(1)

Komisija je 11. decembra 2019 sprejela sporočilo z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, v katerem je pripravila načrt, ki določa novo strategijo rasti za Evropo ter ambiciozne cilje za boj proti podnebnim spremembam in varstvo okolja. V skladu s ciljem, da se doseže podnebni cilj Unije do leta 2030, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter da se v Uniji najpozneje do leta 2050 učinkovito in družbeno pravično doseže podnebna nevtralnost, je bil v okviru evropskega zelenega dogovora napovedan Mehanizem za pravični prehod, ki bo zagotavljal sredstva za soočanje z izzivom postopka prehoda na podnebni cilj Unije do leta 2030 in cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, tako da pri tem ne bo nihče prezrt. Najbolj ranljive regije in ljudje so najbolj izpostavljeni škodljivim učinkom podnebnih sprememb in degradacije okolja. Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo je vir novih gospodarskih priložnosti z znatnim potencialom za ustvarjanje delovnih mest, zlasti na območjih, ki so trenutno odvisna od fosilnih goriv. Prispeva lahko tudi k večji energetski varnosti in odpornosti. Vendar pa lahko prehod povzroči tudi kratkoročne socialne in ekonomske stroške na območjih, kjer poteka razogljičenje v velikem obsegu in ki so zaradi škodljivih gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 že tako v slabem stanju.

(2)

Za upravljanje prehoda bodo potrebne znatne strukturne spremembe na nacionalni in regionalni ravni. Da bi bil prehod uspešen, mora zmanjšati neenakosti, ustvariti neto učinek na zaposlovanje z novimi visokokakovostnimi delovnimi mesti ter biti pošten in socialno sprejemljiv za vse, obenem pa krepiti konkurenčnost. V zvezi s tem je ključnega pomena, da se lahko območjem, na katera prehod najbolj negativno vpliva, zlasti premogovniške regije, nudi podpora za diverzifikacijo in oživitev njihovega lokalnega gospodarstva ter ustvarjanje trajnostnih zaposlitvenih možnosti za prizadete delavce.

(3)

Komisija je 14. januarja 2020 sprejela sporočilo z naslovom „Naložbeni načrt za trajnostno Evropo – Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor“, v katerem je predlagala mehanizem za pravični prehod, ki se osredotoča na regije in sektorje, ki so najbolj prizadeti zaradi prehoda zaradi njihove odvisnosti od fosilnih goriv, kot so premog, šota in naftni skrilavec, ali zaradi njihove odvisnosti od industrijskih postopkov z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, imajo pa manjše zmogljivosti za financiranje potrebnih naložb. Oblikovanje Mehanizma za pravični prehod je potrdil tudi Evropski svet v sklepih z dne 21. julija 2020. Mehanizem za pravični prehod sestavljajo trije stebri: Sklad za pravični prehod (SPP), ki se bo izvajal v okviru deljenega upravljanja, namenski Program za pravični prehod v okviru InvestEU in instrument za posojila v javnem sektorju za mobilizacijo dodatnih naložb v zadevne regije. Ti trije stebri zagotavljajo dodatno podporo tem regijam, da bi spodbudili prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

(4)

Za boljše načrtovanje in izvajanje SPP bodo vzpostavljeni območni načrti za pravični prehod, ki določajo ključne korake in časovnico procesa prehoda ter opredeljujejo tista območja, na katera prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj negativno vpliva in imajo manj zmogljivosti za spopadanje z izzivi, ki jih prinaša prehod. Načrti za pravični prehod se pripravijo skupaj z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi ter vključujejo vse ustrezne partnerje v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Skupaj z ustreznimi programi, ki jih podpira SPP, se lahko spremenijo v skladu z členom 24 navedene uredbe tako, da se vključijo nova območja, ki bi jih prehod močno prizadel, in sicer na način, ki ni bil predviden ob njihovem začetnem sprejetju.

(5)

Vzpostaviti bi bilo treba instrument za posojila v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Instrument). Ta tvori tretji steber Mehanizma za pravični prehod, katerega cilj je podpirati naložbe subjektov javnega sektorja, saj ima javni sektor ključno vlogo pri odpravljanju nepravilnega delovanja trga. Take naložbe bi morale ustrezati razvojnim potrebam, ki so posledica izzivov, ki jih prinaša prehod in so opisani v območnih načrtih za pravični prehod, ki jih je odobrila Komisija. Dejavnosti, predvidene za podporo v okviru Instrumenta, bi morale ustrezati dejavnostim, ki jih podpirata druga dva stebra Mehanizma za pravični prehod, in jih dopolnjevati. Instrument bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi z obdobjem večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027) iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (6).

(6)

Da bi okrepili kohezijo in gospodarsko diverzifikacijo območij, ki so prizadeta zaradi prehoda, bi moral Instrument zajemati širok nabor trajnostnih naložb, če take naložbe prispevajo k zadovoljevanju razvojnih potreb teh območij, ki jih povzroči prehod na podnebni cilj Unije do leta 2030, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/1119, in podnebno nevtralno gospodarstvo v Uniji najpozneje do leta 2050, kakor je opisano v območnih načrtih za pravični prehod. Da bi povečali učinkovitost Instrumenta, bi ta moral imeti možnost podpirati upravičene projekte, ki so se začeli izvajati še preden je upravičenec do Instrumenta predložil vlogo. Instrument ne bi smel podpirati naložb, ki zajemajo dejavnosti, ki so izvzete v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (7), lahko pa bi podpiral naložbe v obnovljivo energijo in zeleno in trajnostno mobilnost, vključno s spodbujanjem zelenega vodika, učinkovita omrežja za daljinsko ogrevanje, javne raziskave, digitalizacijo, okoljsko infrastrukturo za pametno ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodnimi viri, ter bi lahko podpiral ukrepe za trajnostno energijo, energetsko učinkovitost in vključevanje, vključno z obnovami in prenovami stavb, prenovo in regeneracijo mest, prehod na krožno gospodarstvo, sanacijo in dekontaminacijo tal in ekosistemov, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“, biotsko raznovrstnost, pa tudi izpopolnjevanje in prekvalificiranje, usposabljanje in socialno infrastrukturo, vključno z zmogljivostmi za oskrbo in socialnimi stanovanji.

(7)

Razvoj infrastrukture bi lahko vključeval tudi čezmejne projekte in rešitve, ki omogočajo večjo odpornost na ekološke nesreče, zlasti nesreče, ki so zaradi podnebnih sprememb še hujše. Prednost bi bilo treba dati celovitemu naložbenemu pristopu, zlasti pri območjih, ki imajo pri prehodu večje potrebe. Podpreti bi bilo mogoče tudi naložbe v druge sektorje, če ustrezajo odobrenim območnim načrtom za pravični prehod. S podpiranjem naložb, ki ne ustvarjajo zadostnih tokov prihodkov za kritje svojih stroškov naložb, bi moral biti cilj Instrumenta subjektom javnega sektorja zagotoviti dodatna sredstva, potrebna za obravnavanje teritorialnih, socialnih, gospodarskih in okoljskih izzivov, ki bodo posledica prilagoditve na prehod. Da bi lažje opredelili naložbe, ki so upravičene v okviru Instrumenta in imajo velik pozitivni učinek na okolje, vključno v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, bi morala Komisija pri ocenjevanju Instrumenta upoštevati taksonomijo EU za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Vsi finančni partnerji bi morali, kjer je ustrezno, uporabljati taksonomijo EU za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno, za zagotovitev preglednosti v zvezi s trajnostnimi projekti.

(8)

Med celotno pripravo, ocenjevanjem, izvajanjem in spremljanjem upravičenih projektov v okviru Instrumenta bi bilo treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kot je ustrezno, ter zlasti enakost spolov. Enako bi morali upravičenci in Komisija med celotnim izvajanjem Instrumenta preprečevati tudi kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilji Instrumenta bi se morali uresničevati v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, evropskim stebrom socialnih pravic, načelom „onesnaževalec plača“, Pariškim sporazumom, sprejetim v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (8) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) in načelom, da se ne škoduje bistveno.

(9)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in povračila zunanjim strokovnjakom ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(10)

Instrument bi moral zagotavljati podporo v obliki nepovratnih sredstev, ki jih zagotovi Unija, v kombinaciji s posojili, ki jih zagotovi finančni partner v skladu s svojimi pravili, politiko dajanja posojil in postopki. Finančna sredstva v delu nepovratnih sredstev, ki ga izvaja Komisija z neposrednim upravljanjem, bi morala biti zagotovljena v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 125 finančne uredbe. Ta oblika financiranja bi morala biti v pomoč pri spodbujanju nosilcev projektov k sodelovanju ter bi prispevala k učinkovitemu doseganju ciljev Instrumenta glede na obseg posojila. Posojilni del bi morala zagotoviti Evropska investicijska banka (EIB). Instrument bi moralo biti mogoče razširiti, da bi se omogočilo drugim finančnim partnerjem, da zagotovijo posojilni del, kadar bi bila na voljo dodatna sredstva v delu nepovratnih sredstev ali kadar bi bilo to potrebno za pravilno izvajanje Instrumenta. Komisija bi morala v takih primerih obvestiti države članice in Evropski parlament o tem, da namerava razširiti Instrument in izbrati dodatne finančne partnerje, ob upoštevanju njihove zmogljivosti, da izpolnijo cilje Instrumenta, prispevajo svoja lastna sredstva in zagotovijo ustrezno geografsko pokritost.

(11)

Komisija in finančni partnerji bi morali podpisati upravne sporazume. V teh sporazumih bi bilo treba določiti izvedbene ureditve za ocenjevanje in spremljanje projektov ter pravice in obveznosti posamezne pogodbenice, vključno s podrobnimi ureditvami o revizijah, poročanju in komuniciranju. Ureditve o komuniciranju bi morale vključevati zlasti obveznost objave informacij o vsakem posameznem projektu ali shemi posojil, ki se podpirajo v okviru Instrumenta.

(12)

Instrument bi moral z zadovoljevanjem potreb po naložbah območij, na katera prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj negativno vpliva, zagotoviti ključni prispevek k vključevanju podnebnih ukrepov. Sredstva v delu nepovratnih sredstev Instrumenta bodo zato prispevala k doseganju podnebnih ciljev v enaki meri kot SPP.

(13)

250 000 000 EUR v delu nepovratnih sredstev Instrumenta bi se moralo financirati iz proračuna Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2093, ta znesek pa bi moral za Evropski parlament in Svet pomeniti prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (10).

(14)

275 000 000 EUR v delu nepovratnih sredstev Instrumenta bi se moralo financirati iz povračil, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih v okviru programov, navedenih v Prilogi I k tej uredbi. Taki prejemki izhajajo iz že končanih programov, ki so neodvisni od Instrumenta, in bi jih bilo treba šteti za zunanje namenske prejemke z odstopanjem od točke (f) člena 21(3) finančne uredbe na podlagi člena 322(1) PDEU.

(15)

1 000 000 000 EUR v delu nepovratnih sredstev Instrumenta bi bilo treba financirati iz predvidenih presežkov rezervacij za jamstvo EU, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Zato bi bilo treba določiti odstopanje od točke (a) člena 213(4) finančne uredbe, ki predvideva, da se morebitni presežki rezervacij za proračunsko jamstvo vrne v proračun, da bi se ta presežek namenil Instrumentu. Te namenske prejemke bi bilo treba šteti za zunanje namenske prejemke z odstopanjem od točke (f) člena 21(3) finančne uredbe na podlagi člena 322(1) PDEU.

(16)

V skladu s točko (c) člena 12(4) finančne uredbe bi se lahko odobritve, ki ustrezajo zunanjim namenskim prejemkom, samodejno prenesle na naslednike zadevnega programa ali ukrepa. Navedena določba omogoča uskladitev večletnega načrta namenskih prejemkov s potekom izvajanja projektov, ki se financirajo iz Instrumenta.

(17)

Zagotoviti bi bilo treba tudi sredstva za svetovalno podporo, da se spodbudijo priprava, razvoj in izvajanje upravičenih projektov ter zgodnja priprava projektov preden upravičenec do Instrumenta predloži vlogo. Del teh sredstev bi moral biti namenjen podpiranju lastnih zmogljivosti upravičencev, da bi zagotovili trajnost upravičenih projektov.

(18)

Da bi se vsem državam članicam omogočilo, da imajo koristi iz dela nepovratnih sredstev, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za predhodno dodelitev nacionalnih deležev v prvi fazi, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/1056. Da pa bi ta cilj uskladili s potrebo po optimizaciji gospodarskega učinka Instrumenta in njegovega izvajanja, taki nacionalni deleži ne bi smeli biti predhodno dodeljeni za obdobje po 31. decembru 2025. Nato bi bilo treba preostala sredstva, ki bodo na razpolago v delu nepovratnih sredstev, zagotavljati brez kakršnega koli predhodno dodeljenega nacionalnega deleža in na konkurenčni osnovi na ravni Unije, pri tem pa zagotoviti predvidljivost za naložbe in slediti pristopu, ki temelji na potrebah, in pristopu regionalne konvergence.

(19)

V programu dela in razpisu za zbiranje predlogov bi bilo treba določiti pogoje za upravičenost in merila za dodelitev. V navedenih pogojih za upravičenost in merilih za dodelitev bi bilo treba upoštevati pomen projekta v okviru razvojnih potreb, opredeljenih v območnih načrtih za pravični prehod, splošni cilj spodbujanja regionalne in območne konvergence ter pomen dela nepovratnih sredstev za vzdržnost projekta. V programih dela bi bilo treba tudi določiti merila za primere, kadar sredstva ne bi zadostovala za podporo upravičenih projektov. Prednost bi bilo treba dati projektom iz manj razvitih regij, projektom, ki neposredno prispevajo k doseganju podnebnih ciljev Unije, in projektom, ki jih spodbujajo subjekti javnega sektorja, ki so sprejeli načrte za razogljičenje, po potrebi ob upoštevanju te ustrezne hierarhije meril. Podpora Unije v okviru Instrumenta bi morala biti tako na voljo le državam članicam, ki imajo vsaj en odobren območni načrt za pravični prehod. V programu dela in razpisih za zbiranje predlogov bi bilo treba upoštevati tudi območne načrte za pravični prehod, ki so jih predložile države članice, da se zagotovi skladnost med različnimi stebri mehanizma. Da bi optimizirali učinek Instrumenta, posamezni projekti, ki se podpirajo v okviru Instrumenta, ne bi smeli prejemati podpore iz drugih programov Unije, razen v zvezi s pripravo projektov. Vendar pa lahko pri operacijah, sestavljenih iz opredeljivih ločenih projektov, ti projekti prejemajo podporo iz različnih programov Unije v skladu z veljavnimi pravili o upravičenosti.

(20)

Da bi optimizirali učinkovitost pomoči Unije in preprečili nadomestitev morebitne podpore in naložb iz alternativnih virov, bi bilo treba podporo v okviru Instrumenta zagotavljati le projektom, ki ne ustvarjajo zadostnih tokov prihodkov za kritje svojih stroškov naložb. Ti prihodki bi morali ustrezati prihodkom, razen proračunskih prerazporeditev, ki izvirajo neposredno iz dejavnosti, ki se izvajajo v okviru projekta, kot so prodaja, pristojbine ali cestnine, in dodatni prihranki zaradi nadgradnje obstoječih sredstev.

(21)

Ker naj bi del nepovratnih sredstev upošteval različne razvojne potrebe regij v državah članicah, bi bilo treba tako podporo prilagoditi v korist manj razvitih regij. Ob upoštevanju dejstva, da imajo subjekti javnega sektorja v manj razvitih regijah na splošno manjše zmogljivosti za javne naložbe, bi morale biti stopnje nepovratnih sredstev pri posojilih takim subjektom sorazmerno višje.

(22)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje Instrumenta, bo morda treba zagotoviti svetovalno podporo za pripravo, razvoj in izvajanje projektov. Tako podporo bi moralo zagotavljati svetovalno vozlišče InvestEU, in sicer za upravičene projekte in za pripravo projektov pred predložitvijo vlog, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti upravičencem, ki imajo manjšo upravno zmogljivost ali ki so v manj razvitih regijah. Takšno podporo bi moralo biti mogoče dodeliti tudi v okviru drugih programov Unije.

(23)

Da bi Komisija ocenila učinkovitost Instrumenta in njegovo zmogljivost za doseganje ciljev ter podprla pripravo njegovega morebitnega podaljšanja po letu 2027, bi morala izvesti vmesno in končno ocenjevanje, vključno z oceno možnosti sprejetja določb o oceni učinka na enakost spolov, če je ustrezno, ter bi morala poročili o ocenjevanju predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12) bi bilo treba Instrument oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju.

(24)

Da bi pospešili izvajanje in zagotovili pravočasno uporabo sredstev, bi bilo treba v tej uredbi določiti posebne zaščitne ukrepe, ki se vključijo v sporazume o nepovratnih sredstvih. Glede na ta cilj bi morala imeti Komisija v skladu z načelom sorazmernosti možnost zmanjšati ali ukiniti vsako podporo Unije v primerih resnega pomanjkanja napredka pri izvajanju projekta. Za Instrument se uporablja finančna uredba. Za zagotovitev skladnosti pri izvajanju programov financiranja Unije bi se morala za del nepovratnih sredstev in sredstva za svetovalno podporo v okviru Instrumenta uporabljati finančna uredba.

(25)

V skladu s finančno uredbo in Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter uredbami Sveta (ES, Euratom,) št. 2988/95 (14), (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) in (EU) 2017/1939 (16) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, popravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (EU, Euratom) št. 2185/96 in (Euratom, ES) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(26)

Za spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s ključnimi kazalniki smotrnosti za spremljanje izvajanja in napredka Instrumenta. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(27)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede programov dela ter pogojev in postopkov za izbiro finančnih partnerjev, ki niso EIB. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer koristiti območjem, na katera prehod na podnebno nevtralnost najbolj negativno vpliva, ob obravnavanju ustreznih razvojnih potreb preko vzvoda za javne naložbe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi težav subjektov javnega sektorja pri podpiranju naložb, ki ne ustvarjajo zadostnih tokov prihodkov za kritje svojih stroškov naložb, temveč se zaradi potrebe po skladnem izvedbenem okviru v okviru neposrednega upravljanja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –