Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R2303

    Uredba (EU) 2021/2303 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010

    PE/61/2021/REV/1

    UL L 468, 30.12.2021, p. 1–54 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2303/oj

    30.12.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 468/1


    UREDBA (EU) 2021/2303 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 15. decembra 2021

    o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 78(1) in (2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Cilj politike Unije na področju azila je razvoj in vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), ki je v skladu z vrednotami in humanitarno tradicijo Unije ter za katerega veljata načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti.

    (2)

    Skupna azilna politika, ki temelji na popolni in vključujoči uporabi Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, je sestavni del cilja Unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v Uniji.

    (3)

    CEAS temelji na skupnih minimalnih standardih za postopke za mednarodno zaščito, priznanje in zaščito na ravni Unije in za pogoje sprejema ter vzpostavlja sistem za določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. Kljub napredku, doseženemu v zvezi s CEAS, so med državami članicami še vedno velike razlike pri zagotavljanju mednarodne zaščite in njenih oblikah. Navedene razlike bi bilo treba obravnavati z zagotovitvijo zbliževanja pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito ter zagotavljanjem enotne stopnje uporabe prava Unije na podlagi visokih standardov zaščite po vsej Uniji.

    (4)

    Komisija je v sporočilu z dne 6. aprila 2016 z naslovom „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ navedla prednostna področja za strukturno izboljšanje CEAS, in sicer vzpostavitev trajnostnega in pravičnega sistema za določitev države članice, odgovorne za prosilce za azil, krepitev sistema Eurodac, doseganje večjega zbliževanja v azilnem sistemu Unije, preprečevanje sekundarnih gibanj znotraj Unije, ter razvoj novega mandata Evropskega azilnega podpornega urada (EASO). Navedeno sporočilo je v skladu s pozivom Evropskega sveta z dne 18. februarja 2016, da je treba doseči napredek pri reformiranju obstoječega okvira Unije ter zagotoviti humano, pravično in učinkovito azilno politiko. V navedenem sporočilu se predlagajo tudi nadaljnji ukrepi v skladu s celovitim pristopom k migracijam, kot ga je Evropski parlament določil v poročilu na lastno pobudo z dne 12. aprila 2016 z naslovom „O razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji“.

    (5)

    EASO je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), naloge pa je začel opravljati 1. februarja 2011. EASO krepi praktično sodelovanje med državami članicami v zvezi z zadevami s področja azila in pomaga državam članicam pri izvajanju njihovih obveznosti v okviru CEAS. Poleg tega EASO zagotavlja podporo državam članicam, katerih azilni in sprejemni sistemi so pod posebnim pritiskom. Vendar je treba njegovo vlogo in delovanje še bolj okrepiti, da ne bo le podpiral praktičnega sodelovanja med državami članicami, ampak bo tudi okrepil azilne in sprejemne sisteme držav članic ter prispeval k njihovemu učinkovitemu delovanju.

    (6)

    Ob upoštevanju strukturnih pomanjkljivosti CEAS, ki so se pokazale ob obsežnem in nenadzorovanem prihodu migrantov in prosilcev za azil v Unijo, ter potrebe po učinkoviti, visoki in enotni stopnji uporabe prava Unije na področju azila v državah članicah je treba izboljšati izvajanje in delovanje CEAS na podlagi dela EASO in ga preoblikovati v celoti delujočo agencijo. Taka agencija bi morala biti središče strokovnega znanja na področju azila. Morala bi olajšati in izboljšati delovanje CEAS z usklajevanjem in krepitvijo praktičnega sodelovanja in izmenjave informacij o azilu med državami članicami, s spodbujanjem prava Unije in mednarodnega prava o azilnih in operativnih standardih, da se zagotovi visoka stopnja enotnosti, ki temelji na visokih standardih zaščite v zvezi s postopki za mednarodno zaščito, pogoji za sprejem in oceno potreb po zaščiti po vsej Uniji, z omogočanjem resnične in dejanske solidarnosti med državami članicami, da bi pomagali prizadetim državam članicam na splošno in zlasti prosilcem za mednarodno zaščito, ter v skladu s členom 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da zadevni akti Unije vsebujejo ustrezne ukrepe za uveljavitev načela solidarnosti, za trajnostno uporabo pravil Unije za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, in za omogočanje zbliževanja pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji s spremljanjem operativne in tehnične uporabe CEAS, podpiranjem držav članic pri preselitvi in izvajanjem Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam za upravljanje njihovih azilnih in sprejemnih sistemov, zlasti tistim državam članicam, katerih sistemi so pod nesorazmernim pritiskom.

    (7)

    Naloge EASO bi bilo treba razširiti, da bi se upoštevale te spremembe pa bi morala urad nadomestiti in naslediti agencija z imenom Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija), pri čemer bi morala popolnoma neprekinjeno izvajati vse svoje dejavnosti in postopke.

    (8)

    Da bi zagotovili neodvisnost Agencije in da bi lahko ta ustrezno opravljala svoje naloge, bi ji morala biti na voljo zadostna finančna sredstva in človeški viri, vključno z zadostnim številom lastnega osebja, ki bi bilo vključeno v podporne skupine za azil, ter skupine strokovnjakov za mehanizem spremljanja na podlagi te uredbe.

    (9)

    Agencija bi morala tesno sodelovati z nacionalnimi organi, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi ustreznimi službami, pri čemer bi se morala opreti na zmogljivosti in strokovno znanje teh organov in služb, in s Komisijo. Države članice bi morale sodelovati z Agencijo in tako zagotoviti, da lahko izvaja svoj mandat. Za namene te uredbe je pomembno, da Agencija in države članice delujejo v dobri veri ter si pravočasno in točno izmenjujejo informacije. Pri vsakem zagotavljanju statističnih podatkov je treba spoštovati tehnične in metodološke specifikacije iz Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

    (10)

    Agencija bi morala zbirati in analizirati informacije o stanju na področju azila v Uniji in tretjih državah, če bi to lahko vplivalo na Unijo. To zbiranje in analiziranje informacij bi moralo Agenciji omogočiti, da državam članicam zagotovi najnovejše informacije, vključno s tistimi o migracijskih in begunskih tokovih, ter opredeli morebitna tveganja za azilne in sprejemne sisteme držav članic. V ta namen bi morala tesno sodelovati z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

    (11)

    Osebni podatki v zvezi s pravnim razvojem na področju azila, vključno z ustrezno sodno prakso, se ne bi smeli hraniti v podatkovnih bazah ali objavljati na spletnih portalih Agencije, razen če so ti podatki pridobljeni iz virov, ki so javno dostopni.

    (12)

    Agencija bi morala imeti možnost, da v države članice napoti uradnike za zvezo, ki bi spodbujali sodelovanje in bili posrednik med Agencijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi ustreznimi službami. Uradniki za zvezo bi morali olajšati komunikacijo med zadevno državo članico in Agencijo ter tej državi članici posredovati ustrezne informacije Agencije. Podpirati bi morali zbiranje informacij in prispevati k spodbujanju uporabe in izvajanja prava Unije na področju azila, vključno v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic. Uradniki za zvezo bi morali redno poročati o stanju na področju azila v državah članicah izvršnemu direktorju Agencije, ta poročila pa bi bilo treba upoštevati za namene mehanizma spremljanja na podlagi te uredbe. Kadar se na podlagi teh poročil pojavijo pomisleki v zvezi z enim ali več vidiki, pomembnimi za zadevno državo članico, jo izvršni direktor o tem brez odlašanja obvesti.

    (13)

    Agencija bi morala zagotoviti potrebno podporo državam članicam pri izvajanju nalog in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 604/2013.

    (14)

    Pri preselitvi bi morala imeti Agencija možnost, da državam članicam na njihovo zahtevo zagotovi potrebno podporo. Zato bi morala Agencija razviti in ponuditi strokovno znanje na področju preselitve, da bi podprla ukrepe za preselitev, ki jih sprejmejo države članice.

    (15)

    Agencija bi morala državam članicam pomagati pri usposabljanju strokovnjakov iz vseh nacionalnih uprav, sodišč in nacionalnih organov, pristojnih na področju azila, vključno z oblikovanjem evropskega azilnega programa usposabljanja. Države članice bi morale razviti ustrezno usposabljanje na podlagi evropskega azilnega programa usposabljanja z namenom spodbujanja najboljših praks in skupnih standardov pri izvajanju prava Unije na področju azila. V zvezi s tem bi morale države članice v usposabljanje vključiti ključne dele evropskega azilnega programa usposabljanja. Pomembno je, da ti ključni deli zajemajo vprašanja v zvezi z določitvijo, ali prosilci izpolnjujejo pogoje za mednarodno zaščito, tehnike opravljanja razgovorov in presojo dokazov. Poleg tega bi morala Agencija preveriti in po potrebi zagotoviti, da se vsi strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil ali so v rezervni skupini za azil, vzpostavljeni s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: rezervna skupina za azil), pred sodelovanjem v operativnih dejavnostih, ki jih organizira, udeležijo potrebnega usposabljanja.

    (16)

    Agencija bi morala zagotoviti bolj strukturirano, posodobljeno in racionalnejšo pripravo informacij o zadevnih tretjih državah na ravni Unije. Agencija bi morala zbirati relevantne informacije in pripravljati poročila z informacijami o državi. Zato bi morala Agencija vzpostaviti in upravljati evropske mreže za informacije o tretjih državah, da se prepreči podvajanje in da se ustvarijo sinergije z nacionalnimi poročili. Potrebno je, da se informacije o tretjih državah med drugim nanašajo na politične, verske in varnostne razmere ter na kršitve človekovih pravic, vključno z mučenjem in slabim ravnanjem v zadevni tretji državi.

    (17)

    Zaradi spodbujanja zbliževanja pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito ter oblik odobrene zaščite bi morala Agencija sodelovati z državami članicami in z njimi razvijati skupno analizo o stanju v določenih izvornih državah (v nadaljnjem besedilu: skupna analiza) ter smernice. Skupna analiza bi morala vključevati oceno stanja v zadevnih izvornih državah na podlagi informacij o izvorni državi. Smernice bi morale temeljiti na razlagi navedene skupne analize, ki so jo opravile Agencija in države članice. Pri oblikovanju skupne analize in smernic bi morala Agencija upoštevati najnovejše smernice upravičenosti visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) za ocenjevanje potreb po mednarodni zaščiti prosilcev za azil iz posameznih izvornih držav in bi morala imeti možnost, da lahko upošteva druge ustrezne vire. Države članice bi morale pri presoji prošenj za mednarodno zaščito prosilcev iz tretjih držav, za katere so bile v skladu s to uredbo oblikovane skupna analiza in smernice, brez poseganja v pristojnost držav članic za odločanje o posameznih prošnjah za mednarodno zaščito upoštevati zadevno skupno analizo in smernice.

    (18)

    Agencija bi morala pomagati Komisiji in bi morala imeti možnost pomagati državam članicam z zagotavljanjem informacij in analiz o tretjih državah v zvezi s konceptom varne izvorne države in konceptom varne tretje države. Agencija bi morala pri zagotavljanju teh informacij in analiz poročati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s to uredbo.

    (19)

    Da bi zagotovili visoko stopnjo enotnosti na podlagi visokih standardov zaščite v zvezi s postopki za mednarodno zaščito, pogoji za sprejem in oceno potreb po zaščiti po vsej Uniji bi morala Agencija organizirati in usklajevati dejavnosti, ki spodbujajo pravilno in učinkovito izvajanje prava Unije na področju azila s pomočjo nezavezujočih orodij. V ta namen bi morala Agencija razviti operativne standarde, kazalnike ter smernice v zvezi z zadevami s področja azila. Agencija bi morala omogočiti in spodbujati izmenjavo najboljših praks med državami članicami.

    (20)

    Agencija bi morala v tesnem sodelovanju s Komisijo in brez poseganja v odgovornost, ki jo ima ta kot varuhinja Pogodb, spremljati operativno in tehnično delovanje CEAS s ciljem preprečevanja ali prepoznavanja morebitnih pomanjkljivosti azilnih in sprejemnih sistemov držav članic ter ocenjevanja njihovih zmogljivosti in pripravljenosti za obvladovanje razmer nesorazmernega pritiska, da bi se okrepila učinkovitost zadevnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: mehanizem spremljanja). Mehanizem spremljanja bi moral biti celovit in spremljanje bi moralo temeljiti na informacijah, ki jih zagotovi zadevna država članica, na analizi informacij o stanju na področju azila, ki jo izvede Agencija, obiskih na kraju samem, vključno z obiski, ki se napovejo neposredno pred prihodom, vzorčenju primerov ter informacijah, ki jih predložijo medvladne organizacije ali organi, zlasti UNHCR, in druge ustrezne organizacije na podlagi njihovega strokovnega znanja. Izvršni direktor bi moral zadevni državi članici omogočiti, da predloži pripombe k osnutkom ugotovitev spremljanja, izvedenega kot del mehanizma spremljanja, in nato k osnutku priporočil. Izvršni direktor bi moral pripraviti osnutek priporočil v posvetovanju s Komisijo. Po upoštevanju pripomb zadevne države članice bi moral izvršni direktor upravnemu odboru posredovati ugotovitve spremljanja in osnutek priporočil ter opredeliti ukrepe, ki naj jih sprejme zadevna država članica, in po potrebi pomoč Agencije za obravnavo vseh pomanjkljivosti ali težav z zmogljivostjo in pripravljenostjo. V osnutku priporočil bi morali biti določeni roki, v katerih bi bilo treba te ukrepe sprejeti. Upravni odbor bi moral sprejeti priporočila. Zadevna država članica bi morala imeti možnost zaprositi za pomoč Agencije pri izvajanju priporočil in lahko zaprosi za posebno finančno pomoč iz ustreznih finančnih instrumentov Unije.

    (21)

    Spremljanje bi moralo potekati v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico, po potrebi tudi kar zadeva obiske na kraju samem in vzorčenje primerov. Primerno je, da vzorčenje primerov vsebuje izbor pozitivnih in negativnih odločitev v določenem časovnem obdobju, ki so povezani z vidikom CEAS, ki se ga spremlja. Primerno je, da vzorčenje primerov temelji na objektivnih znakih, kot so stopnje ugodno rešenih prošenj za azil. Vzorčenje primerov ne sme posegati v pristojnost držav članic pri odločanju o posameznih prošnjah za mednarodno zaščito in se izvaja na način, ki v popolnosti spoštuje načelo zaupnosti.

    (22)

    Da bi se lahko osredotočila na spremljanje posameznih elementov CEAS, bi morala Agencija imeti možnost spremljati tematske ali posebne vidike CEAS. Kadar Agencija začne spremljati tematske ali posebne vidike CEAS, bi morala zagotoviti, da to tematsko ali posebno spremljanje velja za vse države članice. Da se prepreči podvajanje dela Agencije, pa ne bi bilo ustrezno, da se spremlja tematske ali posebne vidike CEAS države članice v letu, v katerem se spremlja operativna in tehnična uporaba vseh vidikov CEAS navedene države članice.

    (23)

    Kadar zadevna država članica v določenem roku ne sprejme ukrepov, potrebnih za izvedbo priporočil, ki jih je upravni odbor sprejel, in zato ne obravnava ugotovljenih pomanjkljivosti v svojih azilnih in sprejemnih sistemih ali pri vseh vprašanjih glede zmogljivosti in pripravljenosti, ki imajo resne posledice za delovanje CEAS, bi Komisija morala na podlagi svoje ocene sprejeti priporočila, naslovljena na to državo članico, v katerih bi opredelila ukrepe, potrebne za izboljšanje stanja, po potrebi vključno s posebnimi ukrepi, ki jih mora sprejeti Agencija v podporo tej državi članici. Komisija bi morala imeti možnost organizirati obiske na kraju samem v zadevni državi članici, da preveri izvajanje priporočil. V svoji oceni bi morala upoštevati resnost ugotovljenih pomanjkljivosti glede na posledice, ki jih imajo za delovanje CEAS. Kadar država članica po izteku roka, določenega v priporočilih, teh priporočil ni upoštevala, bi Komisija morala imeti možnost predlagati izvedbeni akt Sveta, v katerem so opredeljeni ukrepi, ki jih mora Agencija sprejeti za podporo tej državi članici, in se od te države članice zahteva, da sodeluje z Agencijo pri izvajanju teh ukrepov.

    (24)

    Agencija bi morala pri vzpostavitvi skupin strokovnjakov za izvajanje spremljanja povabiti opazovalca iz UNHCR. Če tega opazovalca ni, to skupinam ne prepreči opravljanja njihovih nalog.

    (25)

    Da bi se olajšalo in izboljšalo ustrezno delovanje CEAS in državam članicam pomagalo pri izvajanju njihovih obveznosti v okviru CEAS, bi jim morala Agencija zagotoviti operativno in tehnično pomoč, zlasti kadar so njihovi azilni in sprejemni sistemi pod nesorazmernim pritiskom. Agencija bi morala to pomoč zagotoviti na podlagi operativnega načrta in z napotitvijo podpornih skupin za azil. Podporne skupine za azil bi morali sestavljati strokovnjaki, ki so člani osebja Agencije, strokovnjaki iz držav članic, strokovnjaki, ki so jih države članice napotile v Agencijo, ali drugi strokovnjaki, ki niso zaposleni v Agenciji, z dokazanim ustreznim znanjem in izkušnjami v skladu z operativnimi potrebami. Pomembno je, da Agencija uporabi druge strokovnjake, ki niso zaposleni v njej, kadar sicer ne more zagotoviti ustreznega in pravočasnega izvajanja svojih nalog zaradi pomanjkanja razpoložljivih strokovnjakov iz držav članic ali lastnega osebja Agencije.

    (26)

    Podporne skupine za azil bi morale imeti možnost podpreti države članice z operativnimi in tehničnimi ukrepi, vključno z zagotavljanjem strokovnega znanja in izkušenj v zvezi z identifikacijo in registracijo državljanov tretjih držav, storitev tolmačenja in informacij o izvornih državah ter pri obravnavi in vodenju azilnih primerov, s pomočjo nacionalnim organom, pristojnim za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, in pomočjo pri premestitvi ali predaji prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite. Ureditev podpornih skupin za azil bi morala biti določena s to uredbo, da se zagotovi njihova učinkovita napotitev.

    (27)

    Strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, bi morali za udeležbo v operativnih dejavnostih zaključiti potrebno usposabljanje, povezano z njihovimi dolžnostmi in funkcijami. Agencija bi morala po potrebi in pred ali ob izvajanju tem strokovnjakom zagotoviti posebno usposabljanje za operativno in tehnično pomoč, zagotovljeno v zadevni državi članici (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica). Da bi strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, lahko sodelovali pri olajšanju obravnave prošenj za mednarodno zaščito, je pomembno, da dokažejo ustrezne vsaj enoletne izkušnje.

    (28)

    Da bi zagotovili razpoložljivost strokovnjakov za podporne skupine za azil in bi jih lahko po potrebi nemudoma napotili, bi bilo treba vzpostaviti rezervno skupino za azil. Rezervna skupina za azil bi morala biti sestavljena iz rezerve strokovnjakov iz držav članic, ki bi jih bilo najmanj 500.

    (29)

    Kadar so azilni in sprejemni sistemi držav članic pod nesorazmernim pritiskom, bi morala biti Agencija na zahtevo navedene države članice ali na lastno pobudo ob soglasju navedene države članice zmožna pomagati s celovitim sklopom ukrepov, vključno z napotitvijo strokovnjakov iz rezervne skupine za azil.

    (30)

    Da bi se obravnavale razmere, v katerih je azilni ali sprejemni sistem države članice tako neučinkoviti, da ima to hude posledice za delovanje CEAS, ter je pod nesorazmernim pritiskom, zaradi katerega se ta sistem sooča s težkimi in nujnimi zahtevami, zadevna država članica pa ne sprejme zadostnih ukrepov za odpravo tega pritiska, vključno, da ne zaprosi za operativno in tehnično pomoč oziroma, da se ne strinja s pobudo Agencije za takšno pomoč, ali če zadevna država članica po spremljanju ne ravna v skladu s priporočili Komisije, bi morala Komisija imeti možnost Svetu predlagati izvedbeni akt, v katerem opredeli ukrepe, ki bi jih morala sprejeti Agencija, in od zadevne države članice zahtevati, naj sodeluje z Agencijo pri izvajanju teh ukrepov. Pooblastilo za sprejetje takega izvedbenega akta bi bilo treba zaradi morebitne politično občutljive narave ukrepov, o katerih se odloča in morebitnega učinka, ki bi ga taki ukrepi lahko imeli na naloge nacionalnih organov, prenesti na Svet. Agencija bi morala imeti možnost, da na podlagi navedenega izvedbenega akta posreduje v podporo državi članici, kadar je njen azilni ali sprejemni sistem tako neučinkovit, da ima resne posledice na delovanje CEAS. Tako posredovanje Agencije ne bi smelo posegati v kateri koli postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga je sprožila Komisija.

    (31)

    Da bodo lahko podporne skupine za azil, vključno s strokovnjaki, napotenimi iz rezervne skupine za azil, učinkovito opravljale svoje naloge s potrebnimi sredstvi, bi morala biti Agencija zmožna pridobiti ali zakupiti tehnično opremo. Vendar to ne bi smelo vplivati na obveznost držav članic gostiteljic, da Agenciji zagotovijo zmogljivosti in opremo, potrebne, da bo lahko Agencija zagotavljala potrebno operativno in tehnično pomoč. Pred pridobitvijo ali zakupom opreme bi morala Agencija temeljito analizirati potrebe ter izvesti analizo stroškov in koristi.

    (32)

    V državah članicah, katerih azilni in sprejemni sistemi so pod še posebnim in nesorazmernim pritiskom, kar je zlasti posledica njihovega geografskega položaja ali demografskih razmer, bi morala Agencija podpirati solidarnostne ukrepe znotraj Unije in opravljati svoje naloge in obveznosti pri preseljevanju ali predaji prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje znotraj Unije, ob tem pa zagotoviti, da se azilnih in sprejemnih sistemov ne izkorišča.

    (33)

    Kadar se država članica sooča s posebnimi in nesorazmernimi migracijskimi izzivi na določenih območjih zunanjih meja, imenovanih tudi žariščna območja, bi morala imeti možnost, da Agencijo prosi za operativno in tehnično pomoč. V takih primerih se lahko država članica zanese na povečano operativno in tehnično okrepitev v obliki podpornih skupin za upravljanje migracij, ki jih sestavljajo skupine strokovnjakov iz držav članic, napotenih prek Agencije, Evropske agencije za mejno in obalno stražo in Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali drugih zadevnih organov, uradov in agencij Unije, pa tudi strokovnjakov, ki so člani osebja Agencije in Evropske agencije za mejno in obalno stražo, katerih cilj je obvladovanje teh izzivov. Ustrezno je, da Agencija Komisiji pomaga pri usklajevanju različnih organov, uradov in agencij Unije na terenu.

    (34)

    Na žariščnih območjih države članice sodelujejo z zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije, kar usklajuje Komisija. Organi, uradi in agencije Unije bi morali delovati v skladu s svojimi zadevnimi mandati in pooblastili. Komisija bi morala v sodelovanju z zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije zagotoviti, da so dejavnosti na žariščnih območjih v skladu z zadevnim pravom Unije.

    (35)

    Agencija bi morala pri izvajanju svojega mandata, in kolikor je potrebno za opravljanje njenih nalog, pri vprašanjih, zajetih v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih v skladu s pravom in politiko Unije, sodelovati z organi, uradi in agencijami Unije, zlasti z organi, uradi in agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev. Navedene delovne dogovore bi morala predhodno odobriti Komisija.

    (36)

    Pomembno je, da Agencija sodeluje z Evropsko migracijsko mrežo, ustanovljeno z Odločbo Sveta 2008/381/ES (7), da bi se zagotovile sinergije in preprečilo podvajanje dejavnosti.

    (37)

    Agencija bi morala pri vprašanjih, zajetih v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov sodelovati z mednarodnimi organizacijami, zlasti UNHCR, ter uporabiti njihovo strokovno znanje in podporo. Vlogo UNHCR in drugih ustreznih mednarodnih organizacij bi bilo treba v ta namen v celoti priznati, te organizacije pa vključiti v delo Agencije. Te delovne dogovore bi morala predhodno odobriti Komisija.

    (38)

    Agencija bi morala spodbujati operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami pri vprašanjih v zvezi z njenimi dejavnostmi in kolikor je to potrebno za izvajanje njenih nalog. V okviru delovnih dogovorov, ki bi jih morala predhodno odobriti Komisija, bi morala Agencija v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba, imeti možnost sodelovati tudi z organi tretjih držav. Agencija bi morala delovati v skladu z zunanjo politiko Unije in je ustrezno, da svoje zunanje dejavnosti vključi v širše strateško sodelovanje s tretjimi državami. V nobenem primeru oblikovanje samostojne zunanje politike ne spada v okvir mandata Agencije. Agencija in države članice bi morale pri sodelovanju s tretjimi državami spoštovati temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter bi morale upoštevati predpise in standarde, ki so del prava Unije, tudi kadar se dejavnosti izvajajo na ozemlju tretjih držav.

    (39)

    Agencija bi morala imeti možnost v ustrezne tretje države kot uradnike za zvezo napotiti strokovnjake iz svojega osebja, da se olajša sodelovanje s tretjimi državami pri zadevah s področja azila. Pred napotitvijo uradnika za zvezo bi morala Agencija oceniti razmere na področju človekovih pravic v zadevni državi, da se zagotovi, da ta država izpolnjuje standarde v zvezi s človekovimi pravicami, od katerih se ne sme odstopati.

    (40)

    Agencija bi morala vzdrževati tesen dialog z organizacijami civilne družbe zaradi izmenjave informacij in zbiranja znanja na področju azila. Vzpostaviti bi morala posvetovalni forum, ki bi moral biti sestavljen iz mehanizma za izmenjavo informacij in znanja s področja azila. Posvetovalni forum bi moral pri vprašanjih, zajetih v tej uredbi, svetovati izvršnemu direktorju in upravnemu odboru. Pomembno je, da se sestavo in velikost posvetovalnega foruma določi ob upoštevanju učinkovitosti njegovih dejavnosti ter da Agencija posvetovalnemu forumu dodeli ustrezne človeške in finančne vire.

    (41)

    Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v mednarodnem pravu in pravu Unije, vključno z Listino. Vse dejavnosti Agencije bi se morale izvajati na način, ki v popolnosti spoštuje te temeljne pravice in načela, zlasti pravico do azila, načelo nevračanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, vključno z združitvijo družine s skladu s pravom Unije, otrokove pravice, pravice do varstva osebnih podatkov in pravico do učinkovitega pravnega sredstva ter poštenega sojenja. Vedno se morajo upoštevati pravice otroka in posebne potrebe oseb v ranljivem položaju. Agencija bi zato morala izvajati svoje naloge ob spoštovanju največje koristi otroka v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in ob ustreznem upoštevanju dobrobiti mladoletnika in njegovega socialnega razvoja, pomislekov glede varnosti in varovanja ter mnenja mladoletnika v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

    (42)

    Kadar operativna in tehnična pomoč Agencije zadeva osebe v ranljivem položaju, bi bilo treba navedeno pomoč prilagoditi položaju navedenih oseb v skladu z zahtevami, določenimi v pravu Unije in nacionalnem pravu na področju azila.

    (43)

    Agencija bi morala sprejeti in izvajati strategijo o temeljnih pravicah, da bi se spremljalo in zagotovilo varstvo temeljnih pravic.

    (44)

    Imenovati bi bilo treba neodvisnega uradnika za temeljne pravice, ki bi zagotovil, da Agencija v okviru svojih dejavnosti ravna v skladu s temeljnimi pravicami, in spodbujal spoštovanje temeljnih pravic znotraj Agencije v skladu z Listino, med drugim pa bi tudi predlagal strategijo temeljnih pravic Agencije in zagotavljal njeno izvajanje, ter obravnaval pritožbe, ki jih prejme Agencija v okviru pritožbenega mehanizma Agencije. Zato je pomembno, da Agencija uradniku za temeljne pravice da na voljo ustrezna sredstva in osebje, ki bi ustrezala njenemu mandatu in obsegu.

    (45)

    Agencija bi morala vzpostaviti pritožbeni mehanizem v pristojnosti uradnika za temeljne pravice. Namen pritožbenega mehanizma bi moral biti zagotoviti, da se temeljne pravice spoštuje pri vseh dejavnostih Agencije. Pritožbeni mehanizem bi moral biti upravni mehanizem. Uradnik za temeljne pravice bi moral biti odgovoren za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, v skladu s pravico do dobrega upravljanja. Pomembno je, da je pritožbeni mehanizem učinkovit in zagotavlja ustrezno ukrepanje na podlagi pritožb. Pritožbeni mehanizem ne sme posegati v dostop do upravnih in sodnih pravnih sredstev in ne sme biti pogoj za uporabo takih pravnih sredstev. Pritožbeni mehanizem ne bi smel biti mehanizem za izpodbijanje kakršne koli odločitve nacionalnega organa v zvezi s posameznimi prošnjami za mednarodno zaščito. Bistvenega pomena je, da države članice izvajajo kazenske preiskave, kadar je to potrebno. Zavoljo večje preglednosti in odgovornosti bi morala Agencija o pritožbenem mehanizmu poročati v svojem letnem poročilu o stanju na področju azila v Uniji. Pomembno je, da letno poročilo Agencije o stanju na področju azila v Uniji vsebuje zlasti število pritožb, ki jih je Agencija prejela, vrsto zadevnih kršitev temeljnih pravic, zadevne operacije, kadar je to mogoče, in nadaljnje ukrepe, ki so jih sprejele Agencija in države članice.

    (46)

    Komisija in države članice bi morale biti zastopane v upravnem odboru Agencije, da bi lahko izvajale politiko in imele politični nadzor nad njenim delovanjem. Upravni odbor bi moral določiti splošno usmeritev dejavnosti Agencije in zagotavljati, da Agencija opravlja svoje naloge. Kadar je mogoče, je priporočljivo, da upravni odbor sestavljajo operativni vodje azilnih organov držav članic ali njihovi predstavniki ter da si vse strani, zastopane v upravnem odboru, prizadevajo, da bi omejile menjave svojih predstavnikov in tako zagotovile stalnost njegovega dela. Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvajanja, sprejemanje ustreznih finančnih pravil, vzpostavitev preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev Agencije ter imenovanje izvršnega direktorja in njegovega namestnika. Ustrezno je, da se Agencija vodi in da deluje v skladu z načeli skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam Unije, ki so ga 19. julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija.

    (47)

    Agencija bi morala biti neodvisna pri operativnih in tehničnih zadevah ter pravno, upravno in finančno samostojna. V ta namen je potrebno in ustrezno, da je Agencija Unije, ki je pravna oseba in izvaja pooblastila, ki ji jih podeljuje ta uredba.

    (48)

    Agencija bi morala o svojih dejavnostih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

    (49)

    Zaradi zagotovitve njene samostojnosti bi morala imeti svoj proračun, katerega prihodki bi morali izhajati iz prispevka Unije. O financiranju Agencije se bo moral dogovoriti proračunski organ v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (8). Za prispevek Unije in vsa nepovratna sredstva v breme splošnega proračuna Unije bi se moral uporabljati proračunski postopek Unije. Računsko sodišče bi moralo opraviti revizijo računovodskih izkazov Agencije.

    (50)

    Pomembno je, da konsolidirano letno poročilo Agencije določi deleže izdatkov za vsako od glavnih dejavnosti Agencije.

    (51)

    Finančna sredstva, ki jih Agencija da na voljo v obliki nepovratnih sredstev, sporazumov o prenosu pooblastil ali pogodb v skladu s to uredbo, ne smejo povzročiti dvojnega financiranja iz drugih nacionalnih finančnih virov, finančnih virov Unije ali mednarodnih finančnih virov.

    (52)

    Za Agencijo bi se morala uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 (9).

    (53)

    Za Agencijo bi se morala brez omejitve uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Agencija pa bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (11).

    (54)

    Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

    (55)

    Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki jo izvaja Agencija v okviru te uredbe, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter spoštovati načela nujnosti in sorazmernosti. Agencija bi morala osebne podatke obdelovati le z namenom opravljanja svojih nalog v zvezi z zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam, preselitvijo, olajšanjem izmenjave informacij z državami članicami, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Europolom ali Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ter pri analizi informacij o stanju na področju azila za namene vzorčenja primerov za namene spremljanja, ter za namene morebitne obdelave prošenj za mednarodno zaščito v okviru informacij, pridobljenih pri opravljanju nalog v podpornih skupinah za upravljanje migracij na žariščnih točkah in v upravne namene. Vsaka obdelava osebnih podatkov bi morala biti strogo omejena na osebne podatke, potrebne za te namene, in bi morala upoštevati načelo sorazmernosti. Vsako nadaljnjo obdelavo shranjenih osebnih podatkov za namene, ki niso določeni v tej uredbi, bi bilo treba prepovedati.

    (56)

    Vse osebne podatke, ki jih obdeluje Agencija, razen tistih, ki se obdelujejo za upravne namere, bi bilo treba izbrisati po 30 dneh. Za namene, za katere Agencija obdeluje osebne podatke v okviru te uredbe, daljše obdobje hrambe ni potrebno.

    (57)

    Osebni podatki občutljive narave, ki so potrebni za oceno, ali državljan tretje države izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, se lahko obdelujejo samo z namenom olajšanja obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito, za namene zagotavljanja potrebne pomoči v postopku za mednarodno zaščito ali za namene preselitve. Ta obdelava bi morala biti omejena na nujno potrebno za izvedbo popolne ocene prošnje za mednarodno zaščito v interesu prosilca.

    (58)

    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (15) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice ob uporabi te uredbe, razen če to obdelavo izvajajo pristojni organi držav članic za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

    (59)

    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (16) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo pristojni organi držav članic za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, v skladu s to uredbo.

    (60)

    Pravila iz Uredbe (EU) 2016/679 glede varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, predvsem njihove pravice do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, bi se morala določiti v skladu z odgovornostjo za obdelavo podatkov, varstvom pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in nadzorom varstva podatkov, zlasti kar zadeva nekatere sektorje.

    (61)

    Ker ciljev te uredbe, in sicer spodbujati izvajanje in izboljšati delovanje CEAS, krepiti praktično sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami pri zadevah s področja azila, spodbujati pravo Unije na področju azila in operativne standarde, da se zagotovi visoka stopnja enotnosti v zvezi s postopki za mednarodno zaščito, pogoji za sprejem in oceno potreb po zaščiti po vsej Uniji, spremljati operativno in tehnično uporabo CEAS ter zagotavljati boljšo operativno in tehnično pomoč državam članicam pri upravljanju njihovih azilnih in sprejemnih sistemov, zlasti tistim državam članicam, katerih azilni in sprejemni sistemi so pod nesorazmernim pritiskom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

    (62)

    V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

    (63)

    V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

    (64)

    Ob upoštevanju, da je Danska doslej prispevala k praktičnemu sodelovanju med državami članicami na področju azila, bi morala Agencija lajšati operativno sodelovanje s to državo. Zato bi bilo treba predstavnika Danske povabiti k sodelovanju na vseh sejah upravnega odbora, vendar brez glasovalne pravice.

    (65)

    Za uresničitev namena Agencije bi bilo treba državam, ki so sklenile sporazume z Unijo, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo pravo Unije na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški in Švici, omogočiti sodelovanje v Agenciji. Posledično in ob upoštevanju dejstva, da Lihtenštajn, Norveška in Švica sodelujejo pri dejavnostih EASO na podlagi dogovorov, ki so jih te države sklenile z Unijo o njihovem sodelovanju v EASO, bi morale imeti Islandija, Lihtenštajnu, Norveška in Švica možnost, da sodelujejo pri dejavnostih Agencije, in prispevajo k praktičnemu sodelovanju med državami članicami in Agencijo v skladu s pogoji, opredeljenimi v obstoječih ali novih dogovorih. Zato bi morali predstavniki Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice imeti možnost sodelovati na sejah upravnega odbora kot opazovalci.

    (66)

    Ta uredba ne vpliva na pristojnost nacionalnih azilnih organov, da se odločijo glede posameznih prošenj za mednarodno zaščito.

    (67)

    Ta uredba spreminja in razširja določbe Uredbe (EU) št. 439/2010. Ker so potrebne znatne spremembe tako glede števila kot glede vsebine, bi bilo treba zaradi večje jasnosti v celoti nadomestiti navedeno uredbo za države članice, za katere je ta uredba zavezujoča. Agencija, ustanovljena s to uredbo, bi morala nadomestiti in prevzeti funkcije EASO, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 439/2010, ki bi jo bilo treba zato razveljaviti. Za države članice, ki jih ta uredba zavezuje, bi se moralo sklicevanje na razveljavljeno uredbo šteti za sklicevanje na to uredbo.

    (68)

    Določbe te uredbe o mehanizmu spremljanja za operativno in tehnično uporabo CEAS so med drugim povezane s sistemom za določitev pristojne države članice za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 604/2013. Ker se lahko sistem, kot je vzpostavljen z navedeno uredbo, spremeni, je treba uporabo navedenih določb odložiti na poznejši datum, in sicer na 31. december 2023. Poleg tega so določbe o mehanizmu spremljanja, ki se nanašajo na sprejetje priporočil, naslovljenih na zadevno državo članico, ter določbe o razmerah nesorazmernega pritiska ali neučinkovitosti azilnih in sprejemnih sistemov bolj neposredno povezane z vidiki odgovornosti sistema, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 604/2013, prav tako pa ti nanje vplivajo. Ker se lahko navedena uredba nadomesti z novim pravnim aktom, o katerem trenutno potekajo pogajanja, in glede na to, kako pomembni so vidiki takega novega pravnega akta, bi se morale navedene določbe uporabljati šele od datuma na katerega se navedena uredba nadomesti, razen če se navedena uredba nadomesti pred 31. decembrom 2023, v tem primeru bi se morale navedene določbe uporabljati od 31. decembra 2023.

    (69)

    V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (17) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 21. septembra 2016 (18)

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    POGLAVJE 1

    AGENCIJA EVROPSKE UNIJE ZA AZIL

    Člen 1

    Predmet urejanja in področje uporabe

    1.   S to uredbo se ustanovi Agencija Evropske unije za azil (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija nadomesti in nasledi Evropski azilni podporni urad (EASO), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010.

    2.   Agencija prispeva k zagotavljanju učinkovite in enotne uporabe prava Unije na področju azila v državah članicah na način, ki popolnoma spoštuje temeljne pravice. Agencija olajša in podpira dejavnosti držav članic pri izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), vključno z omogočanjem zbliževanja pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito po vsej Uniji ter usklajevanjem in krepitvijo praktičnega sodelovanja in izmenjave informacij.

    Agencija izboljša delovanje CEAS, vključno prek mehanizma spremljanja iz člena 14 ter z zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči državam članicam, zlasti kadar so njihovi azilni in sprejemni sistemi pod nesorazmernim pritiskom.

    3.   Agencija je središče za strokovno znanje zaradi svoje neodvisnosti, znanstvene in tehnične kakovosti pomoči, ki jo zagotavlja, ter informacij, ki jih zbira in razširja, preglednosti njenih postopkov in metod delovanja ter prizadevnosti pri izvajanju dodeljenih nalog, pa tudi podpore informacijske tehnologije, potrebne za izvajanje njenega mandata.

    Člen 2

    Naloge

    1.   Za namene člena 1 Agencija opravlja naslednje naloge:

    (a)

    spodbujanje, usklajevanje in krepitev praktičnega sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami o njihovih azilnih in sprejemnih sistemih;

    (b)

    zbiranje in analiza informacij kakovostne in količinske narave o stanju na področju azila in izvajanju CEAS;

    (c)

    podpiranje držav članic pri izvajanju nalog in obveznosti v okviru CEAS;

    (d)

    pomoč državam članicam pri usposabljanju in, kadar je ustrezno, zagotovitev usposabljanja strokovnjakov držav članic iz vseh nacionalnih uprav, sodišč in nacionalnih organov, pristojnih na področju azila, vključno z oblikovanjem evropskega azilnega programa usposabljanja;

    (e)

    priprava in redno posodabljanje poročil in drugih dokumentov, ki zagotavljajo informacije o stanju v zadevnih tretjih državah, tudi v izvornih državah, na ravni Unije;

    (f)

    vzpostavitev in usklajevanje evropske mreže za informacije o tretjih državah;

    (g)

    organiziranje dejavnosti in usklajevanje prizadevanj med državami članicami za razvoj skupne analize o stanju v izvornih državah in smernic;

    (h)

    zagotavljanje informacij in analize o tretjih državah v zvezi s konceptom varne izvorne države in konceptom varne tretje države (v nadaljnjem besedilu: koncepta varne države);

    (i)

    zagotavljanje učinkovite operativne in tehnične pomoči državam članicam, zlasti kadar so njihovi azilni in sprejemni sistemi pod nesorazmernim pritiskom;

    (j)

    zagotavljanje ustrezne podpore državam članicam pri izvajanju njihovih nalog in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 604/2013;

    (k)

    pomoč pri premestitvi ali predaji prosilcev za mednarodno zaščito znotraj Unije ali upravičencev do mednarodne zaščite;

    (l)

    oblikovanje in napotitev podpornih skupin za azil;

    (m)

    oblikovanje rezervne skupine za azil v skladu s členom 19(6) (v nadaljnjem besedilu: rezervna skupina za azil);

    (n)

    pridobitev in napotitev potrebne tehnične opreme za podporne skupine za azil in napotitev strokovnjakov iz rezervne skupine za azil;

    (o)

    razvoj operativnih standardov, kazalnikov, smernic in najboljših praks v zvezi z izvajanjem prava Unije na področju azila;

    (p)

    napotitev uradnikov za zvezo v države članice;

    (q)

    spremljanje operativne in tehnične uporabe CEAS z namenom nudenja pomoči državam članicam pri izboljšanju učinkovitosti njihovih azilnih in sprejemnih sistemov;

    (r)

    podpiranje držav članic pri sodelovanju s tretjimi državami v zadevah, povezanih z zunanjo dimenzijo CEAS, tudi z napotitvijo uradnikov za zvezo v tretje države;

    (s)

    pomoč državam članicam pri njihovih ukrepih v zvezi preselitvijo.

    2.   Agencija na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih obveščanja na področjih v okviru njenega mandata. Javnosti mora zagotoviti natančne in celostne informacije o svojih dejavnostih. Agencija ne sodeluje pri dejavnostih obveščanja, ki imajo škodljiv učinek na naloge iz odstavka 1 tega člena. Dejavnosti obveščanja se izvajajo brez poseganja v člen 65 in v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

    Člen 3

    Nacionalne kontaktne točke za komunikacijo

    Vsaka država članica imenuje vsaj eno nacionalno kontaktno točko za komunikacijo z Agencijo o zadevah v zvezi z nalogami iz člena 2.

    POGLAVJE 2

    PRAKTIČNO SODELOVANJE IN INFORMACIJE NA PODROČJU AZILA

    Člen 4

    Dolžnost sodelovanja v dobri veri in izmenjave informacij

    1.   Agencija in nacionalni organi, pristojni za azil in priseljevanje, ter druge ustrezne službe sodelujejo v dobri veri.

    2.   Z namenom opravljanja nalog in obveznosti iz te uredbe, zlasti da bi Agencija opravljala naloge iz člena 2, Agencija in nacionalni organi, pristojni za azil in priseljevanje, ter druge ustrezne službe, pravočasno in natančno izmenjujejo vse potrebne informacije.

    3.   Agencija tesno sodeluje z nacionalnimi organi držav članic, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi ustreznimi službami in Komisijo. Agencija svoje naloge opravlja brez poseganja v naloge, dodeljene drugim ustreznim organom, uradom in agencijam Unije. Agencija sodeluje s temi organi, uradi in agencijami, medvladnimi organizacijami, zlasti Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in drugimi ustreznimi organizacijami, kakor je določeno v tej uredbi.

    4.   Agencija organizira, spodbuja in usklajuje dejavnosti, ki omogočajo izmenjavo informacij med državami članicami, tudi z ustanovitvijo mrež, če je to ustrezno.

    5.   Kadar izvršni direktor po pozivu državi članici, naj Agenciji posreduje informacije, potrebne za opravljanje njenih nalog v skladu s to uredbo, ugotovi, da zadevna država članica tega sistematično ni storila, o tem poroča upravnemu odboru in Komisiji.

    Člen 5

    Analiza informacij o stanju na področju azila

    1.   Agencija zbira in analizira informacije o stanju na področju azila v Uniji in v tretjih državah, če bi to lahko vplivalo na Unijo, vključno z najnovejšimi informacijami o temeljnih vzrokih, tokovih migrantov in beguncev, prisotnosti mladoletnikov brez spremstva, skupni sprejemni zmogljivosti in potrebah po preselitvi tretjih držav ter morebitnih prihodih velikega števila državljanov tretjih držav, ki bi lahko povzročili nesorazmeren pritisk na azilne in sprejemne sisteme držav članic, da se zagotovi pravočasno in zanesljivo obveščanje držav članic ter opredelijo morebitna tveganja za azilne in sprejemne sisteme držav članic.

    V namen iz prvega pododstavka tega odstavka Agencija tesno sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in po potrebi upošteva analizo tveganja, ki jo izvede Evropska agencija za mejno in obalno stražo v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2019/1896, da zagotovi najvišjo raven usklajenosti in zbliževanja informacij, ki jih zagotavljata Agencija in Evropska agencija za mejno in obalno stražo.

    2.   Agencija pri analizi uporablja informacije, ki jih zagotovijo zlasti države članice, ustrezne institucije, organi, uradi in agencije Unije, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) ter UNHCR, zlasti poročila UNHCR glede globalne potrebe po preselitvi. Agencija lahko upošteva tudi razpoložljive informacije ustreznih organizacij na podlagi njihovega strokovnega znanja.

    3.   Agencija zagotovi hitro izmenjavo ustreznih informacij med državami članicami in s Komisijo. Rezultate svoje analize pravočasno in točno predloži tudi upravnemu odboru. Agencija dvakrat letno poroča Evropskemu parlamentu o svoji analizi.

    Člen 6

    Informacije o izvajanju CEAS

    1.   Agencija organizira, usklajuje in spodbuja izmenjavo informacij o izvajanju prava Unije na področju azila med državami članicami, ter med Komisijo in državami članicami.

    2.   Agencija ustvari podatkovne zbirke in spletne portale o instrumentih Unije ter nacionalnih in mednarodnih instrumentih na področju azila, pri čemer uporablja zlasti veljavno ureditev. Osebni podatki se ne hranijo v teh podatkovnih zbirkah ali objavijo na teh spletnih portalih, razen če jih Agencija pridobi iz javno dostopnih virov.

    3.   Podatkovne zbirke in spletni portali iz odstavka 2 imajo javno dostopne dele, ki vsebujejo naslednje:

    (a)

    statistične podatke glede prošenj za mednarodno zaščito in o odločitvah nacionalnih organov, pristojnih za področje azila;

    (b)

    informacije o nacionalnem pravu in pravnem razvoju na področju azila, vključno s sodno prakso;

    (c)

    informacije o zadevni sodni praksi Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.

    Člen 7

    Uradniki za zvezo v državah članicah

    1.   Izvršni direktor izmed osebja Agencije imenuje strokovnjake, ki se napotijo kot uradniki za zvezo v države članice.

    2.   Izvršni direktor v posvetovanju z zadevno državo članico pripravi predlog o naravi in pogojih napotitve ter o državi članici ali regiji, v katero se lahko napoti uradnik za zvezo. Izvršni direktor lahko odloči, da uradnik za zvezo pokriva do štiri države članice, ki so geografsko blizu. Predlog izvršnega direktorja mora odobriti upravni odbor.

    3.   Izvršni direktor uradno obvesti zadevno državo članico o imenovanju uradnikov za zvezo in skupaj s to državo članico določi kraj napotitve.

    4.   Uradniki za zvezo delujejo v imenu Agencije ter spodbujajo sodelovanje in dialog med Agencijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi zadevnimi službami. Uradniki za zvezo zlasti:

    (a)

    delujejo kot posredniki med Agencijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi zadevnimi službami;

    (b)

    pomagajo pri zbiranju informacij iz člena 5 ter morebitnih drugih informacij, ki jih zahteva Agencija;

    (c)

    prispevajo k spodbujanju uporabe prava Unije na področju azila, tudi kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic;

    (d)

    na zahtevo pomagajo državam članicam pri pripravi kontingentnih načrtov za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obravnavo morebitnega nesorazmernega pritiska na njihove azilne in sprejemne sisteme;

    (e)

    spodbujajo komunikacijo med državami članicami ter med zadevno državo članico in Agencijo ter tej državi članici posredujejo ustrezne informacije Agencije, vključno z informacijami o trenutni pomoči;

    (f)

    redno zagotavljajo poročila izvršnemu direktorju o stanju na področju azila v zadevni državi članici in njeni zmogljivosti, da učinkovito upravlja svoje azilne in sprejemne sisteme.

    Kadar v poročilih iz točke (f) prvega pododstavka kateri od vidikov v zvezi z zadevno državo članico zbujajo pomisleke, izvršni direktor to državo članico o tem obvesti brez odlašanja. Ta poročila se upoštevajo za namene mehanizma spremljanja iz člena 14 in se posredujejo zadevni državi članici.

    5.   Za namene odstavka 4 imajo uradniki za zvezo reden stik z nacionalnimi organi, pristojnimi za azil in priseljevanje, ter drugimi zadevnimi službami, pri čemer obvešča kontaktno točko, ki jo imenuje zadevna država članica.

    6.   Uradniki za zvezo pri opravljanju svojih dolžnosti upoštevajo le navodila Agencije.

    Člen 8

    Usposabljanje

    1.   Agencija oblikuje, razvije in pregleduje usposabljanje za člane svojega osebja ter člane osebja zadevnih nacionalnih uprav, sodišč, pa tudi za nacionalne organe držav članic, pristojne za azil in sprejem.

    2.   Agencija razvije usposabljanje iz odstavka 1, v tesnem sodelovanju z državami članicami in, kadar je to ustrezno, z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (19), ter ustreznimi organizacijami za usposabljanje, akademskimi institucijami, pravosodnimi združenji, mrežami za usposabljanje in organizacijami.

    3.   Agencija oblikuje evropski azilni program usposabljanja ter pri tem upošteva sedanje sodelovanje v Uniji na področju azila z namenom spodbujanja najboljših praks in visokih standardov pri izvajanju prava Unije na področju azila.

    Države članice razvijejo ustrezno usposabljanje svojega osebja v skladu z njihovimi obveznostmi na podlagi prava Unije na področju azila, ki temelji na evropskem azilnem programu usposabljanja in vključuje bistvene dele tega programa usposabljanja v to usposabljanje.

    4.   Usposabljanja, ki jih nudi Agencija, so zelo kakovostna in opredelijo ključna načela in najboljše prakse, z namenom da se zagotovi večje zbliževanje upravnih metod, odločitev in pravnih praks, ob popolnem spoštovanju samostojnosti nacionalnih sodišč.

    Kot del evropskega azilnega programa usposabljanja, usposabljanje ki ga zagotovi Agencija, vključuje zlasti:

    (a)

    mednarodne standarde in standarde Unije za temeljne pravice, zlasti določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), pa tudi mednarodno pravo in pravo Unije na področju azila vključno s posebnimi pravnimi primeri in sodno prakso;

    (b)

    vprašanja v zvezi z ugotavljanjem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, in pravicami upravičencev do mednarodne zaščite;

    (c)

    vprašanja v zvezi z obdelavo prošenj za mednarodno zaščito;

    (d)

    tehnike opravljanja razgovorov;

    (e)

    oceno dokazov;

    (f)

    zadevno sodno prakso nacionalnih sodišč, Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter druge pomembne spremembe na področju azilnega prava;

    (g)

    vprašanja v zvezi s podatki o prstnih odtisih, vključno z vidiki zaščite podatkov, kakovosti podatkov in varnostnimi zahtevami za podatke;

    (h)

    uporabo izvedenskih zdravstvenih in pravnih poročil v postopku za mednarodno zaščito;

    (i)

    vprašanja v zvezi s pripravo in uporabo informacij o tretjih državah;

    (j)

    pogoje za sprejem;

    (k)

    vprašanja v zvezi z mladoletniki, zlasti tistimi brez spremstva, kar zadeva oceno največjih koristi otroka, posebne postopkovne zaščitne ukrepe, kot so spoštovanje pravice otroka, da izrazi svoje mnenje, in drugimi vidiki zaščite otrok, tehnike ugotavljanja starosti in sprejemni pogoji za otroke in družine;

    (l)

    vprašanja v zvezi s prosilci, ki potrebujejo posebna postopkovna jamstva, prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema in drugimi osebami v ranljivem položaju, pri čemer je posebni poudarek na žrtvah mučenja, na žrtvah trgovine z ljudmi in na vprašanjih povezanih s spolom;

    (m)

    vprašanja v zvezi s tolmačenjem in kulturno mediacijo;

    (n)

    vprašanja v zvezi s preselitvijo;

    (o)

    vprašanja v zvezi z obravnavanjem postopkov premestitve;

    (p)

    odpornost in sposobnost premagovanja stresa, zlasti za osebje na vodstvenih položajih.

    5.   Agencija zagotovi splošna, posebna ali tematska usposabljanja ter ad hoc usposabljanja, pri čemer se uporablja tudi metodologija „usposabljanja inštruktorjev“ in e-učenje.

    6.   Agencija sprejme pobude, potrebne za preverjanje in, kadar je ustrezno, zagotovi, da se vsi strokovnjaki, vključno s tistimi, ki v njej niso zaposleni, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, za sodelovanje pri operativnih dejavnostih, ki jih organizira Agencija, udeležijo usposabljanja, ki je potrebno za opravljanje njihovih dolžnosti in funkcij.

    Agencija po potrebi in pred ali ob napotitvi strokovnjakom iz prvega pododstavka zagotovi usposabljanje, ki je specifično za operativno in tehnično pomoč, zagotovljeno v zadevni državi članici (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica).

    7.   Agencija lahko usposabljanja organizira na ozemlju države članice ali tretje države v sodelovanju s to državo članico ali tretjo državo.

    POGLAVJE 3

    INFORMACIJE O DRŽAVI IN SMERNICE

    Člen 9

    Informacije o tretjih državah na ravni Unije

    1.   Agencija je središče za zbiranje ustreznih, zanesljivih, objektivnih, točnih in posodobljenih informacij o zadevnih tretjih državah na pregleden in nepristranski način, pri čemer upošteva ustrezne informacije, vključno z informacijami, ki se nanašajo posebej na otroke, in informacijami glede spola, ter usmerjenimi informacijami o osebah, ki spadajo v ranljive in manjšinske skupine. Agencija pripravlja in redno posodablja poročila in druge dokumente, ki zagotavljajo informacije o zadevnih tretjih državah na ravni Unije, vključno s tematskimi vprašanji, ki se posebej nanašajo na zadevne tretje države.

    2.   Agencija zlasti:

    (a)

    uporabi vse ustrezne vire informacij, vključno z informacijami, ki jih je pridobila od mednarodnih organizacij, zlasti UNHCR in drugih ustreznih organizacij, tudi članov posvetovalnega foruma iz člena 50, institucij, organov, uradov in agencij Unije ter ESZD in prek mrež iz člena 10 in misij za ugotavljanje dejstev;

    (b)

    upravlja in nadalje razvija spletni portal za zbiranje in izmenjavo informacij o zadevnih tretjih državah, ki vključuje javni del za splošne uporabnike in del za uporabnike z omejenim dostopom, ki so zaposleni v nacionalnih organih, pristojnih za azil in priseljevanje, ali drugih organih z mandatom države članice za izvajanje raziskav glede informacij o tretjih državah;

    (c)

    oblikuje enotno obliko in skupno metodologijo, vključno s pogoji, v skladu z zahtevami prava Unije na področju azila, za pripravo poročil in drugih dokumentov z informacijami o zadevnih tretjih državah na ravni Unije.

    Člen 10

    Evropske mreže za informacije o tretjih državah

    1.   Agencija z ustanovitvijo in upravljanjem mrež držav članic za informacije o tretjih državah zagotovi usklajevanje nacionalnih pobud, ki zagotavljajo informacije o tretjih državah. Te mreže lahko, kadar je ustrezno in za posamezne primere, vključujejo zunanje strokovnjake z ustreznim strokovnim znanjem iz UNHCR ali drugih ustreznih organizacij.

    2.   Namen mrež iz odstavka 1 je državam članicam omogočiti, da zlasti:

    (a)

    izmenjujejo in posodabljajo nacionalna poročila, druge dokumente ter druge relevantne informacije o tretjih državah, vključno s tematskimi vprašanji;

    (b)

    Agenciji predložijo in pomagajo pri odgovarjanju na poizvedbe v zvezi s specifičnimi vprašanji, ki se lahko pojavijo v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito, brez poseganja v pravila o zasebnosti, pravila o varstvu podatkov in pravila o zaupnosti, določena v nacionalnem pravu;

    (c)

    z zagotavljanjem informacij o zadevnih tretjih državah prispevajo k razvoju in posodobitvi dokumentov na ravni Unije.

    Člen 11

    Skupna analiza o stanju v izvornih državah in smernice

    1.   Agencija zaradi spodbujanja zbliževanja pri uporabi meril za ocenjevanje iz Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (20) usklajuje prizadevanja držav članic za razvoj skupne analize o stanju v določenih izvornih državah (v nadaljnjem besedilu: skupna analiza) in smernic, ki bodo državam članicam v pomoč pri obravnavanju zadevnih prošenj za mednarodno zaščito.

    Pri razvoju skupne analize in smernic Agencija upošteva najsodobnejše smernice ustreznosti UNHCR za oceno potreb po mednarodni zaščiti prosilcev za azil iz posameznih izvornih držav.

    2.   Izvršni direktor po posvetovanju s Komisijo smernice predloži upravnemu odboru v potrditev. Smernicam je priložena skupna analiza.

    3.   Države članice upoštevajo skupno analizo in smernice pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito brez poseganja v svoje pristojnosti glede odločanja o posameznih prošnjah za mednarodno zaščito.

    4.   Agencija zagotovi, da se skupna analiza in smernice redno pregledujejo in po potrebi posodobijo. Ta pregled in posodobitev se izvedeta, kadar se spremenijo razmere v izvorni državi ali kadar obstajajo objektivni znaki, da se skupna analiza in navodila ne uporabljajo. Glede vsakega pregleda ali posodobitve skupne analize in smernic sta potrebna predhodno posvetovanje s Komisijo in potrditev upravnega odbora, kot je določeno v odstavku 2.

    5.   Države članice Agenciji predložijo vse relevantne informacije o tem, da je treba pregledati ali posodobiti skupno analizo in smernice.

    Člen 12

    Informacije in analiza o varnih izvornih državah ter varnih tretjih državah

    1.   Agencija lahko z informacijami in analizo državam članicam pomaga pri uporabi konceptov varnih držav v skladu z Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21).

    2.   Agencija z informacijami in analizo Komisiji pomaga pri nalogah, ki se nanašajo na koncepte varnih držav v skladu z Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

    3.   Agencija pri zagotavljanju informacij in analiz na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena sledi splošnim načelom iz člena 9.

    4.   Agencija redno in na zahtevo predloži informacije in analize, ki jih zagotovi na podlagi odstavkov 1 in 2, Evropskemu parlamentu in Svetu.

    POGLAVJE 4

    OPERATIVNI STANDARDI IN SMERNICE

    Člen 13

    Operativni standardi, kazalniki, smernice in najboljše prakse

    1.   Agencija organizira in usklajuje dejavnosti za spodbujanje pravilnega in učinkovitega izvajanja prava Unije na področju azila, tudi z razvojem operativnih standardov, kazalnikov, smernic ali najboljših praks pri zadevah s področja azila, ter izmenjavo dobrih praks pri zadevah s področja azila med državami članicami.

    2.   Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo upravnega odbora ali Komisije razvije operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse, povezane z izvajanjem prava Unije na področju azila.

    3.   Pri razvoju operativnih standardov, kazalnikov, smernic in najboljših praks iz odstavka 2 se Agencija posvetuje s Komisijo, državami članicami in po potrebi z UNHCR. Na podlagi ustreznega strokovnega znanja se lahko Agencija posvetuje tudi z medvladnimi ali drugimi organizacijami, pa tudi s pravosodnimi združenji in strokovnimi mrežami.

    4.   Upravni odbor sprejme operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse iz odstavka 2. Agencija po sprejetju operativnih standardov, kazalnikov, smernic in najboljših praks o njih obvesti države članice in Komisijo.

    5.   Agencija državam članicam na njihovo zahtevo pomaga pri uporabi operativnih standardov, kazalnikov, smernic in najboljših praks iz odstavka 2 za njihove azilne in sprejemne sisteme z zagotavljanjem potrebnega strokovnega znanja ali operativne in tehnične pomoči.

    6.   Agencija upošteva operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse iz odstavka 2 tega člena za namene mehanizma spremljanja iz člena 14.

    POGLAVJE 5

    SPREMLJANJE

    Člen 14

    Mehanizem spremljanja za operativno in tehnično uporabo CEAS

    1.   Agencija v tesnem sodelovanju s Komisijo vzpostavi mehanizem spremljanja za namene spremljanja operativne in tehnične uporabe CEAS, da bi preprečila ali prepoznala morebitne pomanjkljivosti v azilnih in sprejemnih sistemih držav članic in da bi ocenila njihovo zmogljivost in pripravljenost za obvladovanje razmer nesorazmernega pritiska z namenom povečanja učinkovitosti teh sistemov.

    2.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in v posvetovanju s Komisijo določi skupno metodologijo za mehanizem spremljanja iz tega poglavja. Skupna metodologija vključuje objektivna merila, po katerih se izvaja spremljanje, opis metod, postopkov in orodij za mehanizem spremljanja, kot so praktične ureditve za obiske na kraju samem, vključno s kratkimi obiski, ter pravili in načeli za oblikovanje skupin strokovnjakov.

    3.   Spremljanje zajema operativno in tehnično uporabo vseh vidikov CEAS, zlasti:

    (a)

    sistem za določitev pristojne države članice za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 604/2013, postopke za mednarodno zaščito, uporabo meril za oceno potrebe po zaščiti ter vrste zagotovljene zaščite, tudi v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic, zaščitnimi ukrepi za zaščito otrok in posebnimi potrebami oseb v ranljivem položaju;

    (b)

    razpoložljivost in zmogljivost osebja za prevajanje in tolmačenje ter zmogljivost osebja za učinkovito obravnavanje in upravljanje prošenj za azil, vključno z obravnavanjem pritožb, brez poseganja v neodvisnost sodstva in ob popolnem spoštovanju organizacije sodstva vsake države članice;

    (c)

    pogoje, zmogljivost, infrastrukturo in opremo za sprejem ter po možnosti finančne vire za sprejem.

    4.   Spremljanje se lahko opravi zlasti na podlagi informacij, ki jih zagotovi zadevna država članica, analize informacij o stanju na področju azila iz člena 5 in vzorčenja primerov.

    Agencija lahko upošteva razpoložljive informacije pomembnih medvladnih organizacij ali organov, zlasti UNHCR, in drugih pomembnih organizacij na podlagi njihovega strokovnega znanja.

    5.   Agencija lahko izvaja obiske na kraju samem za namene spremljanja. Agencija lahko izvaja obiske, napovedane v kratkem roku, samo za namene člena 15(2).

    6.   Države članice Agenciji na njeno zahtevo predložijo informacije v zvezi z vidiki CEAS iz odstavka 3.

    Države članice Agenciji na njeno zahtevo posredujejo informacije o svojih kontingentnih načrtih za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo morebitnega nesorazmernega pritiska na njihov azilni ali sprejemni sistem. Agencija ob soglasju zadevne države članice pomaga državam članicam pri pripravi in pregledu njihovih kontingentnih načrtov.

    7.   Države članice sodelujejo z Agencijo, tudi z olajšanjem vseh obiskov na kraju samem, ki se izvajajo zaradi spremljanja. Izvršni direktor pravočasno vnaprej uradno obvesti zadevne države članice o vsakem takem obisku. V primeru obiskov, napovedanih v kratkem roku, izvršni direktor zadevno državo članico uradno obvesti 72 ur vnaprej.

    Člen 15

    Postopek in nadaljnji ukrepi

    1.   Upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja in ob posvetovanju s Komisijo sprejme program za namene mehanizma spremljanja iz člena 14 (v nadaljnjem besedilu: program spremljanja), ki zajema:

    (a)

    operativno in tehnično uporabo vseh vidikov CEAS v posamezni državi članici; in

    (b)

    tematske ali posebne vidike CEAS glede vseh držav članic.

    V programu spremljanja je navedeno, kateri azilni in sprejemni sistemi držav članic se spremljajo določeno leto. Program spremljanja zagotovi, da se vsaka država članica spremlja vsaj enkrat v vsakem petletnem obdobju.

    2.   Kadar na podlagi analize informacij o stanju na področju azila iz člena 5 obstajajo resni pomisleki glede delovanja azilnega ali sprejemnega sistema države članice, Agencija začne spremljanje na lastno pobudo, v posvetovanju s Komisijo ali na zahtevo Komisije.

    3.   Izvršni direktor pošlje ugotovitve spremljanja zadevni državi članici, da ta poda pripombe in kadar je ustrezno navede tudi svoje potrebe. Države članice v enem mesecu od datuma prejema ugotovitev podajo pripombe.

    4.   Izvršni direktor na podlagi ugotovitev iz odstavka 3 in ob upoštevanju pripomb zadevne države članice ter ob posvetovanju s Komisijo pripravi osnutek priporočil. V osnutku priporočil opredeli ukrepe, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, po potrebi tudi s pomočjo Agencije, in rok, do katerega mora zadevna država članica sprejeti morebitne potrebne ukrepe za obravnavo pomanjkljivosti ali težav z zmogljivostjo in pripravljenostjo, ugotovljenih med spremljanjem. Izvršni direktor pošlje osnutek priporočil zadevni državi članici. Zadevna država članica v enem mesecu od datuma prejema osnutka priporočil predloži pripombe o njem. Zadevna država članica v primerih iz odstavka 2 poda svoje pripombe v 15 dneh.

    Izvršni direktor po upoštevanju pripomb zadevne države članice upravnemu odboru predloži ugotovitve in osnutek priporočil. Upravni odbor priporočila sprejme z odločitvijo dveh tretjin svojih članov z glasovalno pravico. Komisija priporočila posreduje Evropskemu parlamentu. Agencija Komisijo obvešča o izvajanju priporočil.

    5.   Kadar država članica ukrepov, navedenih v priporočilih Agencije iz odstavka 4, ne izvede v predpisanem roku, zaradi česar nastanejo resne posledice za delovanje CEAS, Komisija na podlagi svoje ocene sprejme priporočila, naslovljena na navedeno državo članico, ter v njih opredeli ukrepe, potrebne za odpravo pomanjkljivosti, in po potrebi posebne ukrepe, ki jih mora Agencija sprejeti za pomoč navedeni državi članici.

    6.   Komisija lahko ob upoštevanju resnosti pomanjkljivosti organizira obiske na kraju samem v zadevni državi članici. Komisija pravočasno vnaprej uradno obvesti zadevno državo članico o vsakem takem obisku.

    7.   Zadevna država članica poroča Komisiji o izvajanju priporočil iz odstavka 5 tega člena v roku, določenem v navedenih priporočilih. Kadar po poteku navedenega roka zadevna država članica ni upoštevala navedenih priporočil, lahko Komisija poda predlog izvedbenega akta Sveta v skladu s členom 22(1).

    8.   Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o vseh nadaljnjih ukrepih spremljanja, ki jih izvaja. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje priporočila iz odstavka 5 in ju redno obvešča o napredku zadevne države članice pri izvajanju teh priporočil.

    POGLAVJE 6

    OPERATIVNA IN TEHNIČNA POMOČ

    Člen 16

    Operativna in tehnična pomoč Agencije

    1.   Agencija v skladu s tem poglavjem državam članicam zagotavlja operativno in tehnično pomoč:

    (a)

    na zahtevo države članice v zvezi z izvajanjem njenih obveznosti v okviru CEAS;

    (b)

    na zahtevo države članice, kadar je njen azilni ali sprejemni sistem pod nesorazmernim pritiskom;

    (c)

    kadar se država članica sooča z nesorazmernimi migracijskimi izzivi ter prosi za operativno in tehnično okrepitev z napotitvijo podpornih skupin za upravljanje migracij v skladu s členom 21;

    (d)

    na lastno pobudo ob soglasju države članice, kadar je azilni ali sprejemni sistem države članice pod nesorazmernim pritiskom;

    (e)

    kadar zagotavlja operativno in tehnično pomoč v skladu s členom 22.

    2.   Agencija organizira in usklajuje ustrezno operativno in tehnično pomoč, kar lahko zajema sprejetje enega ali več operativnih in tehničnih ukrepov na način, ki v popolnosti spoštuje temeljne pravice:

    (a)

    pomoč državam članicam pri identifikaciji in registraciji državljanov tretjih držav, če je ustrezno, v tesnem sodelovanju z drugimi organi, uradi in agencijami Unije;

    (b)

    pomoč državam članicam pri sprejemanju in registraciji prošenj za mednarodno zaščito;

    (c)

    olajšanje obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito s strani pristojnih nacionalnih organov, ali zagotavljanje potrebne pomoči tem organom v postopku za mednarodno zaščito;

    (d)

    olajšanje skupnih pobud držav članic pri obdelavi prošenj za mednarodno zaščito;

    (e)

    pomoč pri zagotavljanju informacij o postopku za mednarodno zaščito;

    (f)

    svetovanje, pomoč ali usklajevanje pri vzpostavljanju ali zagotavljanju sprejemnih zmogljivosti držav članic, zlasti začasnih nastanitev, prevoznih sredstev in zdravniške pomoči;

    (g)

    zagotavljanje ustrezne podpore državam članicam pri izvajanju njihovih nalog in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 604/2013;

    (h)

    pomoč pri premestitvi ali predaji prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite znotraj Unije;

    (i)

    zagotavljanje storitev tolmačenja;

    (j)

    pomoč državam članicam pri zagotavljanju, da so vzpostavljeni vsi zaščitni ukrepi, potrebni za zaščito pravic otroka in zaščito otrok, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva;

    (k)

    pomoč državam članicam pri identifikaciji prosilcev, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema ali drugih oseb v ranljivem položaju, vključno z mladoletniki, pri napotitvi teh oseb na pristojne nacionalne organe za ustrezno pomoč na podlagi nacionalnih ukrepov in pri zagotavljanju, da so za te osebe vzpostavljeni vsi potrebni zaščitni ukrepi;

    (l)

    sodelovanje v podpornih skupinah za upravljanje migracij na žariščnih območjih, kot je določeno v Uredbi (EU) 2019/1896, v tesnem sodelovanju z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije;

    (m)

    napotitev podpornih skupin za azil;

    (n)

    razporeditev tehnične opreme za podporne skupine za azil, če je to ustrezno.

    3.   Agencija operativne in tehnične ukrepe iz odstavka 2 financira ali sofinancira iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

    4.   Izvršni direktor oceni rezultat operativnih in tehničnih ukrepov iz odstavka 2 tega člena. V 60 dneh od zaključka izvajanja navedenih ukrepov izvršni direktor upravnemu odboru predloži podrobna poročila o oceni, skupaj z opažanji uradnika za temeljne pravice, v skladu s shemo poročanja in ocenjevanja iz operativnega načrta, kot je določeno v členu 18(2), točka (k). Agencija izvede celovito primerjalno analizo navedenih rezultatov, ki jo vključi v letno poročilo o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69.

    Člen 17

    Postopek za zagotavljanje operativne in tehnične pomoči

    1.   Države članice naslovijo prošnje za pomoč v skladu s členom 16(1), točka (a), (b) ali (c), na izvršnega direktorja. Take prošnje vsebujejo opis razmer in namen prošnje ter priloženo podrobno oceno potreb, če je ustrezno pa tudi opis ukrepov, ki so že bili sprejeti na nacionalni ravni.

    2.   Kadar država članica soglaša s pomočjo, predlagano na pobudo Agencije na podlagi člena 16(1), točka (d), Agenciji predloži podrobno oceno potreb, in če je ustrezno, opis ukrepov, ki so že bili sprejeti na nacionalni ravni.

    3.   Izvršni direktor ocenjuje, potrjuje in usklajuje prošnje za pomoč, vključno z napotitvijo podpornih skupin za azil. Izvršni direktor nemudoma uradno obvesti upravni odbor o prejemu zahteve za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (a), (b) ali (c), ali o predlogu Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d). Izvršni direktor preuči podrobno oceno potreb, ki jo je predložila zadevna država članica v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena.

    4.   Agencija vsako zahtevo za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (a), (b) ali (c), in predlog za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d), temeljito in zanesljivo oceni, kar ji omogoči, da opredeli in predlaga enega ali več ukrepov iz člena 16(2), da se lahko izpolnijo potrebe zadevne države članice. Izvršni direktor lahko po potrebi napoti strokovnjake iz Agencije, da ocenijo stanje v državi članici, ki je zaprosila za pomoč.

    5.   Izvršni direktor sprejme odločitev o zagotavljanju operativne in tehnične pomoči, vključno z napotitvijo podpornih skupin za azil:

    (a)

    v treh delovnih dneh od datuma prejema prošnje na podlagi člena 16(1), točka (a), (b) ali (c), ali

    (b)

    v treh delovnih dneh od datuma, ko zadevna država članica sprejme predlog Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d).

    Kadar izvršni direktor napoti strokovnjake v zadevno državo članico na podlagi odstavka 4, izvršni direktor sprejme odločitev, kot je določeno v prvem pododstavku, v petih delovnih dneh od datuma iz točke (a) ali (b), kot je ustrezno.

    Sočasno s sprejetjem odločitve na podlagi prvega pododstavka izvršni direktor o svoji odločitvi pisno uradno obvesti zadevno državo članico in upravni odbor ter navede glavne razloge, na katerih odločitev temelji.

    Člen 18

    Operativni načrt

    1.   Kadar naj bi se zagotovila operativna in tehnična pomoč, izvršni direktor v sodelovanju z državo članico gostiteljico pripravi operativni načrt. Izvršni direktor in država članica gostiteljica se dogovorita o operativnem načrtu:

    (a)

    v desetih delovnih dneh od datuma, ko je sprejeta odločitev, kot je določeno v členu 17(5), če gre za zahtevo za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (a);

    (b)

    v petih delovnih dneh od datuma, ko je bila sprejeta odločitev, kot je določeno v členu 17(5), če gre za zahtevo za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (b), ali

    (c)

    v petih delovnih dneh od datuma, ko država članica sprejme predlog Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d).

    Agencija se po potrebi posvetuje s sodelujočimi državami članicami o operativnem načrtu prek nacionalnih kontaktnih točk iz člena 24.

    2.   Operativni načrt je za Agencijo, državo članico gostiteljico in sodelujoče države članice zavezujoč. V njem so podrobno določeni pogoji za napotitev podpornih skupin za azil v okviru operativne in tehnične pomoči, ki se zagotovi, in organizacijski vidiki, vključno z:

    (a)

    opisom razmer in načinom delovanja ter cilji napotitve podpornih skupin za azil, vključno z operativnim ciljem;

    (b)

    predvidenim trajanjem napotitve podpornih skupin za azil;

    (c)

    lokacijo v državi članici gostiteljici, na katero se napotijo podporne skupine za azil;

    (d)

    logističnimi ureditvami, vključno z informacijami o delovnih pogojih za podporne skupine za azil;

    (e)

    podrobnim in jasnim opisom nalog in obveznosti podpornih skupin za azil, tudi glede temeljnih pravic;

    (f)

    navodili za podporne skupine za azil, tudi kar zadeva nacionalne in evropske podatkovne zbirke, v katere imajo vpogled, in opremo, ki jo lahko uporabljajo ali nosijo v državi članici gostiteljici;

    (g)

    sestavo podpornih skupin za azil z vidika profilov in števila strokovnjakov;

    (h)

    tehnično opremo, vključno s posebnimi določbami, kot so pogoji za uporabo, prevoz in druga logistika ter finančne določbe;

    (i)

    dejavnostmi krepitve zmogljivosti v zvezi z zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči;

    (j)

    kar zadeva pomoč pri prošnjah za mednarodno zaščito, tudi v zvezi z obravnavanjem takih prošenj in brez poseganja v pristojnost držav članic za odločanje o posameznih prošnjah za mednarodno zaščito, posebnimi informacijami o nalogah, ki jih lahko opravljajo podporne skupine za azil, ter jasnim opisom njihovih obveznosti in prava Unije, nacionalnega in mednarodnega prava, ki se uporabljajo, vključno z ureditvijo odgovornosti;

    (k)

    shemo poročanja in ocenjevanja, ki vključuje referenčna merila za poročilo o oceni in datum za predložitev končnega poročila o oceni;

    (l)

    kadar je to ustrezno, pogoji za sodelovanje s tretjimi državami, drugimi organi, uradi in agencijami Unije ali mednarodnimi organizacijami v okviru njihovih mandatov;

    (m)

    ukrepi, s katerimi se osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, žrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki in vse druge osebe v ranljivem položaju napotijo k pristojnim nacionalnim organom za ustrezno pomoč;

    (n)

    praktičnimi rešitvami v zvezi z mehanizmom za pritožbe iz člena 51.

    3.   V državah članicah, kjer deluje UNHCR in je zmožen prispevati k odgovarjanju na zahteve za operativno in tehnično pomoč na podlagi člena 16(1), se Agencija kadar je ustrezno in ob soglasju zadevne države članice usklajuje z UNHCR glede izvajanja operativnega načrta.

    4.   V zvezi z odstavkom 2, točka (f) država članica gostiteljica strokovnjakom, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, dovoli vpogled v evropske podatkovne zbirke in jim lahko dovoli vpogled v svoje nacionalne podatkovne zbirke v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom o dostopu do navedenih podatkovnih zbirk in vpogledu vanje, v obsegu, ki je potreben za doseganje ciljev in opravljanje nalog iz operativnega načrta.

    5.   Izvršni direktor in država članica gostiteljica se morata strinjati glede vseh sprememb ali prilagoditev operativnega načrta, po potrebi po posvetovanju s sodelujočimi državami članicami. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta nacionalnim kontaktnim točkam sodelujočih držav članic iz člena 24.

    6.   Izvršni direktor po tem, ko obvesti državo članico gostiteljico - v celoti ali deloma - začasno prekine ali prekliče napotitev podpornih skupin za azil, kadar:

    (a)

    pogoji za sprejetje operativnih in tehničnih ukrepov, kot je določeno v členu 16(2), niso več izpolnjeni;

    (b)

    država članica gostiteljica ne spoštuje operativnega načrta;

    (c)

    izvršni direktor po posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice meni, da obstajajo resne kršitve temeljnih pravic ali obveznosti zagotavljanja mednarodne zaščite v državi članici gostiteljici ali je verjetno, da se bodo nadaljevale.

    Člen 19

    Sestava podpornih skupin za azil

    1.   Izvršni direktor določi sestavo vsake podporne skupine za azil. Podporne skupine za azil sestavljajo:

    (a)

    strokovnjaki, ki so člani osebja Agencije;

    (b)

    strokovnjaki iz držav članic;

    (c)

    strokovnjaki, ki so jih države članice napotile v Agencijo, ali

    (d)

    drugi strokovnjaki, ki niso uslužbenci Agencije.

    Izvršni direktor pri določanju sestave podporne skupine za azil upošteva posebne razmere v zadevni državi članici. Podporna skupina za azil je sestavljena v skladu z relevantnim operativnim načrtom.

    2.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči o profilih in skupnem številu strokovnjakov, ki bodo dani na voljo podporni skupini za azil. Isti postopek se uporablja za vse naknadne spremembe profilov in skupnega števila strokovnjakov.

    3.   Države članice k podpornim skupinam za azil prispevajo z imenovanjem nacionalnih strokovnjakov, ki ustrezajo zahtevanim profilom, o katerih odloči upravni odbor v skladu z odstavkom 2. Število strokovnjakov, ki jih da na voljo vsaka država članica za naslednje leto, se določi na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in zadevno državo članico.

    Države članice za napotitev dajo na zahtevo Agencije v skladu s sporazumi iz prvega pododstavka na voljo lastne strokovnjake ali strokovnjake, dodeljene Agenciji. Vendar, kadar se država članica srečuje z izjemnimi razmerami, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog, se ne zahteva, da da te strokovnjake na voljo.

    4.   Agencija k podpornim skupinam za azil prispeva strokovnjake, ki so člani njenega osebja, vključno s strokovnjaki, ki so zaposleni in usposobljeni za delo na terenu, in tolmače z vsaj osnovno usposobljenostjo ali dokazanimi izkušnjami, ki se lahko zaposlijo v državah članicah gostiteljicah, ali druge strokovnjake z dokazanim ustreznim znanjem in izkušnjami v skladu z operativnimi potrebami, ki niso uslužbenci Agencije.

    5.   Agencija v okviru podpornih skupin za azil oblikuje seznam tolmačev. Države članice Agenciji pomagajo pri iskanju tolmačev za seznam tolmačev, vključno s posamezniki, ki niso del nacionalne uprave držav članic. Pomoč pri tolmačenju se lahko zagotovi z napotitvijo tolmačev v zadevno državo članico ali, kadar je to ustrezno, prek videokonference.

    6.   Ustanovi se rezervna skupina za azil z vsaj 500 strokovnjaki za namene napotitev podpornih skupin za azil v okviru zahtev za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (b), predlogov Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d), ter pomoči, ki jo zagotovi Agencija na podlagi člena. Rezervna skupina za azil je sestavljena iz rezerve strokovnjakov, ki so Agenciji takoj na voljo. V ta namen vsaka država članica da rezervni skupini za azil na voljo določeno število strokovnjakov, določeno v Prilogi I. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja s tričetrtinsko večino članov z glasovalnimi pravicami odloča o profilih strokovnjakov, ki bodo vključeni v rezervno skupino za azil. Enak postopek se uporablja za vse naknadne spremembe profilov strokovnjakov.

    7.   Izvršni direktor lahko preveri, ali strokovnjaki, ki so jih države članice dale na voljo rezervni skupini za azil v skladu z odstavkom 6, ustrezajo profilom, ki jih je določil upravni odbor v skladu z navedenim odstavkom. Pred napotitvijo lahko izvršni direktor zahteva, naj država članica izloči strokovnjaka iz rezervne skupine za azil, kadar strokovnjak ne ustreza zahtevanemu profilu, in ga nadomesti s strokovnjakom, ki ustreza enemu od zahtevanih profilov.

    8.   Brez poseganja v člen 22(5) in v primeru izjemnih razmer, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog, kot je razvidno iz analize informacij o stanju na področju azila iz člena 5, lahko država članica od upravnega odbora pisno zahteva, da je začasno oproščena obveznosti dajanja strokovnjakov na voljo rezervni skupini za azil. V zahtevi se navedejo izčrpni razlogi in informacije o stanju v tej državi članici. Upravni odbor s tričetrtinsko večino svojih članov z glasovalnimi pravicami odloči, ali je ta država članica začasno oproščena dela njenega prispevka, ki je določen v Prilogi I.

    Člen 20

    Napotitev podpornih skupin za azil

    1.   Agencija v države članice napoti podporne skupine za azil za zagotovitev operativne in tehnične pomoči na podlagi člena 16(1).

    2.   Izvršni direktor takoj po dogovoru o operativnem načrtu v skladu s členom 18(1) ali členom 22(2) od držav članic zahteva, naj napotijo svoje strokovnjake v desetih delovnih dneh. Zahtevo se skupaj z izvodom operativnega načrta pisno pošlje nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 24 in v njej se navede predvideni datum napotitve.

    3.   Izvršni direktor napoti podporne skupine za azil iz rezervne skupine za azil v okviru zahteve za pomoč na podlagi člena 16(1), točka (b), predloga Agencije za zagotovitev pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d), ali pomoči, ki jo zagotovi Agencija, na podlagi člena 22. Napotitev strokovnjakov iz rezervne skupine za azil se izvede v sedmih delovnih dneh od datuma sprejetja dogovora o operativnem načrtu na podlagi člena 18(1) ali člena 22(2).

    4.   Države članice brez nepotrebnega odlašanja dajo na voljo za napotitev strokovnjake iz rezervne skupine za azil, kot jih določi izvršni direktor. Država članica gostiteljica ne napoti strokovnjakov, ki so del njenega stalnega prispevka v rezervno skupino za azil. Če ni na voljo dovolj strokovnjakov za napotitev v rezervno skupino za azil, upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči, kako naj se ta primanjkljaj zapolni. Izvršni direktor ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

    5.   Država članica, iz katere je strokovnjak napoten, (v nadaljnjem besedilu: matična država članica) določi trajanje napotitve. Trajanje napotitve ne sme biti krajše od 45 dni, razen če se zadevna operativna in tehnična pomoč zahteva za krajše obdobje.

    6.   Izvršni direktor zahteva, da država članica odstrani strokovnjaka iz podporne skupine za azil, če krši pravila ravnanja ali veljavna pravila o napotitvi. V teh primerih se zadevni strokovnjak ne upošteva za prihodnje napotitve.

    7.   Agencija Evropski parlament z letnim poročilom o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69 obvesti o številu strokovnjakov, ki so bili dodeljeni in napoteni v podporne skupine za azil v skladu s tem členom. V poročilu so navedene države članice, ki so se v predhodnem letu sklicevale na izjemne razmere iz člena 19(3) ali (8). Vsebuje tudi razloge za sklicevanje na izjemne razmere in informacije, ki jih je navedla zadevna država članica.

    Člen 21

    Podporne skupine za upravljanje migracij

    1.   Kadar država članica zaprosi za operativno in tehnično okrepitev s podpornimi skupinami za upravljanje migracij na podlagi člena 40 Uredbe (EU) 2019/1896 ali kadar so podporne skupine za upravljanje migracij napotene na žariščna območja na podlagi člena 42 navedene uredbe, izvršni direktor tesno sodeluje z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, kadar v skladu s členom 40(2) navedene uredbe pregleduje v usklajevanju z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije prošnjo države članice za okrepitev in oceno njenih potreb z namenom, da določi obsežen sveženj za okrepitev, ki ga sestavljajo različne dejavnosti, ki jih usklajujejo ustrezni organi, uradi in agencije Unije, s katerimi zadevna država članica soglaša.

    2.   Komisija v sodelovanju z državo članico gostiteljico in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije določi pogoje sodelovanja na žariščnem območju in je pristojna za usklajevanje dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij.

    3.   Izvršni direktor v primerih iz odstavka 1 začne postopek za napotitev podpornih skupin za azil v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, vključno s strokovnjaki iz rezervne skupine za azil, če je ustrezno. Operativna in tehnična okrepitev, ki jo podporne skupine za azil zagotovijo v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, lahko vključuje:

    (a)

    pomoč pri pregledovanju državljanov tretjih držav, vključno z njihovo identifikacijo in registracijo ter na zahtevo države članice gostiteljice odvzemom prstnih odtisov in zagotavljanjem informacij o namenu teh postopkov;

    (b)

    zagotavljanje začetnih informacij državljanom tretjih držav, ki želijo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, in napotitev teh državljanov tretjih držav na pristojne nacionalne organe;

    (c)

    zagotavljanje informacij prosilcem za mednarodno zaščito o postopku za mednarodno zaščito in, če je ustrezno, o pogojih za sprejem in premestitev in potrebno pomoč prosilcem ali potencialnim prosilcem, v zvezi s katerimi bi se lahko sprejela odločitev o premestitvi;

    (d)

    registracijo prošenj za mednarodno zaščito in pomoč pri obravnavanju teh prošenj, kadar zanjo zaprosi država članica gostiteljica.

    Člen 22

    Razmere nesorazmernega pritiska na azilne in sprejemne sisteme ali neučinkovitosti teh sistemov

    1.   Svet lahko na podlagi predloga Komisije na podlagi člena 15(7) z izvedbenim aktom brez odlašanja sprejme sklep, v katerem opredeli enega ali več ukrepov iz člena 16(2), ki jih mora sprejeti Agencija v podporo državi članici, in določi, da mora ta država članica pri izvajanju teh ukrepov sodelovati z Agencijo, kadar postane azilni ali sprejemni sistem te države članice tako neučinkoviti, da ima to resne posledice za delovanje CEAS, in kadar:

    (a)

    je azilni ali sprejemni sistem te države članice pod nesorazmernim pritiskom, kar v zadevnem sistemu povzroči izjemno in nujno breme, ta država članica pa ne sprejme zadostnih ukrepov za odpravo tega pritiska, tudi s tem, da ne zaprosi za operativno in tehnično pomoč na podlagi člena 16(1), točka (a), (b) ali (c), ali da ne soglaša s predlogom Agencije za zagotovitev take pomoči na lastno pobudo na podlagi člena 16(1), točka (d), ali

    (b)

    ta država članica ne upošteva priporočil Komisije iz člena 15(5).

    Svet sklepe, kot je določeno v prvem pododstavku, posreduje Evropskemu parlamentu.

    2.   Izvršni direktor v treh delovnih dneh od sprejetja sklepa Sveta, kot je določeno v odstavku 1, določi podrobnosti za praktično izvedbo navedenega sklepa Sveta. Izvršni direktor sočasno pripravi operativni načrt in ga predloži zadevni državi. Izvršni direktor in zadevna država članica se dogovorita o operativnem načrtu v treh delovnih dneh od datuma njegove predložitve.

    3.   Agencija napoti potrebne strokovnjake iz rezervne skupine za azil in strokovnjake, ki so člani njenega osebja, v skladu s členom 20(3). Po potrebi lahko Agencija napoti dodatne podporne skupine za azil.

    4.   Zadevna država članica ravna v skladu s sklepom Sveta iz odstavka 1. V ta namen sodeluje z Agencijo in nemudoma sprejme ukrepe, potrebne za olajšanje izvajanja navedenega sklepa in praktičnega izvajanja ukrepov iz navedenega sklepa in operativnega načrta, brez poseganja v njeno pristojnost za odločanje o posameznih prošnjah za mednarodno zaščito.

    5.   Države članice dajo za namene tega člena na voljo za napotitev strokovnjake iz rezervne skupine za azil v skladu z odločitvijo izvršnega direktorja in se ne sklicujejo na izjemne razmere iz člena 19(3) ali (8). Država članica gostiteljica ne napoti strokovnjakov, ki so del njenega stalnega prispevka v rezervno skupino za azil.

    Člen 23

    Tehnična oprema

    1.   Brez poseganja v obveznost države članice gostiteljice, da zagotovi zmogljivosti in opremo, ki bo Agenciji omogočala zagotavljanje potrebne operativne in tehnične pomoči, lahko Agencija v državo članico gostiteljico, tudi na njeno zahtevo, napoti svojo opremo, če tako opremo potrebujejo podporne skupine za azil, kolikor lahko taka oprema dopolnjuje opremo, ki jo je že dala na voljo država članica gostiteljica ali drugi organi, uradi in agencije Unije.

    2.   Agencija lahko pridobi ali zakupi tehnično opremo, če tako odloči izvršni direktor po posvetovanju z upravnim odborom. Pred vsako pridobitvijo ali zakupom tehnične opreme Agencija temeljito analizira potrebe ter izvede analizo stroškov in koristi. Vsi odhodki v zvezi s tako pridobitvijo ali zakupom se krijejo iz proračuna Agencije in v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

    3.   Agencija zagotovi varnost svoje opreme skozi ves njen življenjski cikel.

    Člen 24

    Nacionalna kontaktna točka

    Vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko, ki je odgovorna za komunikacijo z Agencijo o vseh zadevah v zvezi z operativno in tehnično pomočjo, kot je določeno v členih 16 in 22.

    Člen 25

    Uradnik agencije za usklajevanje

    1.   Agencija zagotovi operativno izvajanje vseh organizacijskih vidikov, vključno z navzočnostjo članov osebja Agencije, v zvezi z napotitvijo podpornih skupin za azil v celotnem zagotavljanju operativne in tehnične pomoči v skladu s členom 16 oziroma 22.

    2.   Izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov iz osebja Agencije, ki delujejo ali so napoteni kot uradniki za usklajevanje za namene iz odstavka 1. Izvršni direktor o takih imenovanjih uradno obvesti državo članico gostiteljico.

    3.   Uradnik za usklajevanje spodbuja sodelovanje in usklajevanje med državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami. Uradnik za usklajevanje zlasti:

    (a)

    deluje kot posrednik med Agencijo, državo članico gostiteljico in strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, ter v imenu Agencije zagotavlja pomoč v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi s pogoji za napotitev strokovnjakov;

    (b)

    spremlja pravilno izvajanje operativnega načrta;

    (c)

    v imenu Agencije deluje v zvezi z vsemi vidiki napotitve podpornih skupin za azil ter ji poroča o vseh teh vidikih;

    (d)

    poroča izvršnemu direktorju, kadar izvajanje operativnega načrta ni ustrezno.

    4.   Izvršni direktor lahko uradnika za usklajevanje pooblasti za pomoč pri reševanju nesoglasij glede izvajanja operativnega načrta in napotitve podpornih skupin za azil.

    5.   Uradnik za usklajevanje pri opravljanju svojih nalog tesno sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi in upošteva le navodila izvršnega direktorja.

    Člen 26

    Civilna odgovornost

    1.   Država članica gostiteljica je v skladu s svojim nacionalnim pravom odgovorna za vso škodo, ki jo povzročijo strokovnjaki, ki sodelujejo v podporni skupini za azil, ki delujejo na njenem ozemlju, med svojimi operacijami.

    2.   Kadar so strokovnjaki, ki sodelujejo v podporni skupini za azil, povzročili škodo zaradi hude malomarnosti ali namerne kršitve, lahko država članica gostiteljica od matične države članice ali Agencije zahteva, da ji povrne vse zneske, ki so jih plačale oškodovanim strankam ali osebam, ki so upravičene do prejemanja takih zneskov.

    3.   Brez poseganja v uresničevanje pravic do tretjih strani se vsaka država članica zaveže, da od države članice gostiteljice ali druge države članice ne bo terjala povračila za škodo, ki jo je utrpela, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

    4.   Države članice vse medsebojne spore ali spore države članice z Agencijo v zvezi z uporabo odstavkov 2 in 3 tega člena, ki jih ne bodo mogle rešiti s pogajanji, predložijo Sodišču Evropske unije v skladu s členom 273 PDEU.

    5.   Brez poseganja v uresničevanje pravic do tretjih strani Agencija krije stroške škode njene opreme med napotitvijo, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

    Člen 27

    Kazenska odgovornost

    Med napotitvijo podporne skupine za azil so napoteni strokovnjaki v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih storijo ali so storjena proti njim, obravnavani enako kot uradniki države članice gostiteljice.

    Člen 28

    Stroški

    1.   Agencija krije stroške strokovnjakov, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, zlasti:

    (a)

    stroške v zvezi s potovanjem iz matične države članice v državo članico gostiteljico, potovanjem iz države članice gostiteljice v matično državo članico ter potovanjem znotraj države članice gostiteljice za namene napotitve;

    (b)

    stroške v zvezi s cepljenji;

    (c)

    stroške v zvezi s posebnimi potrebami glede zavarovanj;

    (d)

    stroške v zvezi z zdravstvenim varstvom;

    (e)

    dnevnice, vključno s stroški nastanitve;

    (f)

    stroške v zvezi s tehnično opremo Agencije;

    (g)

    plačila strokovnjakov;

    (h)

    stroške prevoza, vključno s stroški najema avtomobila, in vse s tem povezane stroške, kot so zavarovanje, gorivo in cestnine;

    (i)

    telekomunikacijske stroške.

    2.   Upravni odbor določi podrobna pravila v zvezi s plačilom stroškov, ki v skladu z odstavkom 1 nastanejo strokovnjakom, in jih po potrebi posodablja.

    POGLAVJE 7

    IZMENJAVA INFORMACIJ IN VARSTVO PODATKOV

    Člen 29

    Sistemi za izmenjavo informacij

    1.   Agencija olajšuje izmenjavo informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo, državami članicami ter, kadar je ustrezno, z zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije.

    2.   Agencija v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (22), razvije in upravlja informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo tajnih podatkov v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU (23) in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (24) ter osebnih podatkov, kot je določeno v členih 31 in 32 te uredbe, z udeleženci iz odstavka 1 tega člena.

    Člen 30

    Varstvo podatkov

    1.   Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (EU) 2018/1725.

    2.   Upravni odbor sprejme ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe Agencije za varstvo podatkov. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

    3.   Agencija lahko brez poseganja v člena 31 in 32 obdeluje osebne podatke v nujne upravne namene, povezane z osebjem.

    4.   Posredovanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, in nadaljnje posredovanje osebnih podatkov, obdelanih v okviru te uredbe, s strani držav članic organom tretjih držav ali tretjim osebam, vključno z mednarodnimi organizacijami, sta prepovedana.

    5.   Agencija lahko z odstopanjem od odstavka 4 ustreznim mednarodnim organizacijam posreduje polno ime državljana tretje države, če je informirano in prostovoljno podal svoje soglasje, identificiranega zgolj za namene izvedbe postopka preselitve, informacije o poteku postopka preselitve v zvezi s tem tretjim državljanom in informacije o izidu takšnega postopka preselitve v obsegu, ki je potreben za ta namen. Ti osebni podatki se ne smejo nadalje obdelovati za katerekoli druge namene ali posredovati naprej.

    6.   Kadar strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, obdelujejo osebne podatke v skladu z navodili države članice gostiteljice med zagotavljanjem operativne in tehnične pomoči tej državi članici, se uporablja Uredba (EU) 2016/679.

    Člen 31

    Nameni obdelave osebnih podatkov

    1.   Agencija osebne podatke obdeluje le, kolikor je to potrebno, in za naslednje namene:

    (a)

    pri zagotavljanju operativne in tehnične pomoči v skladu s členom 16(2) ter členom 21(2) in (3);

    (b)

    pri izvajanju vzorčenja za namene spremljanja, kot je določeno v členu 14;

    (c)

    pri olajšanju izmenjave informacij s pristojnimi nacionalnimi organi, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Europolom ali Eurojustom v skladu s členom 37 in v okviru informacij, pridobljenih pri opravljanju nalog iz člena 21(3), kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog v skladu z njihovimi mandati;

    (d)

    pri analizi informacij o stanju na področju azila, kot je določeno v členu 5;

    (e)

    pri pomoči državam članicam pri njihovih ukrepih v zvezi preselitvijo.

    2.   Vsaka obdelava osebnih podatkov temelji na načelu sorazmernosti in je strogo omejena na osebne podatke, potrebne za namene iz odstavka 1.

    3.   Države članice ali drugi organi, uradi in agencije Unije, ki Agenciji zagotavljajo osebne podatke, ji jih posredujejo le za namene iz odstavka 1. Vsaka obdelava shranjenih osebnih podatkov za namene, ki niso navedeni v odstavku 1, je prepovedana.

    4.   Države članice ali drugi organi, uradi in agencije Unije, ki Agenciji zagotavljajo osebne podatke, lahko ob posredovanju osebnih podatkov navedejo splošno ali posebno omejitev dostopa do navedenih podatkov ali njihove uporabe, tudi v zvezi z njihovim posredovanjem, izbrisom ali uničenjem. Kadar se potreba po takih omejitvah pojavi po posredovanju osebnih podatkov, država članica ali zadevni organ, urad ali agencija Unije o tem obvestijo Agencijo. Agencija upošteva take omejitve.

    Člen 32

    Obdelava osebnih podatkov za zagotavljanje operativne in tehnične pomoči ter za namene preselitve

    1.   Osebni podatki, ki jih Agencija obdeluje ter ki jih zberejo ali Agenciji posredujejo države članice ali njeno osebje pri zagotavljanju operativne in tehnične pomoči državam članicam in za namene preselitve, so omejeni na naslednje podatke o državljanih tretjih držav:

    (a)

    polno ime;

    (b)

    datum in kraj rojstva;

    (c)

    kraj stalnega ali začasnega prebivališča;

    (d)

    spol;

    (e)

    starost;

    (f)

    državljanstvo;

    (g)

    poklic;

    (h)

    izobrazba;

    (i)

    družinski člani;

    (j)

    datum in kraj prihoda;

    (k)

    podatki o prstnih odtisih;

    (l)

    podatki o podobi obraza in

    (m)

    status v zvezi z mednarodno zaščito.

    2.   Agencija lahko obdela osebne podatke iz odstavka 1, kadar je to potrebno za enega od naslednjih namenov:

    (a)

    za sprejetje operativnega in tehničnega ukrepa iz člena 16(2), točka (a), (b), (c), (g) ali (h);

    (b)

    za posredovanje teh osebnih podatkov Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Europolu ali Eurojustu, da lahko opravljajo svoje naloge v skladu s svojimi mandati in v skladu s členom 30;

    (c)

    za posredovanje teh osebnih podatkov nacionalnim organom, pristojnim za azil in priseljevanje, in drugim ustreznim službam v skladu z nacionalnim pravom ter nacionalnimi pravili o varstvu podatkov in pravili Unije o varstvu podatkov;

    (d)

    za analizo informacij o stanju na področju azila, kot je določeno v členu 5;

    (e)

    za pomoč državam članicam pri njihovih ukrepih v zvezi preselitvijo.

    3.   Samo kadar je to nujno za operativni in tehnični ukrep na podlagi člena 16(2), točka (c), ali za namene iz odstavka 2, točka (e), tega člena, lahko Agencija v zvezi s posameznim primerom obdeluje osebne podatke, potrebne za presojo, ali državljan tretje države izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, ter osebne podatke o zdravstvenih ali posebnih ranljivostih državljana tretje države. Do teh osebnih podatkov lahko dostopajo samo uslužbenci, ki se morajo v posameznem primeru z njimi seznaniti. Ti uslužbenci varujejo zaupnost teh podatkov. Taki osebni podatki se ne smejo nadalje obdelovati ali posredovati naprej.

    4.   Agencija izbriše osebne podatke takoj, ko jih je posredovala Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Europolu ali Eurojustu ali nacionalnim pristojnim organom, oziroma takoj, ko so bili uporabljeni za analizo informacij o stanju na področju azila, kot je določeno v členu 5. V nobenem primeru obdobje hrambe ne presega 30 dni od datuma, ko Agencija zbere ali prejme navedene osebne podatke. Agencija osebne podatke anonimizira v analizi informacij o stanju na področju azila iz člena 5.

    5.   Agencija izbriše osebne podatke, pridobljene za namen iz člena 31(1), točka (e), takoj, ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v vsakem primeru najpozneje v 30 dneh od datuma, ko je bil državljan tretje države preseljen.

    6.   Brez poseganja v druge pravice iz Uredbe (EU) 2016/679 in poleg informacij iz člena 13 navedene uredbe strokovnjaki, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil, ki posredujejo osebne podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, državljanom tretje države ob zbiranju njihovih osebnih podatkov zagotovijo kontaktne podatke ustreznega nadzornega organa, pristojnega za spremljanje in izvrševanje skladnosti z navedeno uredbo.

    Člen 33

    Sodelovanje z Dansko

    Agencija spodbuja operativno sodelovanje z Dansko, med drugim tudi izmenjavo informacij in najboljših praks na področju svojega delovanja.

    Člen 34

    Sodelovanje s pridruženimi državami

    1.   Z Agencijo lahko sodelujejo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

    2.   Narava, obseg in način sodelovanja Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice pri delu Agencije se določijo z zadevnimi dogovori. Ti dogovori vključujejo zlasti določbe v zvezi s sodelovanjem pri pobudah Agencije, finančnimi prispevki, sodelovanjem na sejah upravnega odbora ter osebjem. Glede osebja so dogovori v vseh pogledih skladni s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev), določenimi z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (25).

    Člen 35

    Sodelovanje s tretjimi državami

    1.   Agencija pri vprašanjih, v zvezi z njenimi dejavnostmi, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njenih nalog, olajšuje in spodbuja operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, v okviru zunanje politike Unije, tudi v zvezi z varstvom temeljnih pravic, in v sodelovanju z ESZD. Agencija in države članice spodbujajo in izpolnjujejo normative in standarde, ki so del prava Unije, tudi kadar se dejavnosti izvajajo na ozemlju tretjih držav.

    2.   Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za zadeve, zajete s to uredbo, s podporo delegacij Unije in na podlagi usklajevanja z njimi, zlasti pri spodbujanju standardov Unije na področju azila, pri pomoči tretjim državam v zvezi s strokovnim znanjem in krepitev zmogljivosti za njihove azilne in sprejemne sisteme ter pri izvajanju regionalnih programov za razvoj in zaščito ter drugih ukrepov. Agencija lahko takšno sodelovanje izvaja v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih z zadevnimi organi v skladu s pravom in politiko Unije. Upravni odbor odloči o teh delovnih dogovorih, ki jih mora predhodno odobriti Komisija. Agencija pred sklenitvijo delovnega dogovora obvesti Evropski parlament in Svet.

    3.   Agencija lahko v okviru sodelovanja s tretjimi državami podpira državo članico pri izvajanju programov za preselitev, na prošnjo te države članice.

    4.   V okviru zunanje politike Unije Agencija, kadar je ustrezno, sodeluje pri izvajanju mednarodnih sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.

    5.   Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov, na katerih temelji zunanja politika Unije. Agencija lahko začne izvajati in financira projekte tehnične pomoči v tretjih državah v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.

    6.   Agencija z letnim poročilom o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69 Evropski parlament obvešča o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi tega člena. To poročilo vključuje tudi oceno sodelovanja s tretjimi državami.

    Člen 36

    Uradniki za zvezo v tretjih državah

    1.   Agencija lahko v tretje države napoti svoje strokovnjake kot uradnike za zvezo. Uradnikom za zvezo mora biti pri opravljanju njihovih dolžnosti v tretjih državah zagotovljena najvišja možna zaščita. Uradniki za zvezo se napotijo le v tiste tretje države, v katerih so prakse upravljanja migracij in azila v skladu s standardi človekovih pravic, od katerih se ne sme odstopati.

    2.   V okviru zunanje politike Unije imajo pri napotitvi uradnikov za zvezo prednost tretje države, ki na podlagi analize informacij o njihovem stanju na področju azila iz člena 5 veljajo za izvorne države ali države tranzita v zvezi z migracijo, povezano z azilom. Napotitev uradnikov za zvezo mora odobriti upravni odbor.

    3.   Uradniki za zvezo imajo med drugim nalogo, da v skladu s pravom Unije in na način, ki v popolnosti spoštuje temelje pravice, vzpostavijo in vzdržujejo stike s pristojnimi organi tretje države, v katero so napoteni, da bi zbirali informacije, prispevali k vzpostavitvi upravljanja migracij, pri katerem se upošteva zaščita, in kadar je ustrezno, olajšali dostop do zakonitih poti v Unijo osebam, ki potrebujejo zaščito, tudi s preselitvijo. Uradniki za zvezo se tesno usklajujejo z delegacijami Unije ter, kadar je ustrezno, z mednarodnimi organizacijami in organi, zlasti UNHCR.

    4.   Odločitev Agencije o napotitvi uradnikov za zvezo v tretje države je pogojena s predhodnim mnenjem Komisije. O tem se v celoti in brez odlašanja obvesti Evropski parlament.

    Člen 37

    Sodelovanje z organi, uradi in agencijami Unije

    1.   Agencija sodeluje z organi, uradi in agencijami Unije, ki izvajajo dejavnosti, ki so povezane z njenim področjem dejavnosti, zlasti z organi, uradi in agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi.

    2.   Sodelovanje, kot je določeno v odstavku 1, poteka, po predhodni odobritvi Komisije, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih z organi, uradi in agencijami Unije iz navedenega odstavka. Agencija o vseh takih delovnih dogovorih obvesti Evropski parlament in Svet.

    3.   Sodelovanje, kot je določeno v odstavku 1, ustvarja sinergije med zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije, izogibati pa se je treba podvajanju dela, ki ga vsak organ, urad ali agencija Unije opravlja na podlagi svojega mandata.

    Člen 38

    Sodelovanje z UNHCR in drugimi mednarodnimi organizacijami

    Agencija sodeluje z mednarodnimi organizacijami, zlasti UNHCR, na področjih, ki jih ureja ta uredba, in v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s takimi organizacijami, v skladu s Pogodbama in instrumenti, ki določajo pristojnost takih organizacij. Upravni odbor odloči o delovnih dogovorih, ki jih mora predhodno odobriti Komisija. Agencija o vseh takih delovnih dogovorih obvesti Evropski parlament in Svet.

    POGLAVJE 8

    ORGANIZACIJA AGENCIJE

    Člen 39

    Upravna in vodstvena struktura

    Upravno in vodstveno strukturo Agencije sestavljajo:

    (a)

    upravni odbor, ki opravlja funkcije iz člena 41;

    (b)

    izvršni direktor, ki izpolnjuje odgovornosti iz člena 47;

    (c)

    namestnik izvršnega direktorja, kot določa člen 48;

    (d)

    uradnik za temeljne pravice, kot določa člen 49, ter

    (e)

    posvetovalni forum, kot določa člen 50.

    Člen 40

    Sestava upravnega odbora

    1.   Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije. Vsak od teh predstavnikov ima glasovalno pravico.

    2.   Upravni odbor vključuje enega predstavnika UNHCR. Ta predstavnik nima glasovalne pravice.

    3.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana upravnega odbora v njegovi odsotnosti.

    4.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja in strokovnosti na področju azila ob upoštevanju ustreznih vodstvenih, upravnih ter proračunskih kompetenc. Vse vključene strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

    5.   Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša. Člani po izteku mandata ali v primeru odstopa ostanejo na položaju, dokler se njihov mandat ne podaljša oziroma dokler niso zamenjani.

    Člen 41

    Naloge upravnega odbora

    1.   Upravni odbor določi splošno usmeritev dejavnosti Agencije in zagotavlja, da Agencija opravlja svoje naloge. Upravni odbor zlasti:

    (a)

    sprejme letni proračun Agencije z dvotretjinsko večino svojih članov z glasovalno pravico in opravlja druge naloge v zvezi s proračunom Agencije na podlagi poglavja 9;

    (b)

    sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije, ga do 1. julija vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in ga objavi;

    (c)

    sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo v skladu s členom 56;

    (d)

    sprejme vse odločitve v zvezi z izvajanjem mandata Agencije v skladu s to uredbo;

    (e)

    sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufije, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali kot del te strategije;

    (f)

    sprejema pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov med svojimi člani;

    (g)

    na podlagi analize potreb sprejema in redno posodablja načrte za obveščanje in razširjanje informacij iz člena 2(2);

    (h)

    sprejme svoj poslovnik;

    (i)

    v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila, ki se s kadrovskimi predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanje in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanje);

    (j)

    sprejme ustrezna izvedbena pravila, da se zagotovi izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

    (k)

    imenuje izvršnega direktorja in njegovega namestnika, nad njima opravlja disciplinski nadzor ter po potrebi podaljša njuna mandata ali ju odstavi v skladu s členom 46 oziroma 48, kot je ustrezno;

    (l)

    na podlagi izbora kandidatov, ki jih predlaga izvršni direktor, imenuje uradnika za temeljne pravice, za katerega veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev;

    (m)

    v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;

    (n)

    sprejme letno poročilo o stanju na področju azila v Uniji v skladu s členom 69;

    (o)

    sprejme vse odločitve v zvezi z razvojem informacijskih sistemov, predvidenih v tej uredbi, vključno z informacijskim portalom iz člena 9(2), točka (b);

    (p)

    sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 v skladu s členom 63 te uredbe;

    (q)

    sprejme ukrepe, na podlagi katerih Agencija izvaja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe Agencije za varstvo podatkov;

    (r)

    sprejme kadrovsko politiko Agencije v skladu s členom 60;

    (s)

    vsako leto sprejme program Agencije v skladu s členom 42;

    (t)

    sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo in po potrebi spreminjanjem notranje organizacije Agencije;

    (u)

    zagotavlja, da se ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevajo;

    (v)

    sprejme operativne standarde, kazalnike, smernice in najboljše prakse, ki jih razvije Agencija v skladu s členom 13(2);

    (w)

    potrdi smernice v zvezi z informacijami o izvornih državah in vsak pregled ali posodobitev smernic v skladu s členom 11(2) in (4);

    (x)

    sprejme sklep o določitvi skupne metodologije za mehanizem spremljanja iz člena 14;

    (y)

    sprejme program za spremljanje operativnega in tehničnega delovanja CEAS v skladu s členom 15(1);

    (z)

    sprejme priporočila, podana po spremljanju, v skladu s členom 15(4);

    (aa)

    določi in odloči o profilih in skupnem številu strokovnjakov, ki bodo dani na voljo za podporne skupine za azil in rezervno skupino za azil, v skladu s členom 19(2) in (6);

    (ab)

    sprejme strategijo za odnose s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami v zvezi z zadevami, za katere je pristojna Agencija, ter delovni dogovor s Komisijo za izvajanje te strategije;

    (ac)

    odobri in dovoli sklenitev delovnih dogovorov v skladu s členi 35, 37 in 38.

    2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil organa za imenovanje začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos pooblastil organa za imenovanje.

    Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

    3.   Upravni odbor lahko ustanovi manjši izvršni odbor, ki bo njemu in izvršnemu direktorju pomagal pri pripravi odločitev, programov ter dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor. Izvršni odbor lahko po potrebi sprejme nekatere začasne, nujne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem. Izvršni odbor ne sprejema odločitev, za katere je potrebna dvotretjinska ali tričetrtinska večina članov upravnega odbora. Upravni odbor lahko na izvršni odbor prenese nekatere jasno opredeljene naloge, zlasti kadar to pooblastilo izboljša učinkovitost Agencije. Upravni odbor na izvršni odbor ne prenesti nalog, povezanih z odločitvami, za katere je potrebna dvotretjinska ali tričetrtinska večina članov upravnega odbora. Upravni odbor za ustanovitev izvršnega odbora sprejme poslovnik. Ta poslovnik zadeva zlasti sestavo in naloge izvršnega odbora.

    Člen 42

    Večletni načrt programov in letni delovni programi

    1.   Upravni odbor vsako leto do 31. januarja Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošlje osnutek programskega dokumenta, ki vsebuje večletni in letni program, na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor. Upravni odbor pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji tudi vse pozneje posodobljene različice osnutka programskega dokumenta.

    Upravni odbor vsako leto do 30. novembra z dvotretjinsko večino glasov svojih članov z glasovalno pravico sprejme programski dokument ob upoštevanju mnenja Komisije, v primeru večletnega programa pa po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Upravni odbor programski dokument posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

    Programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

    2.   V večletnem programu se določita splošni srednje- in dolgoročni strateški program, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. V večletnem programu se določi tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in številom osebja.

    V večletnem programu se opredelijo strateška področja posredovanj in pojasni se, kaj je treba storiti za dosego v njem določenih ciljev. Večletni program vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami iz člena 35 oziroma 38, z njo povezane ukrepe ter podroben opis povezanih sredstev.

    Večletni program se izvaja na podlagi letnih delovnih programov. Večletni program se letno posodobi in kadar je ustrezno, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 70.

    3.   Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Letni delovni program vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezno dejavnost, v skladu z načeli oblikovanja proračuna po dejavnostih in upravljanja po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim programom iz odstavka 2. V letnem delovnem programu so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s preteklim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

    4.   Upravni odbor spremeni letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga.

    Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

    Člen 43

    Predsednik upravnega odbora

    1.   Upravni odbor med svojimi člani z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora z glasovalno pravico.

    Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

    2.   Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

    Člen 44

    Sestanki upravnega odbora

    1.   Sestanke upravnega odbora sklicuje predsednik.

    2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

    3.   Predstavnik UNHCR ne sodeluje na sestankih, med katerimi upravni odbor izvaja naloge iz člena 41(1), točka (e), (f), (i), (j), (k), (p), (r), (s), (t) ali (u), ali iz člena 41(2) in kadar upravni odbor odloča o razpoložljivosti finančnih sredstev za financiranje dejavnosti UNHCR, kot je določeno v členu 52, v okviru katerih Agencija lahko uporablja strokovno znanje UNHCR.

    4.   Upravni odbor ima na leto vsaj dva redna sestanka. Poleg tega se upravni odbor sestane tudi na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo tretjine svojih članov.

    5.   Upravni odbor lahko na sestanek kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno.

    6.   Danska je vabljena, da pošlje predstavnika, ki se udeležuje sestankov upravnega odbora.

    7.   Članom upravnega odbora in njihovim namestnikom lahko ob upoštevanju poslovnika na sestankih pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

    8.   Sekretariat za upravni odbor zagotovi Agencija.

    Člen 45

    Pravila glasovanja upravnega odbora

    1.   Če ni določeno drugače, upravni odbor sprejema odločitve z absolutno večino članov z glasovalno pravico.

    2.   Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V odsotnosti člana z glasovalno pravico je do glasovanja upravičen njegov namestnik.

    3.   Predsednik sodeluje pri glasovanju.

    4.   Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.

    5.   Predstavniki držav članic, ki ne sodelujejo v celoti pri izvajanju pravnega reda Unije na področju azila, ne glasujejo, kadar upravni odbor sprejema operativne standarde, kazalnike, smernice ali najboljše prakse, ki se nanašajo izključno na instrument Unije s področja azila, ki držav članic, ki jih predstavljajo, ne zavezuje.

    6.   V poslovniku upravnega odbora so natančneje določena pravila glasovanja, zlasti pa pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

    Člen 46

    Izvršni direktor

    1.   Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2, točka (a), pogojev za zaposlitev.

    2.   Komisija predlaga najmanj tri kandidate za mesto izvršnega direktorja na podlagi seznama, pripravljenega po objavi mesta v Uradnem listu Evropske unije in, kadar je ustrezno, v drugih tiskanih medijih ali na spletnih mestih.

    3.   Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja na podlagi zaslug, dokazanih visokih upravnih in vodstvenih kompetenc ter poklicnih izkušenj, pridobljenih na visokem vodstvenem položaju na področju migracij in azila. Pred imenovanjem se kandidati, ki jih predlaga Komisija, povabijo v pristojni odbor ali odbore Evropskega parlamenta, da tam podajo izjavo in odgovarjajo na vprašanja članov tega odbora ali teh odborov.

    Po tej izjavi Evropski parlament sprejme mnenje, v katerem izrazi svoje stališče, lahko pa tudi navede prednostnega kandidata.

    Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta iz drugega pododstavka.

    Če se upravni odbor odloči za imenovanje drugega kandidata in ne tistega, ki ga je kot prednostnega navedel Evropski parlament, izvršni odbor v pisni obliki obvesti Evropski parlament in Svet, kako je upošteval mnenje Evropskega parlamenta.

    Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

    4.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Ob koncu tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva vrednotenje delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

    5.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 4, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za ne več kot pet let.

    6.   Če namerava upravni odbor podaljšati mandat izvršnemu direktorju, o tem obvesti Evropski parlament. V obdobju enega meseca pred morebitnim podaljšanjem je lahko izvršni direktor povabljen, naj poda izjavo pred pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja članov tega odbora ali teh odborov.

    7.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

    8.   Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na predlog Komisije.

    9.   Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejema z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

    Člen 47

    Odgovornosti izvršnega direktorja

    1.   Izvršni direktor upravlja Agencijo. Izvršni direktor odgovarja upravnemu odboru.

    2.   Brez poseganja v pristojnosti Komisije in upravnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali drugega organa.

    3.   Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

    4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

    5.   Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to uredbo. Izvršni direktor je zlasti odgovoren za:

    (a)

    vsakodnevno upravljanje Agencije;

    (b)

    izvajanje odločitev, ki jih je sprejel upravni odbor;

    (c)

    pripravo programskih dokumentov iz člena 42, ki jih po posvetovanju s Komisijo predloži upravnemu odboru;

    (d)

    izvajanje programskih dokumentov iz člena 42 in poročanje upravnemu odboru o njihovem izvajanju;

    (e)

    pripravo konsolidiranih letnih poročil o dejavnostih Agencije, ki jih predloži upravnemu odboru v sprejem;

    (f)

    pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav OLAF in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno ter redno upravnemu odboru in po potrebi izvršnemu odboru;

    (g)

    brez poseganja v preiskovalne pristojnosti OLAF – zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem z učinkovitimi preverjanji, in če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kadar je ustrezno, z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih in finančnih kazni;

    (h)

    pripravo strategije Agencije za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru;

    (i)

    pripravo osnutka finančnih pravil, ki veljajo za Agencijo;

    (j)

    pripravo predhodnih osnutkov izjav o ocenah prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 53 ter izvrševanje njenega proračuna;

    (k)

    izvajanje pooblastil iz člena 60 v zvezi z osebjem Agencije;

    (l)

    sprejetje vseh odločitev v zvezi z upravljanjem informacijskih sistemov, predvidenih v tej uredbi, vključno z informacijskim portalom iz člena 9(2), točka (b);

    (m)

    sprejetje vseh odločitev v zvezi z vodenjem notranjih struktur Agencije;

    (n)

    pripravo poročil o stanju v tretjih državah, kot je določeno v členu 9;

    (o)

    predložitev skupne analize in smernic upravnemu odboru v skladu s členom 11(2);

    (p)

    ustanovitev skupine strokovnjakov za namene členov 14 in 15, sestavljene iz strokovnjakov Agencije, Komisije in po potrebi držav članic ter, v vlogi opazovalcev, UNHCR;

    (q)

    začetek spremljanja v skladu s členom 15(2);

    (r)

    predložitev izsledkov in osnutkov priporočil v okviru spremljanja zadevni državi članici in nato upravnemu odboru v skladu s členom 15(3) in (4);

    (s)

    poročanje upravnemu odboru in Komisiji v skladu s členom 4(5);

    (t)

    oceno, potrditev in usklajevanje prošenj za operativno in tehnično pomoč v skladu s členom 16(1) in členom 20;

    (u)

    zagotavljanje izvajanja operativnih načrtov, kot je določeno v členu 18;

    (v)

    zagotavljanje usklajevanja dejavnosti Agencije v podpornih skupinah za upravljanje migracij s Komisijo in drugimi zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije v skladu s členom 21(1);

    (w)

    zagotavljanje izvajanja sklepov Sveta, kot je določeno v členu 22(2);

    (x)

    odločanje, po posvetovanju z upravnim odborom, o pridobitvi ali zakupu tehnične opreme v skladu s členom 23(2);

    (y)

    predlaganje izbora kandidatov za uradnika za temeljne pravice v skladu s členom 49(1);

    (z)

    imenovanje uradnika Agencije za usklajevanje v skladu s členom 25(2).

    Člen 48

    Namestnik izvršnega direktorja

    1.   Namestnik izvršnega direktorja pomaga izvršnemu direktorju pri upravljanju Agencije in izvajanju nalog iz člena 47(5). Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.

    2.   Upravni odbor imenuje namestnika izvršnega direktorja na predlog izvršnega direktorja. Namestnik izvršnega direktorja je imenovan na podlagi zaslug, ustreznih upravnih in vodstvenih kompetenc ter ustreznih poklicnih izkušenj na področju azila. Izvršni direktor za mesto svojega namestnika predlaga najmanj tri kandidate. Upravni odbor je pooblaščen, da na predlog izvršnega direktorja namestniku izvršnega direktorja podaljša mandat ali odstavi namestnika izvršnega direktorja. Za namestnika izvršnega direktorja smiselno velja člen 46(1), (4), (7) in (9).

    Člen 49

    Uradnik za temeljne pravice

    1.   Upravni odbor imenuje uradnika za temeljne pravice na podlagi izbora kandidatov izvršnega direktorja. Uradnik za temeljne pravice mora imeti potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju temeljnih pravic in azila.

    2.   Uradnik za temeljne pravice je pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen in neposredno poroča upravnemu odboru.

    3.   Uradnik za temeljne pravice je odgovoren za to, da pri vseh dejavnostih Agencije zagotavlja njeno skladnost s temeljnimi pravicami in za njeno spodbujanje spoštovanja temeljnih pravic. Uradnik za temeljne pravice je odgovoren tudi za izvajanje pritožbenega mehanizma iz člena 51.

    4.   Uradnik za temeljne pravice sodeluje s posvetovalnim forumom.

    5.   Z uradnikom za temeljne pravice med drugim potekajo posvetovanja o operativnih načrtih, kot je določeno v členu 18, ocenjevanju operativne in tehnične pomoči Agencije, kodeksu ravnanja iz člena 58 in evropskem azilnem programu usposabljanja iz člena 8(3). Uradnik za temeljne pravice ima dostop do vseh informacij v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic, povezanih z dejavnostmi Agencije, vključno z organizacijo obiskov, s privolitvijo zadevne države članice, v kraje, kjer Agencija izvaja operativne dejavnosti.

    Člen 50

    Posvetovalni forum

    1.   Agencija vzdržuje tesen dialog z ustreznimi organizacijami civilne družbe in zadevnimi pristojnimi organi, ki delujejo na področju azilne politike na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni. V ta namen Agencija vzpostavi posvetovalni forum.

    2.   Posvetovalni forum je mehanizem za izmenjavo informacij in znanja. Posvetovalni forum zagotavlja tesen dialog med Agencijo in ustreznimi organizacijami ter organi iz odstavka 1.

    3.   Agencija povabi Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, UNHCR ter druge ustrezne organizacije in organe iz odstavka 1, da postanejo člani posvetovalnega foruma.

    Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči o sestavi posvetovalnega foruma, vključno s svetovalnimi skupinami za tematska področja ali geografska območja, ter o pogojih posredovanja podatkov posvetovalnemu forumu. Posvetovalni forum po posvetovanju z upravnim odborom in izvršnim direktorjem določi način svojega dela, vključno, če se to zdi potrebno in primerno, z delovnimi skupinami za tematska področja ali geografska območja.

    4.   Posvetovalni forum izvršnemu direktorju in upravnemu odboru svetuje pri zadevah s področja azila v skladu s posebnimi potrebami Agencije na področjih, ki so za njeno delo opredeljena kot prednostna.

    5.   Posvetovalni odbor zlasti:

    (a)

    podaja predloge upravnemu odboru v zvezi z letnim in večletnim programom iz člena 42;

    (b)

    upravnemu odboru zagotavlja povratne informacije in mu predlaga nadaljnje ukrepe v zvezi z letnim poročilom o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69 ter

    (c)

    izvršnemu direktorju in upravnemu odboru posreduje sklepe in priporočila s konferenc, seminarjev in srečanj ter mu poroča o ugotovitvah iz študij ali dela na terenu, ki so jih izvedle organizacije ali organi, ki so člani posvetovalnega foruma, in so pomembne za delo Agencije.

    6.   S posvetovalnim forumom se je treba posvetovati o pripravi, sprejetju in izvajanju strategije za temeljne pravice iz člena 57(3) ter kodeksa ravnanja iz člena 58, vzpostavitvi pritožbenega mehanizma iz člena 51 in oblikovanju evropskega azilnega programa usposabljanja iz člena 8(3).

    7.   Posvetovalni forum se sestane v polni zasedbi vsaj enkrat letno in po potrebi organizira srečanja za svetovalne skupine za tematska področja ali geografska območja.

    Člen 51

    Pritožbeni mehanizem

    1.   Agencija vzpostavi pritožbeni mehanizem, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri izvajanju vseh dejavnosti Agencije.

    2.   Vsakdo, ki ga neposredno prizadenejo ukrepi strokovnjaka, ki sodeluje v podporni skupini za azil, in ki meni, da so mu bile zaradi teh ukrepov kršene temeljne pravice, ali vsakdo, ki zastopa tako osebo, lahko pri Agenciji vloži pisno pritožbo.

    3.   Dopustne so samo utemeljene pritožbe glede konkretnih kršitev temeljnih pravic. Pritožbe, ki izpodbijajo odločbo nacionalnega organa o individualnih prošnjah za mednarodno zaščito, so nedopustne. Nedopustne so tudi anonimne, nepoštene, zlonamerne, neresne, zavajajoče, hipotetične ali nenatančne pritožbe.

    4.   Uradnik za temeljne pravice je pristojen za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, in to izvaja v skladu s pravico do dobrega upravljanja. Zato uradnik za temeljne pravice:

    (a)

    preuči dopustnost pritožbe;

    (b)

    evidentira dopustne pritožbe;

    (c)

    pošlje vse evidentirane pritožbe izvršnemu direktorju;

    (d)

    pošlje matični državi članici pritožbe o strokovnjakih, ki sodelujejo v podporni skupini za azil;

    (e)

    obvesti ustrezni pristojni organ ali telo za temeljne pravice v posamezni državi članici o pritožbi ter

    (f)

    evidentira in zagotavlja nadaljnje spremljanje, ki ga izvede Agencija ali navedena država članica.

    5.   Kadar je pritožba dopustna, se pritožnik v skladu s pravico do dobrega upravljanja obvesti, da je bila pritožba evidentirana, da se je začel postopek ocenjevanja in da lahko odgovor pričakuje takoj, ko bo na voljo. Kadar se pritožba posreduje nacionalnemu organu ali telesu, pritožnik prejme njegove kontaktne podatke. Kadar pritožba ni dopustna, je pritožnik obveščen o razlogih za nedopustnost in, kadar je možno, o dodatnih možnostih za posredovanje svojih pomislekov. Vsaka odločitev je v pisni obliki in je obrazložena.

    6.   Izvršni direktor v primeru evidentirane pritožbe o članu osebja Agencije na podlagi posvetovanja z uradnikom za temeljne pravice zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje, vključno z disciplinskimi ukrepi, kadar je to potrebno. Izvršni direktor v določenem roku poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in o nadaljnjem postopanju Agencije, vključno s kakršnimi koli disciplinskimi ukrepi.

    7.   Kadar se pritožba nanaša na vprašanje varstva podatkov, izvršni direktor vključi tudi uradno osebo Agencije za varstvo podatkov. Uradnik za temeljne pravice in uradna oseba za varstvo podatkov pisno skleneta memorandum o soglasju, v katerem opredelita medsebojno porazdelitev nalog in način, na katerega sodelujeta pri obravnavanju prejetih pritožb.

    8.   Matična država članica v primeru pritožbe zoper strokovnjaka države članice, vključno z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, zagotovi ustrezno ukrepanje, tudi disciplinske ukrepe, če je potrebno, ali druge ukrepe v skladu z nacionalnim pravom. Država članica gostiteljica v določenem roku po prejemu pritožbe, nato pa v rednih intervalih, če je potrebno, poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in o nadaljnjem postopanju. Agencija spremlja zadevo, kadar ne prejme poročila države članice gostiteljice.

    9.   Kadar se ugotovi, da je strokovnjak, ki ga napoti država članica, ali napoteni nacionalni strokovnjak kršil temeljne pravice ali obveznosti v okviru mednarodne zaščite, izvršni direktor od države članice zahteva, da zadevnega nacionalnega strokovnjaka ali napotenega nacionalnega strokovnjaka takoj odstrani iz dejavnosti Agencije. Kadar se ugotovi, da je strokovnjak, ki ga napoti Agencija, kršil temeljne pravice ali obveznosti v okviru mednarodne zaščite, ga izvršni direktor odstrani iz dejavnosti Agencije.

    10.   Uradnik za temeljne pravice poroča izvršnemu direktorju in upravnemu odboru o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in o ukrepanju Agencije in zadevne države članice. Agencija v svoje letno poročilo o stanju na področju azila v Uniji iz člena 69 vključi informacije o pritožbenem mehanizmu iz člena 69.

    11.   Agencija, pa tudi uradnik za temeljne pravice, vse osebne podatke v pritožbi obravnavata in obdelata v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Države članice vse osebne podatke v pritožbi obravnavajo in obdelajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Direktivo (EU) 2016/680, kot je ustrezno. Kadar pritožnik vloži pritožbo, se šteje, da se je ta pritožnik strinjal, da Agencija in uradnik za temeljne pravice obdelata njegove osebne podatke v smislu člena 5(1), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1725. Da se zaščitijo interesi pritožnikov, uradnik za temeljne pravice pritožbe obravnava zaupno, v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije, razen če se pritožnik izrecno odpove svoji pravici do zaupnosti. Kadar se pritožnik odpove svoji pravici do zaupnosti, se šteje, da se je ta pritožnik strinjal, da uradnik za temeljne pravice ali Agencija po potrebi razkrije njegovo identiteto pristojnim organom ali telesom v zvezi z zadevo iz pritožbe.

    POGLAVJE 9

    FINANČNE DOLOČBE

    Člen 52

    Proračun

    1.   Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

    2.   Proračun Agencije je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

    3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Agencije zajemajo:

    (a)

    prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije;

    (b)

    sredstva Unije v okviru posrednega upravljanja in v obliki ad hoc nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo, ter določbami zadevnih instrumentov, ki podpirajo politike Unije;

    (c)

    morebitne prostovoljne finančne prispevke držav članic;

    (d)

    morebitne prispevke pridruženih držav;

    (e)

    stroške publikacij in drugih storitev, ki jih opravlja Agencija.

    4.   Odhodki Agencije zajemajo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter odhodke iz poslovanja.

    Člen 53

    Priprava proračuna

    1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi predhodni osnutek izjave o oceni prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

    2.   Upravni odbor na podlagi predhodnega osnutka izjave o oceni iz odstavka 1 sprejme osnutek izjave o oceni prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

    3.   Osnutek izjave o oceni prihodkov in odhodkov Agencije iz odstavka 2 se vsako leto do 31. januarja pošlje Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

    4.   Komisija izjavo o oceni skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.

    5.   Komisija na podlagi izjave o oceni v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek prispevka Unije v breme splošnega proračuna, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

    6.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek iz Unije Agenciji.

    7.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Agencije.

    8.   Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Proračun Agencije postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Po potrebi se proračun Agencije ustrezno prilagodi.

    9.   Za vsak gradbeni projekt, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporablja Delegirana uredba (EU) 2019/715.

    Člen 54

    Izvrševanje proračuna

    1.   Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

    2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

    Člen 55

    Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

    1.   Računovodja Agencije do 1. marca proračunskega leta N + 1 računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun za proračunsko leto N.

    2.   Agencija do 31. marca proračunskega leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto N.

    Računovodja Komisije do 31. marca proračunskega leta N + 1 Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Agencije za proračunsko leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

    3.   Izvršni direktor po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (26) pripravi končni zaključni račun Agencije za proračunsko leto N v okviru svoje pristojnosti in ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

    4.   Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Agencije za proračunsko leto N.

    5.   Izvršni direktor do 1. julija proračunskega leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun za proračunsko leto N, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

    6.   Končni zaključni račun za proračunsko leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra proračunskega leta N + 1.

    7.   Izvršni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove pripombe do 30. septembra proračunskega leta N + 1. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

    8.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

    9.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja proračunskega leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za proračunsko leto N.

    Člen 56

    Finančna pravila

    1.   Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo. Finančna pravila so v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/715, razen če je tako odstopanje od navedene uredbe posebej potrebno za delovanje Agencije in če je Komisija dala predhodno soglasje.

    2.   Agencija lahko dodeli nepovratna sredstva za izpolnitev nalog iz člena 2 te uredbe in uporabi okvirne pogodbe v skladu s to uredbo ali s pooblastilom Komisije na podlagi člena 62(1), točka (c)(iv), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Uporabljajo se ustrezne določbe Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

    POGLAVJE 10

    SPLOŠNE DOLOČBE

    Člen 57

    Varstvo temeljnih pravic in strategija za temeljne pravice

    1.   Agencija zagotavlja varstvo temeljnih pravic pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe v skladu z ustreznim pravom Unije, vključno z Listino in ustreznim mednarodnim pravom, zlasti z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967.

    2.   Pri uporabi te uredbe je najpomembnejše vodilo največja korist otroka.

    3.   Agencija na predlog uradnika za temeljne pravice sprejme in izvaja strategijo za temeljne pravice, s katero zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri izvajanju vseh dejavnosti Agencije.

    Člen 58

    Kodeks ravnanja

    Agencija pripravi, sprejme in izvaja kodeks ravnanja, ki velja za vse strokovnjake, ki sodelujejo v podpornih skupinah za azil. Kodeks ravnanja določa postopke, ki so namenjeni zagotavljanju načel pravne države in spoštovanju temeljnih pravic, pri čemer se posebna pozornost nameni otrokom, mladoletnikom brez spremstva in drugim osebam v ranljivem položaju.

    Člen 59

    Pravni status

    1.   Agencija je agencija Unije. Agencija je pravna oseba.

    2.   Agencija ima v državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Agencija lahko zlasti pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

    3.   Agencija je neodvisna pri operativnih in tehničnih zadevah.

    4.   Agencijo zastopa izvršni direktor.

    5.   Sedež Agencije je na Malti.

    Člen 60

    Osebje

    1.   Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

    2.   Upravni odbor na podlagi člena 110 kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

    3.   Agencija v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila organa za imenovanje.

    4.   Agencija lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno v njej. Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo.

    5.   Agencija lahko zaposli osebje za delo na terenu v državah članicah.

    Člen 61

    Privilegiji in imunitete

    Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

    Člen 62

    Jezikovna ureditev

    1.   Za Agencijo se uporablja Uredba št. 1 (27).

    2.   Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, sta konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in program, kot je določeno v členu 42, sestavljena v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

    3.   Prevajalski center za organe Evropske unije zagotavlja prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije.

    Člen 63

    Preglednost

    1.   Za dokumente, ki jih hrani Agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

    2.   Agencija o zadevah s področja svojih nalog obvešča na lastno pobudo. Agencija objavi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in zagotovi zlasti, da javnost in vse zainteresirane strani hitro prejmejo objektivne, zanesljive in jasno razumljive informacije v zvezi z njenim delom.

    3.   Upravni odbor v šestih mesecih po prvi seji sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 1 in 2.

    4.   Vse pravne ali fizične osebe se lahko pisno obrnejo na Agencijo v katerem koli uradnem jeziku institucij Unije. Pravico imajo do odgovora v istem jeziku.

    5.   Zoper odločitve, ki jih sprejme Agencija na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali začeti postopek pred Sodiščem Evropske unije, pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 PDEU.

    Člen 64

    Boj proti goljufijam

    1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene Agencije, z uporabo predloge iz Priloge k navedenemu sporazumu.

    2.   Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in pregledi in inšpekcijami na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Agencije.

    3.   OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (28), da ugotovi morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih podeljuje Agencija.

    4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 delovni dogovori s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

    Člen 65

    Varnostna pravila v zvezi z varovanjem tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

    1.   Agencija uporablja varnostna pravila Komisije, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (29) in (EU, Euratom) 2015/444. Navedena pravila se uporabljajo zlasti za izmenjavo, obdelavo in hrambo tajnih podatkov.

    2.   Agencija uporablja varnostna načela v zvezi z obdelavo občutljivih netajnih podatkov, kakor so določena v sklepih (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444 in kakor jih izvaja Komisija. Upravni odbor določi ukrepe za uporabo navedenih varnostnih načel.

    3.   Oznaka tajno ne pomeni, da informacij ni mogoče dati na voljo Evropskemu parlamentu. Posredovanje informacij in dokumentov, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo v skladu s to uredbo, ter ravnanje z njimi se obravnavata v skladu s pravili o posredovanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki veljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.

    Člen 66

    Odgovornost

    1.   Pogodbeno odgovornost Agencije ureja zakonodaja, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

    2.   Sodišče Evropske unije je pristojno za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Agencija.

    3.   Pri nepogodbenih odgovornostih Agencija v skladu s splošnimi načeli, skupnimi pravnim ureditvam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih nalog povzročijo njeni oddelki ali njeno osebje.

    4.   V odškodninskih sporih iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

    5.   Osebno odgovornost osebja Agencije do nje urejajo določbe kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki se uporabljajo zanje.

    Člen 67

    Upravno spremljanje

    Dejavnosti Agencije so v skladu s členom 228 PDEU predmet preiskav Evropskega varuha človekovih pravic.

    Člen 68

    Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

    1.   Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državi članici, v kateri ima Agencija sedež, objektov, ki jih da na voljo zadevna država članica, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in to državo članico. Sporazum o sedežu je sklenjen po odobritvi upravnega odbora.

    2.   Država članica, v kateri ima Agencija sedež, Agenciji zagotovi pogoje, potrebne za njeno uspešno delovanje, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

    Člen 69

    Letno poročilo o stanju na področju azila v Uniji

    Agencija pripravi letno poročilo, ki se osredotoča na stanje na področju azila v Uniji. Agencija to poročilo predloži upravnemu odboru, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, izvršni direktor pa ga predloži Evropskemu parlamentu. Letno poročilo o stanju na področju azila v Uniji se javno objavi.

    Člen 70

    Ocena in pregled

    1.   Komisija tri mesece po nadomestitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izidih ocenjevanja, ali je treba to uredbo spremeniti zaradi zagotavljanja skladnosti in doslednosti znotraj pravnega okvira Unije, zlasti v zvezi z določbami o mehanizmu spremljanja iz člena 14, ter predloži potrebne predloge, da se ta uredba ustrezno spremeni.

    2.   Komisija do 20. januarja 2025 in nato vsakih pet let naroči neodvisno zunanje ocenjevanje, s katerim se presodi predvsem uspešnost Agencije v zvezi z njenimi cilji, mandatom in nalogami. Navedena ocena zajema vpliv Agencije na praktično sodelovanje pri zadevah s področja azila in na lažje izvajanje CEAS. V oceni se ustrezno upošteva napredek v okviru mandata Agencije, vključno z oceno morebitne potrebe po dodatnih ukrepih za zagotovitev učinkovite solidarnosti in delitve odgovornosti z državami članicami, ki so pod posebnim pritiskom.

    Ocenjevanje iz prvega pododstavka obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice vsake take spremembe. V njem se preuči tudi, ali je upravna struktura primerna za opravljanje nalog Agencije. V oceni se upoštevajo mnenja deležnikov na ravni Unije in nacionalni ravni.

    3.   Komisija poročilo na podlagi ocenjevanja iz odstavka 2 skupaj s svojimi sklepi o tem poročilu predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru.

    4.   Pri vsakem drugem ocenjevanju iz odstavka 2 Komisija preuči, ali je nadaljevanje dejavnosti Agencije glede na njene cilje, mandat in naloge, utemeljeno, in lahko predlaga, naj se ta uredba ustrezno spremeni ali razveljavi.

    Člen 71

    Prehodne določbe

    Agencija nasledi EASO, kar zadeva lastništvo, sporazume, pravne obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti. Ta uredba zlasti ne vpliva na pravice in obveznosti osebja EASO, kateremu se v vseh pogledih zagotovi neprekinjenost kariere.

    Člen 72

    Nadomestitev in razveljavitev

    Uredba (EU) št. 439/2010 se za države članice, ki jih zavezuje ta uredba, nadomesti s to uredbo. Uredba (ES) št. 439/2010 se zato razveljavi.

    Kar zadeva države članice, ki jih ta uredba zavezuje, se sklicevanje na razveljavljeno uredbo šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

    Člen 73

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Člen 2(1), točka (q), člen 14 ter člen 15(1), (2) in (3) se uporabljajo od 31. decembra 2023, člen 15(4) do (8) in člen 22 pa se uporabljata od datuma na katerega se nadomesti Uredbe (EU) št. 604/2013, razen če je navedena uredba nadomeščena pred 31. decembrom 2023; v tem primeru se te določbe uporabljajo od 31. decembra 2023.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

    V Strasbourgu, 15. decembra 2021

    Za Evropski parlament

    predsednik

    D. M. SASSOLI

    Za Svet

    predsednik

    A. LOGAR


    (1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 9. decembra 2021.

    (2)  Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132, 29.5.2010, str. 11).

    (3)  Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

    (4)  Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).

    (5)  Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

    (6)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

    (7)  Odločba Sveta 2008/381/ES z dne 14. maja 2008 o ustanovitvi Evropske migracijske mreže (UL L 131, 21.5.2008, str. 7).

    (8)  UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

    (9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

    (10)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

    (11)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

    (12)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

    (13)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

    (14)  Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

    (15)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

    (16)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

    (17)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

    (18)  UL C 9, 21.1.2017, str. 3.

    (19)  Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

    (20)  Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

    (21)  Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

    (22)  Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

    (23)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

    (24)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

    (25)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

    (26)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

    (27)  Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

    (28)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

    (29)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).


    PRILOGA I

    ŠTEVILO STROKOVNJAKOV V REZERVNI SKUPINI ZA AZIL IZ ČLENA 19(6)

    Belgija

    15

    Bolgarija

    8

    Češka

    8

    Nemčija

    86

    Estonija

    6

    Grčija

    25

    Španija

    46

    Francija

    80

    Hrvaška

    5

    Italija

    40

    Ciper

    3

    Latvija

    5

    Litva

    6

    Luksemburg

    4

    Madžarska

    10

    Malta

    4

    Nizozemska

    24

    Avstrija

    15

    Poljska

    40

    Portugalska

    7

    Romunija

    20

    Slovenija

    5

    Slovaška

    10

    Finska

    9

    Švedska

    19

    Skupaj

    500 /500


    PRILOGA II

    Korelacijska tabela

    Uredba (EU) št. 439/2010

    Ta uredba

    Člen 1

    Člen 1(1) in (2)

    Člen 2(1)

    Člen 2(1), točka (a)

    Člen 2(2)

    Člen 2(1), točka (i)

    Člen 2(3)

    -

    Člen 2(4)

    Člen 1(3)

    Člen 2(5)

    Člen 4(3)

    Člen 2(6)

    -

    -

    Člen 2(1), razen točk (a), (e), (i), (k), (l), (r) in (s)

    -

    Člen 2(2)

    -

    Člen 3

    Člen 3

    Člen 4(4)

    -

    Člen 4(1), (2) in (5)

    Člen 4, točke (a) do (d)

    Člen 2(1), točka (e) in člen 9

    Člen 4, točka (e)

    Člen 11(1)

    Člen 5

    Člen 2(1), točka (k)

    Člen 6

    Člen 8

    Člen 7, prvi odstavek

    Člen 2(1), točka (r)

    Člen 7, drugi odstavek

    Člen 2(1), točka (s) in člen 35(3)

    Člen 7, tretji odstavek

    Člen 35(2)

    -

    Člen 7

    -

    Člen 10

     

    Člen 11(2) do (5)

    -

    Člen 12

    -

    Člen 13(4), (5) in (6)

    -

    Člen 14

    -

    Člen 15

    Člen 8

    Člen 16(1), točka (b)

    Člen 9

    Člen 5

    Člen 10

    Člen 16

    Člen 11

    Člen 6

    Člen 12(1)

    Člen 69

    Člen 12(2)

    Člen 13(1), (2) in (3)

    Člen 13(1)

    Člen 16(1), točka (b) in člen 17(1)

    Člen 13(2)

    Člen 16(2), uvodno besedilo

    Člen 14

    Člen 16(2), točki (e) in (i)

    -

    Člen 16(1), razen točke (b)

    -

    Člen 16(2), razen točk (e) in (i)

    -

    Člen 16(3) in (4)

    -

    Člen 17(2) do (5)

    Člen 15

    Člen 2(1), točka (l) ter člen 19(2), (3) in (5)

    Člen 16

    Člen 19(1), (2) in (3)

    -

    Člen 19(4), (6), (7) in (8)

    Člen 17

    Člen 20

    Člen 18

    Člen 18

    Člen 19

    Člen 24

    Člen 20

    Člen 25

    Člen 21

    Člen 26

    -

    Člen 21

    -

    Člen 22

    -

    Člen 23

    Člen 22

    Člen 27

    Člen 23

    Člen 28

    -

    Člen 23

    -

    Člen 29

    -

    Člen 30(2) do (6)

    -

    Člen 31

    -

    Člen 32

    Člen 24

    Člen 39

    Člen 25

    Člen 40

    Člen 26

    Člen 43

    Člen 27

    Člen 44

    Člen 28

    Člen 44

    Člen 29

    Člen 41

    Člen 30

    Člen 46

    Člen 31

    Člen 47

    -

    Člen 48

    -

    Člen 49

    -

    Člen 51

    Člen 32

    -

    Člen 33

    Člen 52

    Člen 34

    Člen 53

    Člen 35

    Člen 54

    Člen 36

    Člen 55

    Člen 37

    Člen 56(1)

    -

    Člen 56(2)

    -

    Člen 57

    -

    Člen 58

    Člen 38

    Člen 60

    Člen 39

    Člen 61

    Člen 40

    Člen 59

    Člen 41

    Člen 62

    Člen 42(1) do (3)

    Člen 63(1) do (4)

    Člen 42(4)

    Člen 30(1)

    Člen 43

    Člen 65

    Člen 44

    Člen 64

    Člen 45

    Člen 66

    Člen 46

    Člen 70

    Člen 47

    Člen 67

    Člen 48

    Člen 33

    Člen 49(1)

    Člen 34

    Člen 49(2)

    Člen 35(1)

    -

    Člen 35(4), (5) in (6)

    Člen 50, prvi odstavek

    Člen 38

    Člen 50, drugi odstavek

    -

    Člen 51

    Člen 50

    Člen 52

    Člen 37

    Člen 53

    Člen 68

    -

    Člen 67

    Člen 54

    -

    -

    Člen 71

    -

    Člen 72

    Člen 55

    Člen 73


    Top