1.   S to uredbo se ustanovi Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija nadomesti in nasledi Evropski azilni podporni urad (EASO), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010.

2.   Agencija prispeva k zagotavljanju učinkovite in enotne uporabe prava Unije na področju azila v državah članicah na način, ki popolnoma spoštuje temeljne pravice. Agencija olajša in podpira dejavnosti držav članic pri izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), vključno z omogočanjem zbliževanja pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji ter usklajevanjem in krepitvijo praktičnega sodelovanja in izmenjave informacij.

Agencija izboljša delovanje CEAS, vključno prek mehanizma spremljanja iz člena 14 ter z zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam, zlasti kadar so njihovi azilni in sprejemni sistemi pod nesorazmernim pritiskom.

3.   Agencija je središče za strokovno znanje zaradi svoje neodvisnosti, znanstvene in tehnične kakovosti pomoči, ki jo zagotavlja, ter informacij, ki jih zbira in razširja, preglednosti njenih postopkov in metod delovanja ter prizadevnosti pri izvajanju dodeljenih nalog, pa tudi podpore informacijske tehnologije, potrebne za izvajanje njenega mandata.

1.   Za namene člena 1 Agencija opravlja naslednje naloge:

2.   Agencija na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih obveščanja na področjih v okviru njenega mandata. Javnosti mora zagotoviti natančne in celostne informacije o svojih dejavnostih. Agencija ne sodeluje pri dejavnostih obveščanja, ki imajo škodljiv učinek na naloge iz odstavka 1 tega člena. Dejavnosti obveščanja se izvajajo brez poseganja v člen 65 in v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

1.   Agencija in nacionalni organi, pristojni za azil in priseljevanje, ter druge ustrezne službe sodelujejo v dobri veri.

2.   Z namenom opravljanja nalog in obveznosti iz te uredbe, zlasti da bi Agencija opravljala naloge iz člena 2, Agencija in nacionalni organi, pristojni za azil in priseljevanje, ter druge ustrezne službe, pravočasno in natančno izmenjujejo vse potrebne informacije.

3.   Agencija tesno sodeluje z nacionalnimi organi držav članic, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi ustreznimi službami in Komisijo. Agencija svoje naloge opravlja brez poseganja v naloge, dodeljene drugim ustreznim organom, uradom in agencijam Unije. Agencija sodeluje s temi organi, uradi in agencijami, medvladnimi organizacijami, zlasti Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in drugimi ustreznimi organizacijami, kakor je določeno v tej uredbi.

4.   Agencija organizira, spodbuja in usklajuje dejavnosti, ki omogočajo izmenjavo informacij med državami članicami, tudi z ustanovitvijo mrež, če je to ustrezno.

5.   Kadar izvršni direktor po pozivu državi članici, naj Agenciji posreduje informacije, potrebne za opravljanje njenih nalog v skladu s to uredbo, ugotovi, da zadevna država članica tega sistematično ni storila, o tem poroča upravnemu odboru in Komisiji.

1.   Agencija zbira in analizira informacije o stanju na področju azila v Uniji in v tretjih državah, če bi to lahko vplivalo na Unijo, vključno z najnovejšimi informacijami o temeljnih vzrokih, tokovih migrantov in beguncev, prisotnosti mladoletnikov brez spremstva, skupni sprejemni zmogljivosti in potrebah po preselitvi tretjih držav ter morebitnih prihodih velikega števila državljanov tretjih držav, ki bi lahko povzročili nesorazmeren pritisk na azilne in sprejemne sisteme držav članic, da se zagotovi pravočasno in zanesljivo obveščanje držav članic ter opredelijo morebitna tveganja za azilne in sprejemne sisteme držav članic.

V namen iz prvega pododstavka tega odstavka Agencija tesno sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in po potrebi upošteva analizo tveganja, ki jo izvede Evropska agencija za mejno in obalno stražo v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2019/1896, da zagotovi najvišjo raven usklajenosti in zbliževanja informacij, ki jih zagotavljata Agencija in Evropska agencija za mejno in obalno stražo.

2.   Agencija pri analizi uporablja informacije, ki jih zagotovijo zlasti države članice, ustrezne institucije, organi, uradi in agencije Unije, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) ter UNHCR, zlasti poročila UNHCR glede globalne potrebe po preselitvi. Agencija lahko upošteva tudi razpoložljive informacije ustreznih organizacij na podlagi njihovega strokovnega znanja.

3.   Agencija zagotovi hitro izmenjavo ustreznih informacij med državami članicami in s Komisijo. Rezultate svoje analize pravočasno in točno predloži tudi upravnemu odboru. Agencija dvakrat letno poroča Evropskemu parlamentu o svoji analizi.

1.   Agencija organizira, usklajuje in spodbuja izmenjavo informacij o izvajanju prava Unije na področju azila med državami članicami, ter med Komisijo in državami članicami.

2.   Agencija ustvari podatkovne zbirke in spletne portale o instrumentih Unije ter nacionalnih in mednarodnih instrumentih na področju azila, pri čemer uporablja zlasti veljavno ureditev. Osebni podatki se ne hranijo v teh podatkovnih zbirkah ali objavijo na teh spletnih portalih, razen če jih Agencija pridobi iz javno dostopnih virov.

3.   Podatkovne zbirke in spletni portali iz odstavka 2 imajo javno dostopne dele, ki vsebujejo naslednje:

1.   Izvršni direktor izmed osebja Agencije imenuje strokovnjake, ki se napotijo kot uradniki za zvezo v države članice.

2.   Izvršni direktor v posvetovanju z zadevno državo članico pripravi predlog o naravi in pogojih napotitve ter o državi članici ali regiji, v katero se lahko napoti uradnik za zvezo. Izvršni direktor lahko odloči, da uradnik za zvezo pokriva do štiri države članice, ki so geografsko blizu. Predlog izvršnega direktorja mora odobriti upravni odbor.

3.   Izvršni direktor uradno obvesti zadevno državo članico o imenovanju uradnikov za zvezo in skupaj s to državo članico določi kraj napotitve.

4.   Uradniki za zvezo delujejo v imenu Agencije ter spodbujajo sodelovanje in dialog med Agencijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi zadevnimi službami. Uradniki za zvezo zlasti:

Kadar v poročilih iz točke (f) prvega pododstavka kateri od vidikov v zvezi z zadevno državo članico zbujajo pomisleke, izvršni direktor to državo članico o tem obvesti brez odlašanja. Ta poročila se upoštevajo za namene mehanizma spremljanja iz člena 14 in se posredujejo zadevni državi članici.

5.   Za namene odstavka 4 imajo uradniki za zvezo reden stik z nacionalnimi organi, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi zadevnimi službami, pri čemer obvešča kontaktno točko, ki jo imenuje zadevna država članica.

6.   Uradniki za zvezo pri opravljanju svojih dolžnosti upoštevajo le navodila Agencije.

1.   Agencija oblikuje, razvije in pregleduje usposabljanje za člane svojega osebja ter člane osebja zadevnih nacionalnih uprav, sodišč, pa tudi za nacionalne organe držav članic, pristojne za azil in sprejem.

2.   Agencija razvije usposabljanje iz odstavka 1, v tesnem sodelovanju z državami članicami in, kadar je to ustrezno, z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (19), ter ustreznimi organizacijami za usposabljanje, akademskimi institucijami, pravosodnimi združenji, mrežami za usposabljanje in organizacijami.

3.   Agencija oblikuje evropski azilni program usposabljanja ter pri tem upošteva sedanje sodelovanje v Uniji na področju azila z namenom spodbujanja najboljših praks in visokih standardov pri izvajanju prava Unije na področju azila.

Države članice razvijejo ustrezno usposabljanje svojega osebja v skladu z njihovimi obveznostmi na podlagi prava Unije na področju azila, ki temelji na evropskem azilnem programu usposabljanja in vključuje bistvene dele tega programa usposabljanja v to usposabljanje.

4.   Usposabljanja, ki jih nudi Agencija, so zelo kakovostna in opredelijo ključna načela in najboljše prakse, z namenom da se zagotovi večje zbliževanje upravnih metod, odločitev in pravnih praks, ob popolnem spoštovanju samostojnosti nacionalnih sodišč.

Kot del evropskega azilnega programa usposabljanja, usposabljanje ki ga zagotovi Agencija, vključuje zlasti:

5.   Agencija zagotovi splošna, posebna ali tematska usposabljanja ter ad hoc usposabljanja, pri čemer se uporablja tudi metodologija „usposabljanja inštruktorjev“ in e-učenje.

6.   Agencija sprejme pobude, potrebne za preverjanje in, kadar je ustrezno, zagotovi, da se vsi strokovnjaki, vključno s tistimi, ki v njej niso zaposleni, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, za sodelovanje pri operativnih dejavnostih, ki jih organizira Agencija, udeležijo usposabljanja, ki je potrebno za opravljanje njihovih dolžnosti in funkcij.

Agencija po potrebi in pred ali ob napotitvi strokovnjakom iz prvega pododstavka zagotovi usposabljanje, ki je specifično za operativno in tehnično pomoč, zagotovljeno v zadevni državi članici (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica).

7.   Agencija lahko usposabljanja organizira na ozemlju države članice ali tretje države v sodelovanju s to državo članico ali tretjo državo.

1.   Agencija je središče za zbiranje ustreznih, zanesljivih, objektivnih, točnih in posodobljenih informacij o zadevnih tretjih državah na pregleden in nepristranski način, pri čemer upošteva ustrezne informacije, vključno z informacijami, ki se nanašajo posebej na otroke, in informacijami glede spola, ter usmerjenimi informacijami o osebah, ki spadajo v ranljive in manjšinske skupine. Agencija pripravlja in redno posodablja poročila in druge dokumente, ki zagotavljajo informacije o zadevnih tretjih državah na ravni Unije, vključno s tematskimi vprašanji, ki se posebej nanašajo na zadevne tretje države.

2.   Agencija zlasti:

1.   Agencija z ustanovitvijo in upravljanjem mrež držav članic za informacije o tretjih državah zagotovi usklajevanje nacionalnih pobud, ki zagotavljajo informacije o tretjih državah. Te mreže lahko, kadar je ustrezno in za posamezne primere, vključujejo zunanje strokovnjake z ustreznim strokovnim znanjem iz UNHCR ali drugih ustreznih organizacij.

2.   Namen mrež iz odstavka 1 je državam članicam omogočiti, da zlasti:

1.   Agencija zaradi spodbujanja zbliževanja pri uporabi meril za ocenjevanje iz Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20) usklajuje prizadevanja držav članic za razvoj skupne analize o stanju v določenih izvornih državah (v nadaljnjem besedilu: skupna analiza) in smernic, ki bodo državam članicam v pomoč pri obravnavanju zadevnih prošenj za mednarodno zaščito.

Pri razvoju skupne analize in smernic Agencija upošteva najsodobnejše smernice ustreznosti UNHCR za oceno potreb po mednarodni zaščiti prosilcev za azil iz posameznih izvornih držav.

2.   Izvršni direktor po posvetovanju s Komisijo smernice predloži upravnemu odboru v potrditev. Smernicam je priložena skupna analiza.

3.   Države članice upoštevajo skupno analizo in smernice pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito brez poseganja v svoje pristojnosti glede odločanja o posameznih prošnjah za mednarodno zaščito.

4.   Agencija zagotovi, da se skupna analiza in smernice redno pregledujejo in po potrebi posodobijo. Ta pregled in posodobitev se izvedeta, kadar se spremenijo razmere v izvorni državi ali kadar obstajajo objektivni znaki, da se skupna analiza in navodila ne uporabljajo. Glede vsakega pregleda ali posodobitve skupne analize in smernic sta potrebna predhodno posvetovanje s Komisijo in potrditev upravnega odbora, kot je določeno v odstavku 2.

5.   Države članice Agenciji predložijo vse relevantne informacije o tem, da je treba pregledati ali posodobiti skupno analizo in smernice.

1.   Agencija lahko z informacijami in analizo državam članicam pomaga pri uporabi konceptov varnih držav v skladu z Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21).

2.   Agencija z informacijami in analizo Komisiji pomaga pri nalogah, ki se nanašajo na koncepte varnih držav v skladu z Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

3.   Agencija pri zagotavljanju informacij in analiz na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena sledi splošnim načelom iz člena 9.

4.   Agencija redno in na zahtevo predloži informacije in analize, ki jih zagotovi na podlagi odstavkov 1 in 2, Evropskemu parlamentu in Svetu.

1.   Agencija organizira in usklajuje dejavnosti za spodbujanje pravilnega in učinkovitega izvajanja prava Unije na področju azila, tudi z razvojem operativnih standardov, kazalnikov, smernic ali najboljših praks pri zadevah s področja azila, ter izmenjavo dobrih praks pri zadevah s področja azila med državami članicami.

2.   Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo upravnega odbora ali Komisije razvije operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse, povezane z izvajanjem prava Unije na področju azila.

3.   Pri razvoju operativnih standardov, kazalnikov, smernic in najboljših praks iz odstavka 2 se Agencija posvetuje s Komisijo, državami članicami in po potrebi z UNHCR. Na podlagi ustreznega strokovnega znanja se lahko Agencija posvetuje tudi z medvladnimi ali drugimi organizacijami, pa tudi s pravosodnimi združenji in strokovnimi mrežami.

4.   Upravni odbor sprejme operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse iz odstavka 2. Agencija po sprejetju operativnih standardov, kazalnikov, smernic in najboljših praks o njih obvesti države članice in Komisijo.

5.   Agencija državam članicam na njihovo zahtevo pomaga pri uporabi operativnih standardov, kazalnikov, smernic in najboljših praks iz odstavka 2 za njihove azilne in sprejemne sisteme z zagotavljanjem potrebnega strokovnega znanja ali operativne in tehnične pomoči.

6.   Agencija upošteva operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse iz odstavka 2 tega člena za namene mehanizma spremljanja iz člena 14.

1.   Agencija v tesnem sodelovanju s Komisijo vzpostavi mehanizem spremljanja za namene spremljanja operativne in tehnične uporabe CEAS, da bi preprečila ali prepoznala morebitne pomanjkljivosti v azilnih in sprejemnih sistemih držav članic in da bi ocenila njihovo zmogljivost in pripravljenost za obvladovanje razmer nesorazmernega pritiska z namenom povečanja učinkovitosti teh sistemov.

2.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in v posvetovanju s Komisijo določi skupno metodologijo za mehanizem spremljanja iz tega poglavja. Skupna metodologija vključuje objektivna merila, po katerih se izvaja spremljanje, opis metod, postopkov in orodij za mehanizem spremljanja, kot so praktične ureditve za obiske na kraju samem, vključno s kratkimi obiski, ter pravili in načeli za oblikovanje skupin strokovnjakov.

3.   Spremljanje zajema operativno in tehnično uporabo vseh vidikov CEAS, zlasti:

4.   Spremljanje se lahko opravi zlasti na podlagi informacij, ki jih zagotovi zadevna država članica, analize informacij o stanju na področju azila iz člena 5 in vzorčenja primerov.

Agencija lahko upošteva razpoložljive informacije pomembnih medvladnih organizacij ali organov, zlasti UNHCR, in drugih pomembnih organizacij na podlagi njihovega strokovnega znanja.

5.   Agencija lahko izvaja obiske na kraju samem za namene spremljanja. Agencija lahko izvaja obiske, napovedane v kratkem roku, samo za namene člena 15(2).

6.   Države članice Agenciji na njeno zahtevo predložijo informacije v zvezi z vidiki CEAS iz odstavka 3.

Države članice Agenciji na njeno zahtevo posredujejo informacije o svojih kontingentnih načrtih za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo morebitnega nesorazmernega pritiska na njihov azilni ali sprejemni sistem. Agencija ob soglasju zadevne države članice pomaga državam članicam pri pripravi in pregledu njihovih kontingentnih načrtov.

7.   Države članice sodelujejo z Agencijo, tudi z olajšanjem vseh obiskov na kraju samem, ki se izvajajo zaradi spremljanja. Izvršni direktor pravočasno vnaprej uradno obvesti zadevne države članice o vsakem takem obisku. V primeru obiskov, napovedanih v kratkem roku, izvršni direktor zadevno državo članico uradno obvesti 72 ur vnaprej.

1.   Upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja in ob posvetovanju s Komisijo sprejme program za namene mehanizma spremljanja iz člena 14 (v nadaljnjem besedilu: program spremljanja), ki zajema:

V programu spremljanja je navedeno, kateri azilni in sprejemni sistemi držav članic se spremljajo določeno leto. Program spremljanja zagotovi, da se vsaka država članica spremlja vsaj enkrat v vsakem petletnem obdobju.

2.   Kadar na podlagi analize informacij o stanju na področju azila iz člena 5 obstajajo resni pomisleki glede delovanja azilnega ali sprejemnega sistema države članice, Agencija začne spremljanje na lastno pobudo, v posvetovanju s Komisijo ali na zahtevo Komisije.

3.   Izvršni direktor pošlje ugotovitve spremljanja zadevni državi članici, da ta poda pripombe in kadar je ustrezno navede tudi svoje potrebe. Države članice v enem mesecu od datuma prejema ugotovitev podajo pripombe.

4.   Izvršni direktor na podlagi ugotovitev iz odstavka 3 in ob upoštevanju pripomb zadevne države članice ter ob posvetovanju s Komisijo pripravi osnutek priporočil. V osnutku priporočil opredeli ukrepe, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, po potrebi tudi s pomočjo Agencije, in rok, do katerega mora zadevna država članica sprejeti morebitne potrebne ukrepe za obravnavo pomanjkljivosti ali težav z zmogljivostjo in pripravljenostjo, ugotovljenih med spremljanjem. Izvršni direktor pošlje osnutek priporočil zadevni državi članici. Zadevna država članica v enem mesecu od datuma prejema osnutka priporočil predloži pripombe o njem. Zadevna država članica v primerih iz odstavka 2 poda svoje pripombe v 15 dneh.

Izvršni direktor po upoštevanju pripomb zadevne države članice upravnemu odboru predloži ugotovitve in osnutek priporočil. Upravni odbor priporočila sprejme z odločitvijo dveh tretjin svojih članov z glasovalno pravico. Komisija priporočila posreduje Evropskemu parlamentu. Agencija Komisijo obvešča o izvajanju priporočil.

5.   Kadar država članica ukrepov, navedenih v priporočilih Agencije iz odstavka 4, ne izvede v predpisanem roku, zaradi česar nastanejo resne posledice za delovanje CEAS, Komisija na podlagi svoje ocene sprejme priporočila, naslovljena na navedeno državo članico, ter v njih opredeli ukrepe, potrebne za odpravo pomanjkljivosti, in po potrebi posebne ukrepe, ki jih mora Agencija sprejeti za pomoč navedeni državi članici.

6.   Komisija lahko ob upoštevanju resnosti pomanjkljivosti organizira obiske na kraju samem v zadevni državi članici. Komisija pravočasno vnaprej uradno obvesti zadevno državo članico o vsakem takem obisku.

7.   Zadevna država članica poroča Komisiji o izvajanju priporočil iz odstavka 5 tega člena v roku, določenem v navedenih priporočilih. Kadar po poteku navedenega roka zadevna država članica ni upoštevala navedenih priporočil, lahko Komisija poda predlog izvedbenega akta Sveta v skladu s členom 22(1).

8.   Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o vseh nadaljnjih ukrepih spremljanja, ki jih izvaja. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje priporočila iz odstavka 5 in ju redno obvešča o napredku zadevne države članice pri izvajanju teh priporočil.

1.   Agencija v skladu s tem poglavjem državam članicam zagotavlja operativno in tehnično pomoč:

2.   Agencija organizira in usklajuje ustrezno operativno in tehnično pomoč, kar lahko zajema sprejetje enega ali več operativnih in tehničnih ukrepov na način, ki v popolnosti spoštuje temeljne pravice:

3.   Agencija operativne in tehnične ukrepe iz odstavka 2 financira ali sofinancira iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

4.   Izvršni direktor oceni rezultat operativnih in tehničnih ukrepov iz odstavka 2 tega člena. V 60 dneh od zaključka izvajanja navedenih ukrepov izvršni direktor upravnemu odboru predloži podrobna poročila o oceni, skupaj z opažanji uradnika za temeljne pravice, v skladu s shemo poročanja in ocenjevanja iz operativnega načrta, kot je določeno v členu 18(2), točka (k). Agencija izvede celovito primerjalno analizo navedenih rezultatov, ki jo vključi v letno poročilo o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69.

1.   Države članice naslovijo prošnje za pomoč v skladu s členom 16(1), točka (a), (b) ali (c), na izvršnega direktorja. Take prošnje vsebujejo opis razmer in namen prošnje ter priloženo podrobno oceno potreb, če je ustrezno pa tudi opis ukrepov, ki so že bili sprejeti na nacionalni ravni.

2.   Kadar država članica soglaša s pomočjo, predlagano na pobudo Agencije na podlagi člena 16(1), točka (d), Agenciji predloži podrobno oceno potreb, in če je ustrezno, opis ukrepov, ki so že bili sprejeti na nacionalni ravni.

3.   Izvršni direktor ocenjuje, potrjuje in usklajuje prošnje za pomoč, vključno z napotitvijo podpornih skupin za azil. Izvršni direktor nemudoma uradno obvesti upravni odbor o prejemu zahteve za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (a), (b) ali (c), ali o predlogu Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d). Izvršni direktor preuči podrobno oceno potreb, ki jo je predložila zadevna država članica v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena.

4.   Agencija vsako zahtevo za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (a), (b) ali (c), in predlog za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d), temeljito in zanesljivo oceni, kar ji omogoči, da opredeli in predlaga enega ali več ukrepov iz člena 16(2), da se lahko izpolnijo potrebe zadevne države članice. Izvršni direktor lahko po potrebi napoti strokovnjake iz Agencije, da ocenijo stanje v državi članici, ki je zaprosila za pomoč.

5.   Izvršni direktor sprejme odločitev o zagotavljanju operativne in tehnične pomoči, vključno z napotitvijo podpornih skupin za azil:

Kadar izvršni direktor napoti strokovnjake v zadevno državo članico na podlagi odstavka 4, izvršni direktor sprejme odločitev, kot je določeno v prvem pododstavku, v petih delovnih dneh od datuma iz točke (a) ali (b), kot je ustrezno.

Sočasno s sprejetjem odločitve na podlagi prvega pododstavka izvršni direktor o svoji odločitvi pisno uradno obvesti zadevno državo članico in upravni odbor ter navede glavne razloge, na katerih odločitev temelji.

1.   Kadar naj bi se zagotovila operativna in tehnična pomoč, izvršni direktor v sodelovanju z državo članico gostiteljico pripravi operativni načrt. Izvršni direktor in država članica gostiteljica se dogovorita o operativnem načrtu:

Agencija se po potrebi posvetuje s sodelujočimi državami članicami o operativnem načrtu prek nacionalnih kontaktnih točk iz člena 24.

2.   Operativni načrt je za Agencijo, državo članico gostiteljico in sodelujoče države članice zavezujoč. V njem so podrobno določeni pogoji za napotitev podpornih skupin za azil v okviru operativne in tehnične pomoči, ki se zagotovi, in organizacijski vidiki, vključno z:

3.   V državah članicah, kjer deluje UNHCR in je zmožen prispevati k odgovarjanju na zahteve za operativno in tehnično pomoč na podlagi člena 16(1), se Agencija kadar je ustrezno in ob soglasju zadevne države članice usklajuje z UNHCR glede izvajanja operativnega načrta.

4.   V zvezi z odstavkom 2, točka (f) država članica gostiteljica strokovnjakom, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, dovoli vpogled v evropske podatkovne zbirke in jim lahko dovoli vpogled v svoje nacionalne podatkovne zbirke v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom o dostopu do navedenih podatkovnih zbirk in vpogledu vanje, v obsegu, ki je potreben za doseganje ciljev in opravljanje nalog iz operativnega načrta.

5.   Izvršni direktor in država članica gostiteljica se morata strinjati glede vseh sprememb ali prilagoditev operativnega načrta, po potrebi po posvetovanju s sodelujočimi državami članicami. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta nacionalnim kontaktnim točkam sodelujočih držav članic iz člena 24.

6.   Izvršni direktor po tem, ko obvesti državo članico gostiteljico - v celoti ali deloma - začasno prekine ali prekliče napotitev podpornih skupin za azil, kadar:

1.   Izvršni direktor določi sestavo vsake podporne skupine za azil. Podporne skupine za azil sestavljajo:

Izvršni direktor pri določanju sestave podporne skupine za azil upošteva posebne razmere v zadevni državi članici. Podporna skupina za azil je sestavljena v skladu z relevantnim operativnim načrtom.

2.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči o profilih in skupnem številu strokovnjakov, ki bodo dani na voljo podporni skupini za azil. Isti postopek se uporablja za vse naknadne spremembe profilov in skupnega števila strokovnjakov.

3.   Države članice k podpornim skupinam za azil prispevajo z imenovanjem nacionalnih strokovnjakov, ki ustrezajo zahtevanim profilom, o katerih odloči upravni odbor v skladu z odstavkom 2. Število strokovnjakov, ki jih da na voljo vsaka država članica za naslednje leto, se določi na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in zadevno državo članico.

Države članice za napotitev dajo na zahtevo Agencije v skladu s sporazumi iz prvega pododstavka na voljo lastne strokovnjake ali strokovnjake, dodeljene Agenciji. Vendar, kadar se država članica srečuje z izjemnimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog, se ne zahteva, da da te strokovnjake na voljo.

4.   Agencija k podpornim skupinam za azil prispeva strokovnjake, ki so člani njenega osebja, vključno s strokovnjaki, ki so zaposleni in usposobljeni za delo na terenu, in tolmače z vsaj osnovno usposobljenostjo ali dokazanimi izkušnjami, ki se lahko zaposlijo v državah članicah gostiteljicah, ali druge strokovnjake z dokazanim ustreznim znanjem in izkušnjami v skladu z operativnimi potrebami, ki niso uslužbenci Agencije.

5.   Agencija v okviru podpornih skupin za azil oblikuje seznam tolmačev. Države članice Agenciji pomagajo pri iskanju tolmačev za seznam tolmačev, vključno s posamezniki, ki niso del nacionalne uprave držav članic. Pomoč pri tolmačenju se lahko zagotovi z napotitvijo tolmačev v zadevno državo članico ali, kadar je to ustrezno, prek videokonference.

6.   Ustanovi se rezervna skupina za azil z vsaj 500 strokovnjaki za namene napotitev podpornih skupin za azil v okviru zahtev za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (b), predlogov Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d), ter pomoči, ki jo zagotovi Agencija na podlagi člena. Rezervna skupina za azil je sestavljena iz rezerve strokovnjakov, ki so Agenciji takoj na voljo. V ta namen vsaka država članica da rezervni skupini za azil na voljo določeno število strokovnjakov, določeno v Prilogi I. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja s tričetrtinsko večino članov z glasovalnimi pravicami odloča o profilih strokovnjakov, ki bodo vključeni v rezervno skupino za azil. Enak postopek se uporablja za vse naknadne spremembe profilov strokovnjakov.

7.   Izvršni direktor lahko preveri, ali strokovnjaki, ki so jih države članice dale na voljo rezervni skupini za azil v skladu z odstavkom 6, ustrezajo profilom, ki jih je določil upravni odbor v skladu z navedenim odstavkom. Pred napotitvijo lahko izvršni direktor zahteva, naj država članica izloči strokovnjaka iz rezervne skupine za azil, kadar strokovnjak ne ustreza zahtevanemu profilu, in ga nadomesti s strokovnjakom, ki ustreza enemu od zahtevanih profilov.

8.   Brez poseganja v člen 22(5) in v primeru izjemnih razmer, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog, kot je razvidno iz analize informacij o stanju na področju azila iz člena 5, lahko država članica od upravnega odbora pisno zahteva, da je začasno oproščena obveznosti dajanja strokovnjakov na voljo rezervni skupini za azil. V zahtevi se navedejo izčrpni razlogi in informacije o stanju v tej državi članici. Upravni odbor s tričetrtinsko večino svojih članov z glasovalnimi pravicami odloči, ali je ta država članica začasno oproščena dela njenega prispevka, ki je določen v Prilogi I.

1.   Agencija v države članice napoti podporne skupine za azil za zagotovitev operativne in tehnične pomoči na podlagi člena 16(1).

2.   Izvršni direktor takoj po dogovoru o operativnem načrtu v skladu s členom 18(1) ali členom 22(2) od držav članic zahteva, naj napotijo svoje strokovnjake v desetih delovnih dneh. Zahtevo se skupaj z izvodom operativnega načrta pisno pošlje nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 24 in v njej se navede predvideni datum napotitve.

3.   Izvršni direktor napoti podporne skupine za azil iz rezervne skupine za azil v okviru zahteve za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (b), predloga Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d), ali pomoči, ki jo zagotovi Agencija, na podlagi člena 22. Napotitev strokovnjakov iz rezervne skupine za azil se izvede v sedmih delovnih dneh od datuma sprejetja dogovora o operativnem načrtu na podlagi člena 18(1) ali člena 22(2).

4.   Države članice brez nepotrebnega odlašanja dajo na voljo za napotitev strokovnjake iz rezervne skupine za azil, kot jih določi izvršni direktor. Država članica gostiteljica ne napoti strokovnjakov, ki so del njenega stalnega prispevka v rezervno skupino za azil. Če ni na voljo dovolj strokovnjakov za napotitev v rezervno skupino za azil, upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči, kako naj se ta primanjkljaj zapolni. Izvršni direktor ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

5.   Država članica, iz katere je strokovnjak napoten, (v nadaljnjem besedilu: matična država članica) določi trajanje napotitve. Trajanje napotitve ne sme biti krajše od 45 dni, razen če se zadevna operativna in tehnična pomoč zahteva za krajše obdobje.

6.   Izvršni direktor zahteva, da država članica odstrani strokovnjaka iz podporne skupine za azil, če krši pravila ravnanja ali veljavna pravila o napotitvi. V teh primerih se zadevni strokovnjak ne upošteva za prihodnje napotitve.

7.   Agencija Evropski parlament z letnim poročilom o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69 obvesti o številu strokovnjakov, ki so bili dodeljeni in napoteni v podporne skupine za azil v skladu s tem členom. V poročilu so navedene države članice, ki so se v predhodnem letu sklicevale na izjemne razmere iz člena 19(3) ali (8). Vsebuje tudi razloge za sklicevanje na izjemne razmere in informacije, ki jih je navedla zadevna država članica.

1.   Kadar država članica zaprosi za operativno in tehnično okrepitev s podpornimi skupinami za upravljanje migracij na podlagi člena 40 Uredbe (EU) 2019/1896 ali kadar so podporne skupine za upravljanje migracij napotene na žariščna območja na podlagi člena 42 navedene uredbe, izvršni direktor tesno sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, kadar v skladu s členom 40(2) navedene uredbe pregleduje v usklajevanju z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije prošnjo države članice za okrepitev in oceno njenih potreb z namenom, da določi obsežen sveženj za okrepitev, ki ga sestavljajo različne dejavnosti, ki jih usklajujejo ustrezni organi, uradi in agencije Unije, s katerimi zadevna država članica soglaša.

2.   Komisija v sodelovanju z državo članico gostiteljico in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije določi pogoje sodelovanja na žariščnem območju in je pristojna za usklajevanje dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij.

3.   Izvršni direktor v primerih iz odstavka 1 začne postopek za napotitev podpornih skupin za azil v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, vključno s strokovnjaki iz rezervne skupine za azil, če je ustrezno. Operativna in tehnična okrepitev, ki jo podporne skupine za azil zagotovijo v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, lahko vključuje:

1.   Svet lahko na podlagi predloga Komisije na podlagi člena 15(7) z izvedbenim aktom brez odlašanja sprejme sklep, v katerem opredeli enega ali več ukrepov iz člena 16(2), ki jih mora sprejeti Agencija v podporo državi članici, in določi, da mora ta država članica pri izvajanju teh ukrepov sodelovati z Agencijo, kadar postane azilni ali sprejemni sistem te države članice tako neučinkoviti, da ima to resne posledice za delovanje CEAS, in kadar:

Svet sklepe, kot je določeno v prvem pododstavku, posreduje Evropskemu parlamentu.

2.   Izvršni direktor v treh delovnih dneh od sprejetja sklepa Sveta, kot je določeno v odstavku 1, določi podrobnosti za praktično izvedbo navedenega sklepa Sveta. Izvršni direktor sočasno pripravi operativni načrt in ga predloži zadevni državi. Izvršni direktor in zadevna država članica se dogovorita o operativnem načrtu v treh delovnih dneh od datuma njegove predložitve.

3.   Agencija napoti potrebne strokovnjake iz rezervne skupine za azil in strokovnjake, ki so člani njenega osebja, v skladu s členom 20(3). Po potrebi lahko Agencija napoti dodatne podporne skupine za azil.

4.   Zadevna država članica ravna v skladu s sklepom Sveta iz odstavka 1. V ta namen sodeluje z Agencijo in nemudoma sprejme ukrepe, potrebne za olajšanje izvajanja navedenega sklepa in praktičnega izvajanja ukrepov iz navedenega sklepa in operativnega načrta, brez poseganja v njeno pristojnost za odločanje o posameznih prošnjah za mednarodno zaščito.

5.   Države članice dajo za namene tega člena na voljo za napotitev strokovnjake iz rezervne skupine za azil v skladu z odločitvijo izvršnega direktorja in se ne sklicujejo na izjemne razmere iz člena 19(3) ali (8). Država članica gostiteljica ne napoti strokovnjakov, ki so del njenega stalnega prispevka v rezervno skupino za azil.

1.   Brez poseganja v obveznost države članice gostiteljice, da zagotovi zmogljivosti in opremo, ki bo Agenciji omogočala zagotavljanje potrebne operativne in tehnične pomoči, lahko Agencija v državo članico gostiteljico, tudi na njeno zahtevo, napoti svojo opremo, če tako opremo potrebujejo podporne skupine za azil, kolikor lahko taka oprema dopolnjuje opremo, ki jo je že dala na voljo država članica gostiteljica ali drugi organi, uradi in agencije Unije.

2.   Agencija lahko pridobi ali zakupi tehnično opremo, če tako odloči izvršni direktor po posvetovanju z upravnim odborom. Pred vsako pridobitvijo ali zakupom tehnične opreme Agencija temeljito analizira potrebe ter izvede analizo stroškov in koristi. Vsi odhodki v zvezi s tako pridobitvijo ali zakupom se krijejo iz proračuna Agencije in v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

3.   Agencija zagotovi varnost svoje opreme skozi ves njen življenjski cikel.

1.   Agencija zagotovi operativno izvajanje vseh organizacijskih vidikov, vključno z navzočnostjo članov osebja Agencije, v zvezi z napotitvijo podpornih skupin za azil v celotnem zagotavljanju operativne in tehnične pomoči v skladu s členom 16 oziroma 22.

2.   Izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov iz osebja Agencije, ki delujejo ali so napoteni kot uradniki za usklajevanje za namene iz odstavka 1. Izvršni direktor o takih imenovanjih uradno obvesti državo članico gostiteljico.

3.   Uradnik za usklajevanje spodbuja sodelovanje in usklajevanje med državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami. Uradnik za usklajevanje zlasti:

4.   Izvršni direktor lahko uradnika za usklajevanje pooblasti za pomoč pri reševanju nesoglasij glede izvajanja operativnega načrta in napotitve podpornih skupin za azil.

5.   Uradnik za usklajevanje pri opravljanju svojih nalog tesno sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi in upošteva le navodila izvršnega direktorja.

1.   Država članica gostiteljica je v skladu s svojim nacionalnim pravom odgovorna za vso škodo, ki jo povzročijo strokovnjaki, ki sodelujejo v podporni skupini za azil, ki delujejo na njenem ozemlju, med svojimi operacijami.

2.   Kadar so strokovnjaki, ki sodelujejo v podporni skupini za azil, povzročili škodo zaradi hude malomarnosti ali namerne kršitve, lahko država članica gostiteljica od matične države članice ali Agencije zahteva, da ji povrne vse zneske, ki so jih plačale oškodovanim strankam ali osebam, ki so upravičene do prejemanja takih zneskov.

3.   Brez poseganja v uresničevanje pravic do tretjih strani se vsaka država članica zaveže, da od države članice gostiteljice ali druge države članice ne bo terjala povračila za škodo, ki jo je utrpela, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

4.   Države članice vse medsebojne spore ali spore države članice z Agencijo v zvezi z uporabo odstavkov 2 in 3 tega člena, ki jih ne bodo mogle rešiti s pogajanji, predložijo Sodišču Evropske unije v skladu s členom 273 PDEU.

5.   Brez poseganja v uresničevanje pravic do tretjih strani Agencija krije stroške škode njene opreme med napotitvijo, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

1.   Agencija krije stroške strokovnjakov, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, zlasti:

2.   Upravni odbor določi podrobna pravila v zvezi s plačilom stroškov, ki v skladu z odstavkom 1 nastanejo strokovnjakom, in jih po potrebi posodablja.

1.   Agencija olajšuje izmenjavo informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo, državami članicami ter, kadar je ustrezno, z zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije.

2.   Agencija v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (22), razvije in upravlja informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo tajnih podatkov v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU (23) in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (24) ter osebnih podatkov, kot je določeno v členih 31 in 32 te uredbe, z udeleženci iz odstavka 1 tega člena.

1.   Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (EU) 2018/1725.

2.   Upravni odbor sprejme ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe Agencije za varstvo podatkov. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3.   Agencija lahko brez poseganja v člena 31 in 32 obdeluje osebne podatke v nujne upravne namene, povezane z osebjem.

4.   Posredovanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, in nadaljnje posredovanje osebnih podatkov, obdelanih v okviru te uredbe, s strani držav članic organom tretjih držav ali tretjim osebam, vključno z mednarodnimi organizacijami, sta prepovedana.

5.   Agencija lahko z odstopanjem od odstavka 4 ustreznim mednarodnim organizacijam posreduje polno ime državljana tretje države, če je informirano in prostovoljno podal svoje soglasje, identificiranega zgolj za namene izvedbe postopka preselitve, informacije o poteku postopka preselitve v zvezi s tem tretjim državljanom in informacije o izidu takšnega postopka preselitve v obsegu, ki je potreben za ta namen. Ti osebni podatki se ne smejo nadalje obdelovati za katerekoli druge namene ali posredovati naprej.

6.   Kadar strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, obdelujejo osebne podatke v skladu z navodili države članice gostiteljice med zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči tej državi članici, se uporablja Uredba (EU) 2016/679.

1.   Agencija osebne podatke obdeluje le, kolikor je to potrebno, in za naslednje namene:

2.   Vsaka obdelava osebnih podatkov temelji na načelu sorazmernosti in je strogo omejena na osebne podatke, potrebne za namene iz odstavka 1.

3.   Države članice ali drugi organi, uradi in agencije Unije, ki Agenciji zagotavljajo osebne podatke, ji jih posredujejo le za namene iz odstavka 1. Vsaka obdelava shranjenih osebnih podatkov za namene, ki niso navedeni v odstavku 1, je prepovedana.

4.   Države članice ali drugi organi, uradi in agencije Unije, ki Agenciji zagotavljajo osebne podatke, lahko ob posredovanju osebnih podatkov navedejo splošno ali posebno omejitev dostopa do navedenih podatkov ali njihove uporabe, tudi v zvezi z njihovim posredovanjem, izbrisom ali uničenjem. Kadar se potreba po takih omejitvah pojavi po posredovanju osebnih podatkov, država članica ali zadevni organ, urad ali agencija Unije o tem obvestijo Agencijo. Agencija upošteva take omejitve.

1.   Osebni podatki, ki jih Agencija obdeluje ter ki jih zberejo ali Agenciji posredujejo države članice ali njeno osebje pri zagotavljanju operativne in tehnične pomoči državam članicam in za namene preselitve, so omejeni na naslednje podatke o državljanih tretjih držav:

2.   Agencija lahko obdela osebne podatke iz odstavka 1, kadar je to potrebno za enega od naslednjih namenov:

3.   Samo kadar je to nujno za operativni in tehnični ukrep na podlagi člena 16(2), točka (c), ali za namene iz odstavka 2, točka (e), tega člena, lahko Agencija v zvezi s posameznim primerom obdeluje osebne podatke, potrebne za presojo, ali državljan tretje države izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, ter osebne podatke o zdravstvenih ali posebnih ranljivostih državljana tretje države. Do teh osebnih podatkov lahko dostopajo samo uslužbenci, ki se morajo v posameznem primeru z njimi seznaniti. Ti uslužbenci varujejo zaupnost teh podatkov. Taki osebni podatki se ne smejo nadalje obdelovati ali posredovati naprej.

4.   Agencija izbriše osebne podatke takoj, ko jih je posredovala Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Europolu ali Eurojustu ali nacionalnim pristojnim organom, oziroma takoj, ko so bili uporabljeni za analizo informacij o stanju na področju azila, kot je določeno v členu 5. V nobenem primeru obdobje hrambe ne presega 30 dni od datuma, ko Agencija zbere ali prejme navedene osebne podatke. Agencija osebne podatke anonimizira v analizi informacij o stanju na področju azila iz člena 5.

5.   Agencija izbriše osebne podatke, pridobljene za namen iz člena 31(1), točka (e), takoj, ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v vsakem primeru najpozneje v 30 dneh od datuma, ko je bil državljan tretje države preseljen.

6.   Brez poseganja v druge pravice iz Uredbe (EU) 2016/679 in poleg informacij iz člena 13 navedene uredbe strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, ki posredujejo osebne podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, državljanom tretje države ob zbiranju njihovih osebnih podatkov zagotovijo kontaktne podatke ustreznega nadzornega organa, pristojnega za spremljanje in izvrševanje skladnosti z navedeno uredbo.

1.   Z Agencijo lahko sodelujejo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

2.   Narava, obseg in način sodelovanja Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice pri delu Agencije se določijo z zadevnimi dogovori. Ti dogovori vključujejo zlasti določbe v zvezi s sodelovanjem pri pobudah Agencije, finančnimi prispevki, sodelovanjem na sejah upravnega odbora ter osebjem. Glede osebja so dogovori v vseh pogledih skladni s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev), določenimi z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (25).

1.   Agencija pri vprašanjih, v zvezi z njenimi dejavnostmi, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njenih nalog, olajšuje in spodbuja operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, v okviru zunanje politike Unije, tudi v zvezi z varstvom temeljnih pravic, in v sodelovanju z ESZD. Agencija in države članice spodbujajo in izpolnjujejo normative in standarde, ki so del prava Unije, tudi kadar se dejavnosti izvajajo na ozemlju tretjih držav.

2.   Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za zadeve, zajete s to uredbo, s podporo delegacij Unije in na podlagi usklajevanja z njimi, zlasti pri spodbujanju standardov Unije na področju azila, pri pomoči tretjim državam v zvezi s strokovnim znanjem in krepitev zmogljivosti za njihove azilne in sprejemne sisteme ter pri izvajanju regionalnih programov za razvoj in zaščito ter drugih ukrepov. Agencija lahko takšno sodelovanje izvaja v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih z zadevnimi organi v skladu s pravom in politiko Unije. Upravni odbor odloči o teh delovnih dogovorih, ki jih mora predhodno odobriti Komisija. Agencija pred sklenitvijo delovnega dogovora obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Agencija lahko v okviru sodelovanja s tretjimi državami podpira državo članico pri izvajanju programov za preselitev, na prošnjo te države članice.

4.   V okviru zunanje politike Unije Agencija, kadar je ustrezno, sodeluje pri izvajanju mednarodnih sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.

5.   Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov, na katerih temelji zunanja politika Unije. Agencija lahko začne izvajati in financira projekte tehnične pomoči v tretjih državah v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.

6.   Agencija z letnim poročilom o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69 Evropski parlament obvešča o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi tega člena. To poročilo vključuje tudi oceno sodelovanja s tretjimi državami.

1.   Agencija lahko v tretje države napoti svoje strokovnjake kot uradnike za zvezo. Uradnikom za zvezo mora biti pri opravljanju njihovih dolžnosti v tretjih državah zagotovljena najvišja možna zaščita. Uradniki za zvezo se napotijo le v tiste tretje države, v katerih so prakse upravljanja migracij in azila v skladu s standardi človekovih pravic, od katerih se ne sme odstopati.

2.   V okviru zunanje politike Unije imajo pri napotitvi uradnikov za zvezo prednost tretje države, ki na podlagi analize informacij o njihovem stanju na področju azila iz člena 5 veljajo za izvorne države ali države tranzita v zvezi z migracijo, povezano z azilom. Napotitev uradnikov za zvezo mora odobriti upravni odbor.

3.   Uradniki za zvezo imajo med drugim nalogo, da v skladu s pravom Unije in na način, ki v popolnosti spoštuje temelje pravice, vzpostavijo in vzdržujejo stike s pristojnimi organi tretje države, v katero so napoteni, da bi zbirali informacije, prispevali k vzpostavitvi upravljanja migracij, pri katerem se upošteva zaščita, in kadar je ustrezno, olajšali dostop do zakonitih poti v Unijo osebam, ki potrebujejo zaščito, tudi s preselitvijo. Uradniki za zvezo se tesno usklajujejo z delegacijami Unije ter, kadar je ustrezno, z mednarodnimi organizacijami in organi, zlasti UNHCR.

4.   Odločitev Agencije o napotitvi uradnikov za zvezo v tretje države je pogojena s predhodnim mnenjem Komisije. O tem se v celoti in brez odlašanja obvesti Evropski parlament.

1.   Agencija sodeluje z organi, uradi in agencijami Unije, ki izvajajo dejavnosti, ki so povezane z njenim področjem dejavnosti, zlasti z organi, uradi in agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi.

2.   Sodelovanje, kot je določeno v odstavku 1, poteka, po predhodni odobritvi Komisije, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih z organi, uradi in agencijami Unije iz navedenega odstavka. Agencija o vseh takih delovnih dogovorih obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Sodelovanje, kot je določeno v odstavku 1, ustvarja sinergije med zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije, izogibati pa se je treba podvajanju dela, ki ga vsak organ, urad ali agencija Unije opravlja na podlagi svojega mandata.

1.   Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije. Vsak od teh predstavnikov ima glasovalno pravico.

2.   Upravni odbor vključuje enega predstavnika UNHCR. Ta predstavnik nima glasovalne pravice.

3.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana upravnega odbora v njegovi odsotnosti.

4.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja in strokovnosti na področju azila ob upoštevanju ustreznih vodstvenih, upravnih ter proračunskih kompetenc. Vse vključene strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

5.   Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Člani po izteku mandata ali v primeru odstopa ostanejo na položaju, dokler se njihov mandat ne podaljša oziroma dokler niso zamenjani.

1.   Upravni odbor določi splošno usmeritev dejavnosti Agencije in zagotavlja, da Agencija opravlja svoje naloge. Upravni odbor zlasti:

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil organa za imenovanje začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos pooblastil organa za imenovanje.

Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

3.   Upravni odbor lahko ustanovi manjši izvršni odbor, ki bo njemu in izvršnemu direktorju pomagal pri pripravi odločitev, programov ter dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor. Izvršni odbor lahko po potrebi sprejme nekatere začasne, nujne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem. Izvršni odbor ne sprejema odločitev, za katere je potrebna dvotretjinska ali tričetrtinska večina članov upravnega odbora. Upravni odbor lahko na izvršni odbor prenese nekatere jasno opredeljene naloge, zlasti kadar to pooblastilo izboljša učinkovitost Agencije. Upravni odbor na izvršni odbor ne prenesti nalog, povezanih z odločitvami, za katere je potrebna dvotretjinska ali tričetrtinska večina članov upravnega odbora. Upravni odbor za ustanovitev izvršnega odbora sprejme poslovnik. Ta poslovnik zadeva zlasti sestavo in naloge izvršnega odbora.

1.   Upravni odbor vsako leto do 31. januarja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošlje osnutek programskega dokumenta, ki vsebuje večletni in letni program, na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor. Upravni odbor pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji tudi vse pozneje posodobljene različice osnutka programskega dokumenta.

Upravni odbor vsako leto do 30. novembra z dvotretjinsko večino glasov svojih članov z glasovalno pravico sprejme programski dokument ob upoštevanju mnenja Komisije, v primeru večletnega programa pa po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Upravni odbor programski dokument posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2.   V večletnem programu se določita splošni srednje- in dolgoročni strateški program, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. V večletnem programu se določi tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in številom osebja.

V večletnem programu se opredelijo strateška področja posredovanj in pojasni se, kaj je treba storiti za dosego v njem določenih ciljev. Večletni program vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami iz člena 35 oziroma 38, z njo povezane ukrepe ter podroben opis povezanih sredstev.

Večletni program se izvaja na podlagi letnih delovnih programov. Večletni program se letno posodobi in kadar je ustrezno, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 70.

3.   Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Letni delovni program vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezno dejavnost, v skladu z načeli oblikovanja proračuna po dejavnostih in upravljanja po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim programom iz odstavka 2. V letnem delovnem programu so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s preteklim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

4.   Upravni odbor spremeni letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

1.   Upravni odbor med svojimi člani z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora z glasovalno pravico.

Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.   Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

1.   Sestanke upravnega odbora sklicuje predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

3.   Predstavnik UNHCR ne sodeluje na sestankih, med katerimi upravni odbor izvaja naloge iz člena 41(1), točka (e), (f), (i), (j), (k), (p), (r), (s), (t) ali (u), ali iz člena 41(2) in kadar upravni odbor odloča o razpoložljivosti finančnih sredstev za financiranje dejavnosti UNHCR, kot je določeno v členu 52, v okviru katerih Agencija lahko uporablja strokovno znanje UNHCR.

4.   Upravni odbor ima na leto vsaj dva redna sestanka. Poleg tega se upravni odbor sestane tudi na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo tretjine svojih članov.

5.   Upravni odbor lahko na sestanek kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno.

6.   Danska je vabljena, da pošlje predstavnika, ki se udeležuje sestankov upravnega odbora.

7.   Članom upravnega odbora in njihovim namestnikom lahko ob upoštevanju poslovnika na sestankih pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

8.   Sekretariat za upravni odbor zagotovi Agencija.

1.   Če ni določeno drugače, upravni odbor sprejema odločitve z absolutno večino članov z glasovalno pravico.

2.   Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V odsotnosti člana z glasovalno pravico je do glasovanja upravičen njegov namestnik.

3.   Predsednik sodeluje pri glasovanju.

4.   Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.

5.   Predstavniki držav članic, ki ne sodelujejo v celoti pri izvajanju pravnega reda Unije na področju azila, ne glasujejo, kadar upravni odbor sprejema operativne standarde, kazalnike, smernice ali najboljše prakse, ki se nanašajo izključno na instrument Unije s področja azila, ki držav članic, ki jih predstavljajo, ne zavezuje.

6.   V poslovniku upravnega odbora so natančneje določena pravila glasovanja, zlasti pa pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

1.   Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2, točka (a), pogojev za zaposlitev.

2.   Komisija predlaga najmanj tri kandidate za mesto izvršnega direktorja na podlagi seznama, pripravljenega po objavi mesta v Uradnem listu Evropske unije in, kadar je ustrezno, v drugih tiskanih medijih ali na spletnih mestih.

3.   Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja na podlagi zaslug, dokazanih visokih upravnih in vodstvenih kompetenc ter poklicnih izkušenj, pridobljenih na visokem vodstvenem položaju na področju migracij in azila. Pred imenovanjem se kandidati, ki jih predlaga Komisija, povabijo v pristojni odbor ali odbore Evropskega parlamenta, da tam podajo izjavo in odgovarjajo na vprašanja članov tega odbora ali teh odborov.

Po tej izjavi Evropski parlament sprejme mnenje, v katerem izrazi svoje stališče, lahko pa tudi navede prednostnega kandidata.

Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta iz drugega pododstavka.

Če se upravni odbor odloči za imenovanje drugega kandidata in ne tistega, ki ga je kot prednostnega navedel Evropski parlament, izvršni odbor v pisni obliki obvesti Evropski parlament in Svet, kako je upošteval mnenje Evropskega parlamenta.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

4.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ob koncu tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva vrednotenje delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

5.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 4, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za ne več kot pet let.

6.   Če namerava upravni odbor podaljšati mandat izvršnemu direktorju, o tem obvesti Evropski parlament. V obdobju enega meseca pred morebitnim podaljšanjem je lahko izvršni direktor povabljen, naj poda izjavo pred pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja članov tega odbora ali teh odborov.

7.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

8.   Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije.

9.   Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejema z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

1.   Izvršni direktor upravlja Agencijo. Izvršni direktor odgovarja upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pristojnosti Komisije in upravnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali drugega organa.

3.   Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

5.   Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to uredbo. Izvršni direktor je zlasti odgovoren za:

1.   Namestnik izvršnega direktorja pomaga izvršnemu direktorju pri upravljanju Agencije in izvajanju nalog iz člena 47(5). Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.

2.   Upravni odbor imenuje namestnika izvršnega direktorja na predlog izvršnega direktorja. Namestnik izvršnega direktorja je imenovan na podlagi zaslug, ustreznih upravnih in vodstvenih kompetenc ter ustreznih poklicnih izkušenj na področju azila. Izvršni direktor za mesto svojega namestnika predlaga najmanj tri kandidate. Upravni odbor je pooblaščen, da na predlog izvršnega direktorja namestniku izvršnega direktorja podaljša mandat ali odstavi namestnika izvršnega direktorja. Za namestnika izvršnega direktorja smiselno velja člen 46(1), (4), (7) in (9).

1.   Upravni odbor imenuje uradnika za temeljne pravice na podlagi izbora kandidatov izvršnega direktorja. Uradnik za temeljne pravice mora imeti potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju temeljnih pravic in azila.

2.   Uradnik za temeljne pravice je pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen in neposredno poroča upravnemu odboru.

3.   Uradnik za temeljne pravice je odgovoren za to, da pri vseh dejavnostih Agencije zagotavlja njeno skladnost s temeljnimi pravicami in za njeno spodbujanje spoštovanja temeljnih pravic. Uradnik za temeljne pravice je odgovoren tudi za izvajanje pritožbenega mehanizma iz člena 51.

4.   Uradnik za temeljne pravice sodeluje s posvetovalnim forumom.

5.   Z uradnikom za temeljne pravice med drugim potekajo posvetovanja o operativnih načrtih, kot je določeno v členu 18, ocenjevanju operativne in tehnične pomoči Agencije, kodeksu ravnanja iz člena 58 in evropskem azilnem programu usposabljanja iz člena 8(3). Uradnik za temeljne pravice ima dostop do vseh informacij v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic, povezanih z dejavnostmi Agencije, vključno z organizacijo obiskov, s privolitvijo zadevne države članice, v kraje, kjer Agencija izvaja operativne dejavnosti.

1.   Agencija vzdržuje tesen dialog z ustreznimi organizacijami civilne družbe in zadevnimi pristojnimi organi, ki delujejo na področju azilne politike na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni. V ta namen Agencija vzpostavi posvetovalni forum.

2.   Posvetovalni forum je mehanizem za izmenjavo informacij in znanja. Posvetovalni forum zagotavlja tesen dialog med Agencijo in ustreznimi organizacijami ter organi iz odstavka 1.

3.   Agencija povabi Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, UNHCR ter druge ustrezne organizacije in organe iz odstavka 1, da postanejo člani posvetovalnega foruma.

Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči o sestavi posvetovalnega foruma, vključno s svetovalnimi skupinami za tematska področja ali geografska območja, ter o pogojih posredovanja podatkov posvetovalnemu forumu. Posvetovalni forum po posvetovanju z upravnim odborom in izvršnim direktorjem določi način svojega dela, vključno, če se to zdi potrebno in primerno, z delovnimi skupinami za tematska področja ali geografska območja.

4.   Posvetovalni forum izvršnemu direktorju in upravnemu odboru svetuje pri zadevah s področja azila v skladu s posebnimi potrebami Agencije na področjih, ki so za njeno delo opredeljena kot prednostna.

5.   Posvetovalni odbor zlasti:

6.   S posvetovalnim forumom se je treba posvetovati o pripravi, sprejetju in izvajanju strategije za temeljne pravice iz člena 57(3) ter kodeksa ravnanja iz člena 58, vzpostavitvi pritožbenega mehanizma iz člena 51 in oblikovanju evropskega azilnega programa usposabljanja iz člena 8(3).

7.   Posvetovalni forum se sestane v polni zasedbi vsaj enkrat letno in po potrebi organizira srečanja za svetovalne skupine za tematska področja ali geografska območja.

1.   Agencija vzpostavi pritožbeni mehanizem, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri izvajanju vseh dejavnosti Agencije.

2.   Vsakdo, ki ga neposredno prizadenejo ukrepi strokovnjaka, ki sodeluje v podporni skupini za azil, in ki meni, da so mu bile zaradi teh ukrepov kršene temeljne pravice, ali vsakdo, ki zastopa tako osebo, lahko pri Agenciji vloži pisno pritožbo.

3.   Dopustne so samo utemeljene pritožbe glede konkretnih kršitev temeljnih pravic. Pritožbe, ki izpodbijajo odločbo nacionalnega organa o individualnih prošnjah za mednarodno zaščito, so nedopustne. Nedopustne so tudi anonimne, nepoštene, zlonamerne, neresne, zavajajoče, hipotetične ali nenatančne pritožbe.

4.   Uradnik za temeljne pravice je pristojen za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, in to izvaja v skladu s pravico do dobrega upravljanja. Zato uradnik za temeljne pravice:

5.   Kadar je pritožba dopustna, se pritožnik v skladu s pravico do dobrega upravljanja obvesti, da je bila pritožba evidentirana, da se je začel postopek ocenjevanja in da lahko odgovor pričakuje takoj, ko bo na voljo. Kadar se pritožba posreduje nacionalnemu organu ali telesu, pritožnik prejme njegove kontaktne podatke. Kadar pritožba ni dopustna, je pritožnik obveščen o razlogih za nedopustnost in, kadar je možno, o dodatnih možnostih za posredovanje svojih pomislekov. Vsaka odločitev je v pisni obliki in je obrazložena.

6.   Izvršni direktor v primeru evidentirane pritožbe o članu osebja Agencije na podlagi posvetovanja z uradnikom za temeljne pravice zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje, vključno z disciplinskimi ukrepi, kadar je to potrebno. Izvršni direktor v določenem roku poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in o nadaljnjem postopanju Agencije, vključno s kakršnimi koli disciplinskimi ukrepi.

7.   Kadar se pritožba nanaša na vprašanje varstva podatkov, izvršni direktor vključi tudi uradno osebo Agencije za varstvo podatkov. Uradnik za temeljne pravice in uradna oseba za varstvo podatkov pisno skleneta memorandum o soglasju, v katerem opredelita medsebojno porazdelitev nalog in način, na katerega sodelujeta pri obravnavanju prejetih pritožb.

8.   Matična država članica v primeru pritožbe zoper strokovnjaka države članice, vključno z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, zagotovi ustrezno ukrepanje, tudi disciplinske ukrepe, če je potrebno, ali druge ukrepe v skladu z nacionalnim pravom. Država članica gostiteljica v določenem roku po prejemu pritožbe, nato pa v rednih intervalih, če je potrebno, poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in o nadaljnjem postopanju. Agencija spremlja zadevo, kadar ne prejme poročila države članice gostiteljice.

9.   Kadar se ugotovi, da je strokovnjak, ki ga napoti država članica, ali napoteni nacionalni strokovnjak kršil temeljne pravice ali obveznosti v okviru mednarodne zaščite, izvršni direktor od države članice zahteva, da zadevnega nacionalnega strokovnjaka ali napotenega nacionalnega strokovnjaka takoj odstrani iz dejavnosti Agencije. Kadar se ugotovi, da je strokovnjak, ki ga napoti Agencija, kršil temeljne pravice ali obveznosti v okviru mednarodne zaščite, ga izvršni direktor odstrani iz dejavnosti Agencije.

10.   Uradnik za temeljne pravice poroča izvršnemu direktorju in upravnemu odboru o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in o ukrepanju Agencije in zadevne države članice. Agencija v svoje letno poročilo o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69 vključi informacije o pritožbenem mehanizmu iz člena 69.

11.   Agencija, pa tudi uradnik za temeljne pravice, vse osebne podatke v pritožbi obravnavata in obdelata v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Države članice vse osebne podatke v pritožbi obravnavajo in obdelajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Direktivo (EU) 2016/680, kot je ustrezno. Kadar pritožnik vloži pritožbo, se šteje, da se je ta pritožnik strinjal, da Agencija in uradnik za temeljne pravice obdelata njegove osebne podatke v smislu člena 5(1), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1725. Da se zaščitijo interesi pritožnikov, uradnik za temeljne pravice pritožbe obravnava zaupno, v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije, razen če se pritožnik izrecno odpove svoji pravici do zaupnosti. Kadar se pritožnik odpove svoji pravici do zaupnosti, se šteje, da se je ta pritožnik strinjal, da uradnik za temeljne pravice ali Agencija po potrebi razkrije njegovo identiteto pristojnim organom ali telesom v zvezi z zadevo iz pritožbe.

1.   Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

2.   Proračun Agencije je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Agencije zajemajo:

4.   Odhodki Agencije zajemajo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter odhodke iz poslovanja.

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi predhodni osnutek izjave o oceni prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.   Upravni odbor na podlagi predhodnega osnutka izjave o oceni iz odstavka 1 sprejme osnutek izjave o oceni prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

3.   Osnutek izjave o oceni prihodkov in odhodkov Agencije iz odstavka 2 se vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Komisija izjavo o oceni skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.

5.   Komisija na podlagi izjave o oceni v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek prispevka Unije v breme splošnega proračuna, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

6.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek iz Unije Agenciji.

7.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Agencije.

8.   Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Proračun Agencije postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Po potrebi se proračun Agencije ustrezno prilagodi.

9.   Za vsak gradbeni projekt, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporablja Delegirana uredba (EU) 2019/715.

1.   Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

1.   Računovodja Agencije do 1. marca proračunskega leta N + 1 računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun za proračunsko leto N.

2.   Agencija do 31. marca proračunskega leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto N.

Računovodja Komisije do 31. marca proračunskega leta N + 1 Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Agencije za proračunsko leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

3.   Izvršni direktor po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (26) pripravi končni zaključni račun Agencije za proračunsko leto N v okviru svoje pristojnosti in ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

4.   Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Agencije za proračunsko leto N.

5.   Izvršni direktor do 1. julija proračunskega leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun za proračunsko leto N, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

6.   Končni zaključni račun za proračunsko leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra proračunskega leta N + 1.

7.   Izvršni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove pripombe do 30. septembra proračunskega leta N + 1. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

8.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

9.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja proračunskega leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za proračunsko leto N.

1.   Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo. Finančna pravila so v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/715, razen če je tako odstopanje od navedene uredbe posebej potrebno za delovanje Agencije in če je Komisija dala predhodno soglasje.

2.   Agencija lahko dodeli nepovratna sredstva za izpolnitev nalog iz člena 2 te uredbe in uporabi okvirne pogodbe v skladu s to uredbo ali s pooblastilom Komisije na podlagi člena 62(1), točka (c)(iv), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Uporabljajo se ustrezne določbe Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Agencija zagotavlja varstvo temeljnih pravic pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe v skladu z ustreznim pravom Unije, vključno z Listino in ustreznim mednarodnim pravom, zlasti z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967.

2.   Pri uporabi te uredbe je najpomembnejše vodilo največja korist otroka.

3.   Agencija na predlog uradnika za temeljne pravice sprejme in izvaja strategijo za temeljne pravice, s katero zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri izvajanju vseh dejavnosti Agencije.

1.   Agencija je agencija Unije. Agencija je pravna oseba.

2.   Agencija ima v državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Agencija lahko zlasti pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Agencija je neodvisna pri operativnih in tehničnih zadevah.

4.   Agencijo zastopa izvršni direktor.

5.   Sedež Agencije je na Malti.

1.   Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2.   Upravni odbor na podlagi člena 110 kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

3.   Agencija v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila organa za imenovanje.

4.   Agencija lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v njej. Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo.

5.   Agencija lahko zaposli osebje za delo na terenu v državah članicah.

1.   Za Agencijo se uporablja Uredba št. 1 (27).

2.   Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, sta konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in program, kot je določeno v členu 42, sestavljena v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

3.   Prevajalski center za organe Evropske unije zagotavlja prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije.

1.   Za dokumente, ki jih hrani Agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.   Agencija o zadevah s področja svojih nalog obvešča na lastno pobudo. Agencija objavi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in zagotovi zlasti, da javnost in vse zainteresirane strani hitro prejmejo objektivne, zanesljive in jasno razumljive informacije v zvezi z njenim delom.

3.   Upravni odbor v šestih mesecih po prvi seji sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 1 in 2.

4.   Vse pravne ali fizične osebe se lahko pisno obrnejo na Agencijo v katerem koli uradnem jeziku institucij Unije. Pravico imajo do odgovora v istem jeziku.

5.   Zoper odločitve, ki jih sprejme Agencija na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali začeti postopek pred Sodiščem Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 PDEU.

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene Agencije, z uporabo predloge iz Priloge k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in pregledi in inšpekcijami na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

3.   OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (28), da ugotovi morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih podeljuje Agencija.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 delovni dogovori s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

1.   Agencija uporablja varnostna pravila Komisije, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (29) in (EU, Euratom) 2015/444. Navedena pravila se uporabljajo zlasti za izmenjavo, obdelavo in hrambo tajnih podatkov.

2.   Agencija uporablja varnostna načela v zvezi z obdelavo občutljivih netajnih podatkov, kakor so določena v sklepih (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444 in kakor jih izvaja Komisija. Upravni odbor določi ukrepe za uporabo navedenih varnostnih načel.

3.   Oznaka tajno ne pomeni, da informacij ni mogoče dati na voljo Evropskemu parlamentu. Posredovanje informacij in dokumentov, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo v skladu s to uredbo, ter ravnanje z njimi se obravnavata v skladu s pravili o posredovanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki veljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.

1.   Pogodbeno odgovornost Agencije ureja zakonodaja, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Sodišče Evropske unije je pristojno za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Agencija.

3.   Pri nepogodbenih odgovornostih Agencija v skladu s splošnimi načeli, skupnimi pravnim ureditvam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih nalog povzročijo njeni oddelki ali njeno osebje.

4.   V odškodninskih sporih iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.   Osebno odgovornost osebja Agencije do nje urejajo določbe kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki se uporabljajo zanje.

1.   Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državi članici, v kateri ima Agencija sedež, objektov, ki jih da na voljo zadevna država članica, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in to državo članico. Sporazum o sedežu je sklenjen po odobritvi upravnega odbora.

2.   Država članica, v kateri ima Agencija sedež, Agenciji zagotovi pogoje, potrebne za njeno uspešno delovanje, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

1.   Komisija tri mesece po nadomestitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izidih ocenjevanja, ali je treba to uredbo spremeniti zaradi zagotavljanja skladnosti in doslednosti znotraj pravnega okvira Unije, zlasti v zvezi z določbami o mehanizmu spremljanja iz člena 14, ter predloži potrebne predloge, da se ta uredba ustrezno spremeni.

2.   Komisija do 20. januarja 2025 in nato vsakih pet let naroči neodvisno zunanje ocenjevanje, s katerim se presodi predvsem uspešnost Agencije v zvezi z njenimi cilji, mandatom in nalogami. Navedena ocena zajema vpliv Agencije na praktično sodelovanje pri zadevah s področja azila in na lažje izvajanje CEAS. V oceni se ustrezno upošteva napredek v okviru mandata Agencije, vključno z oceno morebitne potrebe po dodatnih ukrepih za zagotovitev učinkovite solidarnosti in delitve odgovornosti z državami članicami, ki so pod posebnim pritiskom.

Ocenjevanje iz prvega pododstavka obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice vsake take spremembe. V njem se preuči tudi, ali je upravna struktura primerna za opravljanje nalog Agencije. V oceni se upoštevajo mnenja deležnikov na ravni Unije in nacionalni ravni.

3.   Komisija poročilo na podlagi ocenjevanja iz odstavka 2 skupaj s svojimi sklepi o tem poročilu predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru.

4.   Pri vsakem drugem ocenjevanju iz odstavka 2 Komisija preuči, ali je nadaljevanje dejavnosti Agencije glede na njene cilje, mandat in naloge, utemeljeno, in lahko predlaga, naj se ta uredba ustrezno spremeni ali razveljavi.