene pogoje, se lahko potrdi, da imajo nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč, na drugi strani. Drugič, člen 25(2) Direktive določa merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora in reciklirana ogljična goriva, ki se uporabljajo v prometu. Tretjič, člen 28(2) Direktive od gospodarskih subjektov zahteva, da v podatkovno zbirko Unije vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih nekaterih obnovljivih goriv (pogonskih biogoriv, bioplina ter obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora) in recikliranih ogljičnih goriv, ki se uporabljajo v prometu.

(2)

Direktiva določa tudi pravila za izračun prispevka električne energije iz obnovljivih virov k ciljem na področju prometa. Zlasti člen 27(3) Direktive določa pravila za tak izračun, kadar se električna energija neposredno uporablja za pogon električnih vozil in kadar se uporablja za proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, ki se uporabljajo v prometu.

(3)

Za preverjanje skladnosti s pravili za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora ter reciklirana ogljična goriva lahko države članice uporabljajo prostovoljne sisteme. Prostovoljni sistemi so imeli pomembno vlogo pri dokazovanju skladnosti s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva iz Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Vloga prostovoljnih sistemov je bila razširjena z Direktivo (EU) 2018/2001. Prvič, sistemi se lahko zdaj uporabljajo za potrjevanje skladnosti vseh goriv, proizvedenih iz biomase, tudi plinastih in trdnih, s trajnostnimi merili iz Direktive (EU) 2018/2001 in zagotavljanje točnih podatkov o njihovem prihranku emisij toplogrednih plinov. Drugič, uporabljajo se lahko za potrjevanje skladnosti obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih goriv z njihovimi merili za prihranek emisij toplogrednih plinov. Tretjič, uporabljajo se lahko za dokazovanje skladnosti s pravili, ki jih člen 27(3) Direktive (EU) 2018/2001 določa za izračun električne energije iz obnovljivih virov v prometu. Četrtič, uporabljajo se lahko za dokazovanje, da gospodarski subjekti v podatkovno zbirko Unije ali nacionalno podatkovno zbirko o nekaterih obnovljivih gorivih in recikliranih ogljičnih gorivih, ki se uporabljajo v prometu, vnašajo točne informacije v skladu s členom 28(4) Direktive (EU) 2018/2001. Petič, uporabljajo se lahko za potrjevanje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč. Komisija lahko odloči, da se lahko prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi uporabljajo za vse ali nekatere od navedenih namenov.

(4)

Če gospodarski subjekt v okviru sklepa o priznanju predloži dokazilo ali podatke o skladnosti s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov, pridobljene v skladu s prostovoljnim sistemom, ki ga je priznala Komisija, država članica od dobavitelja ne bi smela zahtevati nadaljnjih dokazil.

(5)

Zahtevek Komisiji za priznanje na podlagi člena 30(4) Direktive iz prostovoljnega sistema SURE je bil Komisiji prvič predložen 15. oktobra 2020. Komisija je na podlagi tega zahtevka ocenila sistem in pri tem ugotovila nekatera vprašanja, ki bi jih bilo treba spremeniti. Ta vprašanja so bila pri ponovni predložitvi 29. junija 2021 pravilno obravnavana v sistemu. Sistem zajema vse surovine, vključno z odpadki in ostanki, biomasna goriva in celotno nadzorno verigo.

(6)

Komisija je pri ocenjevanju prostovoljnega sistema SURE ugotovila, da ustrezno upošteva trajnostna merila iz člena 29(2) do (7) Direktive (EU) 2018/2001, vsebuje pa tudi točne podatke o prihrankih emisij toplogrednih plinov za namene člena 29(10) Direktive (EU) 2018/2001 in uporablja metodologijo masne bilance v skladu z zahtevami iz člena 30(1) in (2) Direktive (EU) 2018/2001. V tej oceni niso upoštevani prihodnji izvedbeni akti, ki bodo sprejeti v skladu s členom 29(8) in členom 30(8) Direktive (EU) 2018/2001, o smernicah za dokazovanje skladnosti s trajnostnimi merili iz člena 29(6) in (7) Direktive (EU) 2018/2001 ter o pravilih za preverjanje trajnostnih meril, meril za prihranek emisij toplogrednih plinov in meril za nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč. Prostovoljni sistem SURE bo zato ponovno ocenjen, ko bodo sprejeti navedeni izvedbeni akti.

(7)

V oceni prostovoljnega sistema SURE je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije ter metodološke zahteve iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

(8)

Priznani sistem bi moral biti na voljo na spletni strani Komisije EUROPA v razdelku, namenjenem prostovoljnim sistemom.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trajnostnost pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv –