(1)

Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Republiko Moldavijo (v nadaljnjem besedilu: Moldavija) se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Moldavija se je vzhodnemu partnerstvu pridružila leta 2009, sledila pa so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum). Pridružitveni sporazum, ki vključuje postopno uvedbo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA), je bil podpisan 27. junija 2014, veljati pa je začel 1. julija 2016.

(2)

Na moldavsko gospodarstvo so pomembno vplivali recesija leta 2020, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, dolgotrajni politični zastoj v državi po predsedniških volitvah novembra 2020 ter nedavna energetska kriza. Te okoliščine so še poglobile precejšnjo finančno vrzel v Moldaviji, poslabšale njen zunanji položaj in dodatno prispevale k rastočim proračunskim potrebam.

(3)

Nova moldavska vlada je po parlamentarnih volitvah julija 2021 pokazala trdno zavezanost izvajanju nadaljnjih reform z ambicioznim programom z naslovom „Moldavija v dobrih časih 2021–2025“. Ta program se osredotoča na ključna področja politike, ki vključujejo reforme sektorja sodstva, boj proti korupciji, dobro upravljanje in pravno državo.

(4)

Moldavski organi so z obnovljeno zavezanostjo izvajanju takih reform in z močno politično voljo bistveno pospešili izvedbo reform. To je Moldaviji omogočilo tudi uspešno dokončanje ukrepa makrofinančne pomoči v zvezi s pandemijo COVID-19 na podlagi Sklepa (EU) 2020/701 Evropskega parlamenta in Sveta (3), saj so bili izpolnjeni vsi reformni ukrepi, o katerih se je dogovorila z Unijo v memorandumu o soglasju, razen enega ukrepa, za odvzem premoženjske koristi, za katerega je bila priznana oprostitev. V ta namen se je Komisija posvetovala z odborom predstavnikov držav članic, ki temu ni nasprotoval.

(5)

Mednarodni denarni sklad (MDS) je po zaustavitvi sprejetja novega programa MDS, izpogajanega v letu 2020, po parlamentarnih volitvah julija 2021 ponovno vzpostavil stik z Moldavijo in dosegel sporazum na delovni ravni o programu v okviru razširjenega kreditnega programa in instrumenta za povečanje financiranja za znesek v vrednosti 564 milijonov USD. Izvršni odbor MDS je s sklepom z dne 20. decembra 2021 novi program sprejel. Namen tega programa je podpreti okrevanje gospodarstva Moldavije, začeti izvajati ambiciozen program za upravljanje in institucionalno reformo, okrepiti preglednost in odgovornost, izboljšati predvidljivost javne politike, okrepiti finančne institucije ter spodbujati deregulacijo.

(6)

Moldavija je novembra 2021 zaradi slabšanja gospodarskega stanja in obetov Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč.

(7)

Okvirna sredstva, ki jih je Unija dodelila Moldaviji v okviru evropskega instrumenta sosedstva, je znašala 518,15 milijona EUR za obdobje 2014–2020, vključno s proračunsko podporo in tehnično pomočjo. V enotnih okvirih podpore za obdobji 2014–2017 in 2017–2020 je bil opredeljen prednostni sektor za sodelovanje z Moldavijo, ki ga je za prejšnje proračunsko obdobje financiral evropski instrument sosedstva. Prednostne naloge za obdobje 2021–2027 bodo določene v novem večletnem okvirnem programu, ki je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi deležniki.

(8)

Ker je Moldavija država, vključena v ESP, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(9)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja upravičenca.

(10)

Ker je v plačilni bilanci Moldavije še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Moldaviji v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Moldavije za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančne ureditve MDS podpirala gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Moldavije.

(11)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Moldavije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(12)

Pričakuje se, da bo makrofinančno pomoč Unije spremljalo izvajanje proračunske podpore v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(13)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Moldavije po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje v Moldaviji in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(14)

Ob upoštevanju preostalih potreb Moldavije po zunanjem financiranju, ravni njene gospodarske razvitosti, ki se določi glede na dohodek na prebivalca in stopnjo revščine, njene zmožnosti financiranja z lastnimi sredstvi in zlasti z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo, ter ocene njene zmožnosti odplačevanja na podlagi analize vzdržnosti dolga bi bilo treba del pomoči zagotoviti v obliki nepovratnih sredstev.

(15)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije v skladu s ključnimi načeli in cilji na različnih področjih zunanjega delovanja, z ukrepi, sprejetimi v zvezi s temi področji, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Moldavije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevali in zagotavljali doslednost zunanje politike Unije.

(17)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Moldavije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(18)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Moldavija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, pa tudi okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Moldaviji ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in ESZD bi morali redno spremljati izpolnjevanje tega predpogoja in doseganje teh ciljev.

(19)

Da bi se zagotovila učinkovita zaščita finančnih interesov Unije, povezanih z njeno makrofinančno pomočjo, bi morala Moldavija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, in boj proti njim. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije in Evropsko javno tožilstvo svoje pristojnosti.

(20)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, kot proračunskega organa.

(21)

Zneski makrofinančne pomoči Unije, zagotovljene v obliki nepovratnih sredstev, in zneski rezervacij za makrofinančno pomoč, zagotovljeno v obliki posojil, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(22)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(23)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(24)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z moldavskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določen v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Moldaviji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje, zamrznitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –