(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 22. oktobra 2020 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 7. septembra 2020 (3) vložilo šest proizvajalcev Unije (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje konverterske aluminijaste folije (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi) v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze, da nekatere zahteve niso izpolnjene. Kot je navedeno v členu 10(4)(d) osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, obstaja nadaljnja znatna rast uvoza. Kot je razvidno iz preglednice 1, se je uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz LRK pet mesecev po začetku zmanjšal za 22 % v primerjavi z obdobjem preiskave (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020). Ker v spisu ni bilo znakov, da je uvoz konverterske aluminijaste folije, kot je opredeljena v uvodni izjavi 45 v nadaljevanju, odvisen od sezonskih nihanj, Komisija ni menila, da je treba primerjati tudi ravni uvoza v obdobju od novembra 2019 do marca 2020 z ravnjo uvoza v istih mesecih v obdobju preiskave. Podatki po začetku so temeljili na oznakah TARIC, ki so bile ustvarjene za zadevni izdelek ob začetku preiskave. To se je primerjalo z mesečnim povprečnim uvozom iz LRK v obdobju preiskave.

Preglednica 1

Uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave in po začetku (v tonah)

(4)

Posledično Komisija ni izvedla registracije uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe, saj pogoj iz člena 10(4)(d) osnovne uredbe, tj. nadaljnja znatna rast uvoza, ni bil izpolnjen.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter organe v LRK, znane uvoznike in uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Več strani je zahtevalo zaslišanje pred službami Komisije. Stranem, ki so zahtevek vložile v predvidenih rokih, je bila možnost zaslišanja odobrena.

(8)

En uporabnik, tj. Manreal, in konzorcij petih uvoznikov (Cartonal Italia, Cutting Packaging, Now Plastics, QualityFoil in Transparent Paper) so trdili, da so bile informacije v pritožbi pogosto neskladne ter so temeljile na neutemeljenih in nezanesljivih predpostavkah. Eden od proizvajalcev izvoznikov, tj. Xiamen, je predložil podobne argumente.

(9)

Prvič, zainteresirane strani so navedle, da pritožba ni skladna z načinom, na katerega so bili zbrani podatki o industriji EU in deležu celotne proizvodnje konverterske aluminijaste folije, ki ga imajo pritožniki. Pritožniki so za svoj delež industrije Unije navedli različne vrednosti: 69,93 %, 61,20 % in 70 % celotne proizvodnje Unije.

(10)

Komisija je menila, da so pojasnila, ki so bila v pritožbi navedena za te različne vrednosti, dovolj jasna. Kot je navedeno na strani 6 pritožbe, 69,93 % pomeni odstotek celotne proizvodnje Unije vseh pritožnikov. Ta bi se znižal na 61,20 %, če bi Komisija menila, da je treba eno od družb, ki se je pritožila, izvzeti iz izračuna, saj ta družba uvaža omejene količine konverterske aluminijaste folije iz LRK. Na strani 36 pritožniki navajajo, da se analiza škode nanaša na skupino družb, del katere je družba Novelis, ki ni pritožnik, in ki predstavlja najmanj 70 % proizvodnje Unije. Teh 70 %, ki je zaokrožena vrednost, je vsota deleža proizvodnje EU vseh pritožnikov, tj. 69,93 %, in deleža družbe Novelis. Ker se vrednost 70 % uporablja za namene opisa in ne izračuna, zaokrožitev tudi ne vpliva na analizo. Vsi ti odstotki v vsakem primeru dosegajo prag, določen v členu 5(4) osnovne uredbe.

(11)

Drugič, zainteresirane strani menijo, da je neskladno, da so pritožniki v svojo analizo škode vključili podatke o družbi Novelis, ki je prenehala proizvajati zadevni izdelek leta 2019. Učinek prekinitve proizvodnje družbe Novelis na celotno proizvodnjo konverterske aluminijaste folije v Uniji v letu 2019 in obdobju preiskave (glej uvodno izjavo 38) ter delež celotne proizvodnje Unije, namenjen za lastno uporabo, ne bi bila zanesljiva.

(12)

Komisija je menila, da so pojasnila o vplivu podatkov o družbi Novelis, navedena v pritožbi, zanesljiva. V pritožbi so za celotno analizo škode navedeni posebni podatki ali podrobnosti v zvezi z družbo Novelis, ki prikazujejo učinek teh podatkov. Poleg tega je izstop družbe Novelis iz proizvodnje zadevnega izdelka del razvoja industrije Unije v obravnavanem obdobju. Ker je bila vključitev podatkov o družbi Novelis jasno navedena, je Komisija lahko ocenila vpliv na lastno uporabo, pomemben za škodo. Dokazi, vključno s podatki o družbi Novelis, so se šteli za zadostne in zanesljive ter so kot taki utemeljevali začetek preiskave.

(13)

Tretjič, zainteresirane strani so pristop pritožnikov, v okviru katerega je izračun celotne proizvodnje Unije temeljil na podatkih združenja EAFA (European Aluminium Foil Association), prilagojenih glede na obseg proizvodnje pritožnikov, pri čemer se je uporabila dodatna 5-odstotna prilagoditev, da bi se upoštevalo, da dve družbi, ki sta se pritožili, ne proizvajata gospodinjske aluminijaste folije, kritizirale kot sam po sebi negotov in temelječ na predpostavkah. Družba Xiamen je dodala, da je zmanjšanje proizvodnje sledilo trendu potrošnje in je bilo celo nekoliko manjše od zmanjšanja potrošnje. Poleg tega je bil izstop različnih proizvajalcev Unije iz trga konverterske aluminijaste folije zaradi škode domnevno zavajajoče opisan kljub pohvalam te poteze v sporočilih za javnost, da naj bi temeljila na prostovoljnih poslovnih odločitvah.

(14)

Komisija je menila, da je metoda izračuna na podlagi podatkov združenja EAFA dovolj zanesljiva, da lahko utemeljuje začetek preiskave. Trditev družbe Xiamen, da je zmanjšanje proizvodnje sledilo zmanjšanju potrošnje, ni v skladu z dejstvom, da so proizvajalci Unije v tem obdobju izgubili tržni delež. Poleg tega dozdevno pozitivna sporočila za javnost o proizvajalcih Unije, ki so se odločili izstopiti iz trga, ne dokazujejo jasno dejanskih temeljnih razlogov, zaradi katerih so zadevni proizvajalci morda izstopili s trga.

(15)

Četrtič, zainteresirane strani so navedle, da je metoda pritožnikov za oceno celotnega obsega prodaje kot „potrošnje zadevnega izdelka v EU, od katere se odšteje celotni uvoz zadevnega izdelka,“ izkrivljena, saj ne vključuje razlike zaradi prodaje za lastno uporabo. Trdile so, da bi bilo treba v analizi upoštevati le proizvodnjo, namenjeno za prosti trg EU. Družba Xiamen je dodala argument, da vsaj en proizvajalec Unije domnevno proizvaja skoraj izključno gospodinjske aluminijaste folije, kar dodatno izkrivlja ocenjen celotni obseg prodaje.

(16)

Komisija je menila, da je metoda pritožnikov dovolj natančna za namene pritožbe. Kot je razvidno iz analize prodaje v obravnavanem obdobju, navedene v uvodni izjavi 271, prodaja za lastno uporabo ni dovolj velika, da bi vzbudila dvom o celotni analizi škode.

(17)

Petič, zainteresirane strani so navedle, da so podatki zaradi uporabljenih merskih enot izkrivljeni. Čeprav so v pritožbi navedeni podatki v tonah, bi jo bilo treba dopolniti s podatki o povprečju v mikronih (mikrometrih), saj tržni trend tanjšanja pomeni večjo proizvodnjo v m2 na tono.

(18)

Komisija je menila, da podatki v tonah zaradi trenda uporabe tanjše konverterske aluminijaste folije niso nezanesljivi, saj so dopolnjeni tudi s podatki o tržnem deležu, trend prehoda na tanjšo folijo pa vpliva na vse proizvajalce enako.

(19)

Šestič, zainteresirane strani so izpodbijale zanesljivost in točnost kazalnikov iz pritožbe, tako da so se sklicevale na več ločenih elementov v zvezi z različnimi zneski v preglednicah iz pritožbe in preglednicah iz javno dostopnih različic Priloge 1A.2 k pritožbi, ki naj bi vplivali na kazalnike.

(20)

Komisija je ugotovila, da domnevna odstopanja med vrednostmi izhajajo iz dejstva, da Priloga 1A.2 vsebuje povzetek združenih podatkov družb pritožnic, v zaupni različici pa so navedeni podrobni podatki za posamezno družbo. Poleg tega preglednice v pritožbi vključujejo podatke o družbi Novelis, kar pa je v dokumentu jasno navedeno. Zato odstopanja v podatkih med glavnim dokumentom in prilogami ne pomenijo neusklajenosti. Poleg tega je Komisija pri svoji oceni upoštevala podrobnejše priloge za posamezne družbe iz zaupne različice. Zato različni načini prikaza zneskov niso vplivali na zmožnost Komisije, da oceni kazalnike škode.

(21)

Sedmič, zainteresirane strani so trdile, da pritožba ni vsebovala pozitivnih dokazov o obstoju znatne škode zaradi uvoza s poreklom iz LRK, in so se sklicevale na pomanjkljivosti trditev o makro- in mikrokazalnikih, pri čemer so navedle, da več kazalnikov ni kazalo zmanjšanja ali pa le rahlo zmanjšanje.

(22)

Komisija je opozorila, da člen 5(2) osnovne uredbe določa, da mora pritožba vsebovati informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, vplivu tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (vendar ne nujno vsi) dejavniki in indeksi, ki vplivajo na stanje industrije Unije, kot so tisti iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe, če so te informacije pritožniku razumno na voljo. V tej zadevi je posebna analiza škode v okviru pritožbe vsebovala dokaze o znatnem prodoru kitajskega uvoza na trg EU po cenah, ki močno nelojalno nižajo prodajne in ciljne cene industrije Unije. Po mnenju Komisije je zato pritožba vsebovala dovolj dokazov, da je to povzročilo znatno škodo industriji Unije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(23)

En uporabnik, tj. Alupol Packaging, je trdil, da je v nasprotju z opredelitvijo izdelka, ki so jo predložili pritožniki in je vključevala besedilo „samo valjana, vendar dalje neobdelana“, proizvajalec kupljeno konvertersko aluminijasto folijo redno dodatno obdeloval, vključno z delitvijo, rezanjem na potrebno širino, navijanjem na ustrezna jedra in valje ter žarjenjem (normaliziranje).

(24)

Komisija je menila, da so dodatne faze proizvodnje, ki jih je navedla družba Alupol Packaging, sestavni del proizvodnega procesa in se obravnavajo kot „samo valjana, vendar dalje neobdelana“. Poleg tega je širina del kontrolne številke izdelka. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(25)

Različne zainteresirane strani so v svoje pripombe glede začetka preiskave vključile pripombe v zvezi z zahtevkom za izključitev konverterske aluminijaste folije debeline 6 mikronov in konverterske aluminijaste folije, ki se uporablja za akumulatorje električnih avtomobilov. V začetni fazi ni bilo znakov, da bi bilo treba take segmente analizirati ločeno. Vendar je Komisija sklenila, da bo zbrala dodatne podatke v zvezi s temi zahtevki. Te pripombe in pripombe v zvezi s splošno uvedbo nižje spodnje meje debeline v opredelitev izdelka, so obravnavane ločeno v oddelku 2.3 o zahtevkih za izključitev. Pripombe v zvezi s pričakovanim pomanjkanjem zalog v primeru uvedbe dajatev, vključno s tistimi, ki izhajajo iz potrošnje za lastne potrebe, in trditve glede nezadostnih naložb industrije Unije so obravnavane v oddelku 6 o interesu Unije.

(26)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave. Zajemal je tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 50 % ocenjene celotne proizvodnje in 40 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Glede začasnega vzorca Komisija ni prejela nobene pripombe.

(28)

Glede na navedeno se je štelo, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(29)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(30)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Glede na majhno število odgovorov vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni bilo nujno.

(31)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(32)

Zahtevane informacije je predložilo devet proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo izbrala vzorec treh družb, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Te družbe so predstavljale več kot 90 % ocenjenega celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bila vsem znanim proizvajalcem izvoznikom in organom zadevne države dana možnost, da izrazijo pripombe glede izbire vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(33)

Šest proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, ki so zahtevali individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, je bilo pozvanih, naj predložijo izpolnjen vprašalnik. Vendar izpolnjenega vprašalnika ni v roku predložil noben proizvajalec izvoznik. Zato ni bilo mogoče proučiti nobenega zahtevka za individualno preiskavo.

(34)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Kitajski vladi je poslala tudi vprašalnik o izkrivljanju na trgu surovin v smislu člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe.

(35)

Komisija je vprašalnike poslala vzorčenim proizvajalcem Unije, izbranim uvoznikom, uporabnikom in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Isti vprašalniki so bili na dan začetka na voljo tudi na spletu (4).

(36)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od treh vzorčenih proizvajalcev Unije, šestih nevzorčenih proizvajalcev Unije (makro vprašalnik), enega nepovezanega uvoznika, devetih uporabnikov in treh proizvajalcev izvoznikov.

(37)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, Komisija v začasni fazi ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasne ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (5). Izvedla je navzkrižna preverjanja na daljavo naslednjih družb/strani:

(38)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(39)

Ta zadeva se je začela v prehodnem obdobju po izstopu Združenega kraljestva iz EU. V tem prehodnem obdobju je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. Prehodno obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku. Ker se za Združeno kraljestvo več ne uporablja pravo Unije, ugotovitve o dampingu in škodi temeljijo na podatkih o trgu EU-27.

(40)

Izdelek, na katerega se nanaša ta preiskava, je konverterska aluminijasta folija debeline manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje neobdelana, v zvitkih z maso več kot 10 kg s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je zdaj uvrščena pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaki TARIC 7607111960 in 7607111991) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Oznaki KN in TARIC sta zgolj informativni.

Izključeni so naslednji izdelki:

(41)

Konverterska aluminijasta folija je dobavljena v velikih kolutih in potem obdelana na konverterju (laminirana, prevlečena, lakirana, ekstrudirana (tiskana) in oblikovana). Konverterska aluminijasta folija je po konvertiranju uporabljena na veliko različnih načinov, tudi za pakiranje živil, farmacevtskih izdelkov, kozmetike in tobačnih izdelkov ter v gradbenih materialih.

(42)

Konverterska aluminijasta folija je proizvedena tako, da se ogrevani ingoti najprej zvaljajo (vroče valjanje) v navitja debeline od 2 do 4 mm. Navitja se potem zaporedoma hladno zvaljajo na zahtevano debelino folije. Druga možna metoda valjanja folije, tj. neprekinjeno vlivanje, zaobide fazo z ingoti in staljeno kovino pretvori neposredno v debel trak, ki je takoj zvaljan v navitje, iz katerega je zvaljana folija.

(43)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne načine uporabe:

(44)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(45)

Več strani je vložilo zahtevek za izključitev izdelka v zvezi z naslednjimi izdelki: konvertersko aluminijasto folijo debeline manj kot 6 mikronov (v nadaljnjem besedilu: folija < 6) in konvertersko aluminijasto folijo za električne avtomobilske akumulatorje (v nadaljnjem besedilu: folija za akumulatorje).

(46)

Več uporabnikov, in sicer Walki, Gascogne in Alupol, je navedlo, da proizvajalci Unije ne ponujajo folije < 6. To naj bi dokazovalo dejstvo, da proizvajalci Unije ne promovirajo takih izdelkov na svojih spletnih straneh in v svojih brošurah ter da zavračajo naročila takih izdelkov. Proizvajalci Unije tudi niso zainteresirani za ponujanje folije < 6, saj je njihova proizvodna zmogljivost povsem izkoriščena za naročila drugih izdelkov, pri čemer se upošteva tudi pričakovano povpraševanje po foliji za akumulatorje avtomobilov. Proizvajalci Unije niso zmožni zagotoviti potrebne „komercialne“ kakovosti, zlasti v zvezi s poroznostjo/prepustnostjo, merjeno kot največje število luknjic na kvadratni meter. Poleg tega je uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije bolj okolju prijazna in bi jo zato bilo treba izključiti iz obsega izdelka.

(47)

Uporabnika Tetrapak in Huhtamäki sta tudi trdila, da je industrija Unije pri ponudbi tanjše konverterske aluminijaste folije omejena.

(48)

Komisija je vseh devet uporabnikov, ki sodelujejo v preiskavi, pozvala, naj opredelijo svoje trenutno povpraševanje po foliji < 6 in njene vire. Samo en uporabnik je potrdil, da je v OP od enega kitajskega proizvajalca kupil tako količino folije < 6, ki je presegla prag kakovosti za komercialno proizvodnjo. Vendar folija < 6 tudi za tega uporabnika predstavlja zelo majhen del njegove potrošnje konverterske aluminijaste folije. Drugi uporabniki so navedli le povpraševanje svojih potrošnikov po izdelkih, ki vključujejo folijo < 6, ki je po OP privedlo do poskusnih naročil pri industriji Unije za konvertersko aluminijasto folijo in pri kitajskih proizvajalcih.

(49)

Odgovori so pokazali, da se je povpraševanje po foliji < 6 začelo šele pred kratkim in da se povečuje. Kot je navedeno v uvodni izjavi 50, je bilo v zadnjih desetih letih nekoliko povpraševanja po taki foliji, vendar nobenega jasnega vzorca. To je v skladu s pojasnitvami proizvajalcev Unije, da se je konverterska aluminijasta folija v preteklosti tudi postopno tanjšala, pri čemer je najtanjša debelina v preteklosti bila od 7 do 8 mikronov, sedanji standard za številne uporabe pa je postala debelina 6 in 6,35 mikronov.

(50)

Čeprav je anketa med proizvajalci Unije pokazala, da razen neposrednih pogajanj nobeden od njih zdaj aktivno ne trži folije < 6, je Komisija zbrala veliko dokazov, da so proizvajalci Unije zmožni proizvajati folijo < 6. To vključuje poskusno proizvodnjo rol po OP, ki je glede na dokumentacijo o preskusih izpolnila tehnične zahteve kupca. Poleg tega bi Komisija lahko potrdila, da so različni proizvajalci Unije v obdobju desetih let pred OP prodajali folijo < 6 v količinah komercialne proizvodnje, pa čeprav v omejenem obsegu. Komisija bi lahko proučila tudi naložbe v nadzor kakovosti. Zato je sklenila, da industrija Unije lahko zagotovi kakovost, ki ustreza povpraševanju na trgu.

(51)

Drugič, zmogljivost za proizvodnjo folije < 6 omejuje zadnja faza, tj. obrati za valjanje. Komisija je zato analizirala zmogljivost različnih proizvajalcev Unije v tej zadnji fazi, pri čemer je upoštevala tudi povpraševanje po drugih izdelkih v različnih fazah proizvodnje. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije imajo dovolj proste zmogljivosti, da bi lahko zagotovili folijo < 6, tudi če bi se v prihodnosti povečalo povpraševanje po foliji za avtomobilske akumulatorje. Komisija zato ni mogla potrditi tveganja pomanjkanja ponudbe v primeru prihodnjega povečanja povpraševanja po foliji < 6.

(52)

Tretjič, Komisija je v zvezi s trditvijo, da je uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije okolju prijaznejša, opozorila, da želeni učinek ukrepov trgovinske zaščite v obliki dajatev ni preprečiti uvoz danega izdelka, ampak zagotoviti, da se s tem uvozom trguje po neškodljivih cenah. Opozorila je tudi na zmožnost proizvajalcev Unije, da proizvajajo folijo < 6, kot je navedeno v uvodni izjavi 50.

(53)

Nazadnje, kar zadeva trditev družb Tetrapak in Huhtamäki v zvezi z omejeno ponudbo, je preiskava pokazala, da proizvodna zmogljivost industrije Unije za folijo < 6 znatno presega povpraševanje.

(54)

Komisija je glede na zgornje premisleke začasno zavrnila zahtevek za izključitev folije < 6 iz obsega izdelka v preiskavi.

(55)

Ena zainteresirana stran, tj. družba Xiamen, je zahtevala izključitev aluminijaste folije za avtomobilske akumulatorje iz naslednjih razlogov:

(56)

V odgovor je Komisija najprej navedla, da imajo vse zlitine, ki jih je navedla zainteresirana stran, skupno lastnost, tj. več kot 98-odstotno vsebnost aluminija, in pritožba ni omejena na določeno zlitino. Uporaba drugačnih zlitin za drugačne različice izdelka ni neobičajna in se ne more obravnavati kot merilo za izključitev.

(57)

Drugič, svetleča ali mat površina je rezultat valjanja dveh plasti konverterske aluminijaste folije skupaj v zadnjem obratu za valjanje, pri katerem ploskvi, ki sta med valjanjem obrnjeni druga proti drugi, izgubita sijaj. Ta metoda proizvodnje je bila zajeta v pritožbi, v kateri je izrecno navedeno, da sta obe površini konverterske aluminijaste folije lahko svetleči, če tako določi stranka (6). Predvidena uporaba konverterske aluminijaste folije za avtomobilske akumulatorje zato nikakor ne more utemeljiti izključitve iz obsega izdelka, saj so fizikalne lastnosti izdelka enake. Enako velja za višje stroške zaradi valjanja ene same plasti.

(58)

Tretjič, proizvodnja avtomobilskih akumulatorjev v Uniji je še vedno v začetni fazi. Komisija je zbrala dokaze, da se proizvajalci Unije pripravljajo, da bi zadostiti povpraševanju v tem nastajajočem tržnem segmentu. Poleg tega je argument v nasprotju s trditvijo družbe Walki v zvezi z izključitvijo folije < 6, in sicer da se bo industrija Unije morda tako osredotočila na folijo za avtomobilske akumulatorje, da morda ne bo imela interesa, da bi dovolj proizvodne zmogljivosti namenila za folijo < 6.

(59)

Četrtič, dejstvo, da izvoz iz LRK zdaj ni velik, kaže na dejstvo, da je proizvodnja akumulatorjev za električne avtomobile v EU šele v začetni fazi, zato to ni prepričljiv argument za izključitev.

(60)

Analiza je pokazala, da je konverterska aluminijasta folija za akumulatorje električnih avtomobilov tehnično konverterska aluminijasta folija, ki je vključena v opredeljen obseg preiskave.

(61)

Komisija je glede na zgornje premisleke začasno zavrnila zahtevek za izključitev konverterske aluminijaste folije za akumulatorje električnih avtomobilov iz obsega izdelka v preiskavi.

(62)

Iz dokazov, ki so bili na voljo ob začetku preiskave, je bil razviden obstoj znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Komisija je zato menila, da je primerno začeti preiskavo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(63)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je vse proizvajalce izvoznike iz zadevne države pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo konverterske aluminijaste folije. Ustrezne informacije je predložilo sedem proizvajalcev izvoznikov.

(64)

Poleg tega je Komisija vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(65)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku zainteresirane strani obvestila, da bi na podlagi informacij, ki so bile takrat na voljo, možni primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe lahko bili Turčija in Brazilija. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(66)

Komisija je 25. novembra 2020 objavila prvo obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo), s katerim je zainteresirane strani obvestila o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji konverterske aluminijaste folije. Poleg tega je kot možne ustrezne reprezentativne države opredelila Brazilijo, Rusijo in Turčijo. Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Prejela je pripombe od vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(67)

Komisija je 17. marca 2021 po analizi prejetih pripomb objavila drugo obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) (prvo in drugo obvestilo v nadaljnjem besedilu skupaj: obvestili). V drugem obvestilu je posodobila seznam proizvodnih dejavnikov in zainteresirane strani obvestila, da bo na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe kot reprezentativno državo uporabila Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi javno dostopnih finančnih poročil proizvajalcev iztiskanih izdelkov iz aluminija v Turčiji. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Prejela je pripombe od vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(68)

Komisija je po analizi pripomb in informacij, ki jih je prejela v zvezi z drugim obvestilom, začasno sklenila, da je Turčija ustrezna izbira za reprezentativno državo, iz katere bi izhajali neizkrivljene cene in stroški za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.4 v nadaljevanju.

(69)

Komisija je po začetku preiskave na podlagi člena 2(6a)(a) osnovne uredbe kitajski vladi poslala dva vprašalnika v zvezi z obstojem izkrivljanja. Vendar kitajska vlada ni predložila nobenega izpolnjenega vprašalnika. Komisija je 8. decembra 2020 z verbalno noto kitajsko vlado obvestila, da namerava uporabiti določbo člena 18 osnovne uredbe v zvezi z morebitnim obstojem znatnega izkrivljanja na kitajskem domačem trgu za konvertersko aluminijasto folijo v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe in morebitnim obstojem izkrivljanja na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je kitajsko vlado pozvala, naj predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(70)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(71)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(72)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(73)

Člen 2(6a)(b) osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje [...] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(74)

Ker seznam iz člena 2(6a)(b) ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(75)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(76)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (7), v katerem opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo), ter v določenih sektorjih (kot so jeklarstvo in kemikalije). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v dokumentacijo preiskave. Pritožba je vsebovala tudi nekatere relevantne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo.

(77)

Pritožba je vsebovala informacije o dodatnih študijah in poročilih, v katerih je bil proučen položaj industrije aluminija v LRK. Prvič, v pritožbi je bil naveden dokument OECD z naslovom „Measuring distortions in international markets: the aluminium value chain“ (Merjenje izkrivljanja na mednarodnih trgih: vrednostna veriga aluminija) (v nadaljnjem besedilu: študija OECD) (8), v katerem je skrbno proučeno vprašanje finančnih subvencij, dodeljenih družbam v industriji aluminija. Kot so navedli pritožniki, študija OECD navaja, da je v kitajskem razvojnem načrtu za industrijo neželeznih kovin za obdobje 2016–2020 med drugim zajet poziv k zaščitnim ukrepom s podaljšanjem finančne in davčne podpore, vključno z reševanjem družb ali pomočjo pri nedonosnih kreditih. Drugič, pritožniki so navedli sklic na poročilo, pripravljeno za nemško združenje industrije neželeznih kovin WVMetalle, z dne 24. aprila 2017 (9) (v nadaljnjem besedilu: poročilo za WVMetalle), ki podpira ugotovitve iz poročila in iz študije OECD. Poleg tega so pritožniki poudarili, da je Komisija v nedavnem pregledu zaradi izteka ukrepa v zvezi s protidampinškimi dajatvami na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Kitajske (10) potrdila obstoj znatnega izkrivljanja cene aluminija in je trdila, da ta ugotovitev ni bila omejena na zadevni izdelek v zadevni preiskavi, ampak je zajemala tudi konvertersko aluminijasto folijo, pri kateri se uporablja enak vhodni material in enaki proizvodni postopki. Nazadnje, pritožniki se sklicujejo na protisubvencijsko preiskavo o kitajski aluminijasti foliji, ki jo je ministrstvo Združenih držav za trgovino končalo leta 2018 (11) ter pri kateri je bilo ugotovljeno, da kitajska vlada podpira kitajsko industrijo aluminijaste folije in subvencioniranje primarnega aluminija.

(78)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 69, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve v začetni fazi, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik. Pripombe, ki jih je v zvezi s tem predložilo več zainteresiranih strani, so obravnavane v oddelku 3.3.1.11 v nadaljevanju.

(79)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(80)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (12). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (13).

(81)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (14). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(82)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (15). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(83)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica v prejšnjih ciklih načrtovanja. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.3.1.5 v nadaljevanju) (16).

(84)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne zgolj ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju) (17). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (18).

(85)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem ogrožajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (19). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (20).

(86)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju z nemotenim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (21).

(87)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(88)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih podjetij v državni lasti in strankarskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.3.1.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (22). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (23). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju aluminija, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.3.1.5 v nadaljevanju.

(89)

Študija OECD, ki jo je kot dokaz predložil pritožnik, se nanaša na podjetja v državni lasti v sektorju aluminija, ki v svojih regulativnih načrtih posebej poudarjajo, kako državno lastništvo vpliva na ustrezne industrijske politike in kako se z njim ustvarja državna podpora. Natančneje, eno podjetje v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 navaja, da je eno od 52 osrednjih podjetij v državni lasti, da ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik v energetskem sektorju ter da od kitajske vlade prejema celovito in trajno podporo. Drugo podjetje v državni lasti v pregledu obveznic iz leta 2017 navaja dejstvo, da lahko zadevna vlada province znatno vpliva na skupino (24).

(90)

LRK je največja proizvajalka aluminija na svetu, več njenih velikih podjetij v državni lasti pa je med največjimi posameznimi svetovnimi proizvajalci. Poročilo za WV Metalle kaže, da imajo podjetja v državni lasti prevladujoč delež na domačem trgu, (25) kar potrjujejo druge ocene, v skladu s katerimi podjetja v državni lasti predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje primarnega aluminija v LRK (26). Medtem ko se lahko povečanje zmogljivosti v zadnjih letih delno pripiše družbam v zasebni lasti, bi tudi taka povečanja zmogljivosti običajno vključevala različne oblike posredovanja (lokalne) vlade, kot je dopuščanje nezakonitih širitev zmogljivosti (27). Poleg tega se je tudi med glavnimi podjetji v državni lasti povečala proizvodna zmogljivost aluminija, čeprav v manjšem obsegu (28).

(91)

Kitajska vlada ne le nadzoruje podjetja v državni lasti, temveč tudi vpliva na družbe v zasebni lasti v LRK. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci konverterske aluminijaste folije prejeli subvencije vlade. Vse vzorčene družbe so na primer v svojih letnih poročilih navedle številne vladne subvencije. Dodelitev vseh teh subvencij kaže tudi na znatno poseganje države na trg.

(92)

Visoka raven poseganja države v industriji aluminija in visok delež podjetij v državni lasti v tem sektorju tudi zasebnim proizvajalcem aluminija, ki delujejo v segmentu konverterske aluminijaste folije, preprečujeta poslovanje pod tržnimi pogoji. Za javna in zasebna podjetja v jeklarskem sektorju dejansko veljajo politični nadzor in navodila, kot je navedeno v oddelku 3.3.1.5 v nadaljevanju.

(93)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, pa ji prisotnost v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, izraža ustrezne lastniške pravice (29), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (30)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v podjetjih v državni lasti zaradi političnih načel. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (31). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer je obstajal vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (32). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci izdelkov iz aluminija in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(94)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (33), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih. V skladu z oddelkom II.4 smernic je treba: „okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v skladu z oddelkom III.6 pa: „nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Partija je s tem dokumentom poudarila vlogo zasebnih podjetij pri delovanju združene fronte v prizadevanjih za povečanje vloge KKP v nepartijskih organizacijah in subjektih (34).

(95)

Naslednji primer kaže zgoraj opisano gibanje krepitve poseganja kitajske vlade v sektor aluminija.

(96)

Kot je Komisija ugotovila v drugi preiskavi o nekaterih aluminijastih folijah v zvitkih s poreklom iz Kitajske (35) leta 2017, je kitajski proizvajalec aluminija v državni lasti China Aluminium International Engineering Corporation Limited (v nadaljnjem besedilu: družba Chalieco) spremenil svoj statut in dal večji pomen vlogi partijskih celic v družbi. Vključil je celo poglavje o partijskem odboru, katerega člen 113 določa: „Pri odločanju o pomembnih poslovnih zadevah se odbor vnaprej posvetuje s partijskim odborom družbe (36)“. Poleg tega družba Aluminum Corporation of China (v nadaljnjem besedilu: družba Chalco) v svojem letnem poročilu (37) za leto 2017 navaja, da so številni direktorji, nadzorniki in višje vodstvo, vključno s predsednikom in izvršnim direktorjem ter predsednikom nadzornega odbora, člani KKP.

(97)

Kar zadeva podjetja, dejavna v proizvodnji izdelkov iz konverterske aluminijaste folije, družba Xiamen pojasnjuje dejavnosti za krepitev partije na naslednji način: „Družba Xiamen Xiashun dejavno spodbuja krepitev partije in delo sindikatov ter ostaja zavezana sistemu skupnih srečanj partije, vlade in delavcev skozi leta, s čimer zaposlenim zagotavlja pomembno platformo za sodelovanje pri odločanju, zaščito njihovih pravic in interesov ter vzpostavitev usklajenega vzdušja (38).“

(98)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (39). Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju aluminija in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(99)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (40).

(100)

Vlada ima na primer ključno vlogo pri razvoju kitajskega sektorja aluminija. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se neposredno ali posredno nanašajo na ta sektor ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Z uporabo teh in drugih instrumentov vlada usmerja in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja aluminija. Take politike imajo pomemben neposredni ali posredni vpliv na stroške proizvodnje izdelkov iz aluminija.

(101)

V skladu z ugotovitvami Komisije v primeru nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Kitajske (41) se v primeru iztiskanih izdelkov iz aluminija (42) in v primeru ploščato valjanih izdelkov iz aluminija (začasni ukrepi) (43) enako uporabljajo naslednja dejstva v zvezi s tem zadevnim izdelkom, ki je, podobno, izdelek iz aluminija nižje v proizvodni verigi.

(102)

Čeprav 13. petletni načrt za gospodarski in socialni razvoj (44), ki zajema obdobje preiskave, ne vsebuje posebnih določb o aluminiju, za industrijo neželeznih kovin na splošno predvideva strategijo spodbujanja sodelovanja pri mednarodnih proizvodnih zmogljivostih in proizvodnji opreme. Za dosego teh ciljev načrt potrjuje okrepitev podpornih sistemov, povezanih z obdavčenjem, financiranjem, zavarovanjem, naložbami in finančnimi platformami ter platformami za oceno tveganja (45).

(103)

Ustrezni sektorski načrt, tj. razvojni načrt za industrijo neželeznih kovin (2016–2020) (v nadaljnjem besedilu: načrt), določa posebne politike in cilje, ki si jih vlada prizadeva doseči za številne sektorje industrije neželeznih kovin (46), vključno s sektorjem aluminija.

(104)

Cilj načrta je posodobitev nabora izdelkov, ki jih proizvaja kitajska industrija aluminija, med drugim s podpiranjem inovacij. Poziva k hitremu razvoju sistema mešanega lastništva in spodbuditvi vitalnosti družb v državni lasti. Nadalje določa možnost kopičenja zalog neželeznih kovin, izboljšanje zaščite virov, vključno z aluminijem, ter določa specifične količinske cilje za zmanjšanje porabe energije, povečanje deleža recikliranega aluminija v proizvodnji in večjo izkoriščenost zmogljivosti (47).

(105)

Načrt nadalje določa strukturne prilagoditve s strožjim nadzorom novih obratov za taljenje in odpravo zastarelih zmogljivosti. Zagotavlja geografsko razporeditev predelovalnih obratov, se osredotoča na projekte za povečanje izkoriščanja virov boksita in aluminijevega oksida ter zajema oskrbo z električno energijo in cenovno politiko (48).

(106)

Načrt s širokim naborom ukrepov in politik predstavlja nadaljevanje načrta za prilagoditev in oživitev industrije neželeznih kovin iz leta 2009, ki je bil sprejet, da bi se ublažili negativni učinki finančne krize na industrijo neželeznih kovin. Ključni cilji, določeni v načrtu, med drugim vključujejo nadzor obsega proizvodnje, prestrukturiranje, pridobivanje surovin, politiko izvoznih dajatev, zanesljivost oskrbe z viri, kopičenje zalog, tehnološke inovacije, finančno politiko ter načrtovanje in izvajanje (49).

(107)

Drug dokument politike, ki je usmerjen v sektor aluminija, so standardni pogoji, ki veljajo za industrijo aluminija in jih je 18. julija 2013 izdalo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, da bi pospešilo strukturno prilagoditev in omejilo neurejeno širjenje zmogljivosti za taljenje aluminija. Standardni pogoji uvajajo minimalne količine proizvodnje za nove obrate, standarde kakovosti in zanesljivost oskrbe za uvožen in domač boksit ter aluminijev oksid. Standardni pogoji kažejo, da je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo organ, ki je odgovoren za standardizacijo in upravljanje industrije aluminija ter objavo seznama družb, ki jim je dovoljeno poslovanje v industriji aluminija (50).

(108)

V usmerjevalnem mnenju o ustvarjanju odličnega tržnega okolja, spodbujanju strukturne prilagoditve in preoblikovanja industrije neželeznih kovin ter povečanju koristi, ki jih je leta 2016 izdal generalni urad državnega sveta (2016/42) (51), so kitajski organi kot glavne cilje navedli: „optimizacijo strukture industrije neželeznih kovin; osnovno uravnoteženje ponudbe ključnih kategorij izdelkov in povpraševanja po njih; ohranjanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti proizvodnje elektrolitskega aluminija nad 80 %; znatno povečanje zmogljivosti za zanesljivost oskrbe z mineralnimi viri za minerale, kot sta baker in aluminij“ (52). Cilj dokumenta je tudi „strogo nadzirati novo proizvodno zmogljivost“. V ta namen je treba: „zagotovi izvajanje nepogrešljivih novih (spremenjenih, razširjenih) gradbenih projektov; v katerih se uporablja elektrolitski aluminij; […] uporabljajo socialni nadzor in druga orodja; okrepijo prizadevanja na področju nadzora in pregledov; natančno raziščejo in obravnavajo novi projekti za uporabo elektrolitskega aluminija, ki kršijo predpise“ (53). Te določbe kažejo precejšnjo stopnjo poseganja kitajske vlade v sektor neželeznih kovin, vključno s sektorjem aluminija.

(109)

Zgoraj navedeno poseganje države v delovanje sektorja aluminija z dokumenti načrtovanja se izraža tudi na ravni provinc. Na primer, cilj obvestila vlade province Šandong (kjer ima sedež pomemben proizvajalec konverterske aluminijaste folije Donghai) o izvajanju načrta za pospešitev razvoja sedmih energijsko intenzivnih industrijskih sektorjev (2018/248) z dne 6. novembra 2018 je „spodbujanje razširitve verige industrije elektrolitskega aluminija“ z naslednjimi ukrepi: „dodatnim povečanjem deleža fine in intenzivne obdelave tekočega elektrolitskega aluminija in materialov za obdelavo aluminija; pospešitvijo in spodbujanjem razširitve verige industrije aluminija na končne izdelke in visokokakovostne izdelke; razširitvijo uporabe visokokakovostnih materialov iz aluminija; povečanjem možnosti razvoja industrije obdelave aluminija“. (54)

(110)

Država je posegala v delovanje sektorja aluminija že več let pred izdajo zgoraj navedenih dokumentov politike, kar se na primer kaže v smernicah za pospeševanje prestrukturiranja industrije aluminija (v nadaljnjem besedilu: smernice za prestrukturiranje) (55), ki jih je aprila 2006 izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme. Slednja je aluminij obravnavala kot temeljni izdelek v razvoju nacionalnega gospodarstva. Smernice za prestrukturiranje navajajo tudi, da se pri izvajanju industrijske razvojne politike, ki jo je odobril državni svet, na nekaterih področjih dosežejo specifični cilji. Ta področja so: povečanje koncentracije v industriji, dostop do finančnega kapitala (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju), organizacija industrije, strog nadzor izvoza elektrolitskega aluminija in odprava zastarelih zmogljivosti.

(111)

Poleg tega na ceno ključnih vložkov, kot sta energija in električna energija, vplivajo tudi različne vrste poseganja države (56). Država je zlasti posredovala v korist kitajskih proizvajalcev z določanjem različnih, ugodnejših cen energije. Kitajski organi so v usmerjevalnem mnenju o ustvarjanju odličnega tržnega okolja, spodbujanju strukturne prilagoditve in preobrazbe industrije neželeznih kovin ter povečanju koristi, kot je navedeno zgoraj, kot cilj politike priznali „nadaljnje izvajanje politike različnih cen električne energije; spodbujanje upravičenih uporabnikov električne energije, naj sklenejo neposredne sporazume z družbami za proizvodnjo električne energije; določitev cen s pogajanji“ (57). Komisija je tudi ugotovila, da so se podobne politike izvajale na ravni provinc. Na primer v provinci Junan, glede na informacije, ki so bile novembra 2019 objavljene v China Industry Journal: „Provinca Junan je za izvedbo načrta uspešno izdala posebne politike, kot sta ‚izvedbeno mnenje o spodbujanju celostnega razvoja vodne energije in materialov iz aluminija‘ in ‚načrt za uporabo ugodnejših cen za spodbujanje uporabe vodne energije‘. Jasno je razvidno, da ima vsako podjetje, ki prinese svojo kvoto zmogljivosti v provinco Junan, koristi od politike ‚ugodnejše cene in polnega prenosa‘, kar pomeni, da se prvih pet let za elektrolitski aluminij uporablja posebna ugodnejša cena električne energije, ki znaša 0,25 RMB na kWh. Kar zadeva intenzivno obdelavo materialov, se odobri posebna ugodnejša cena električne energije, ki znaša 0,20 RMB na kWh. Glede na poročila imajo celoviti projekti družb Henan Shenhuo in Sichuan Qiya, ki prinašajo kvote za gradnjo v provinci Junan, že koristi od politike za projekte vključevanja in podpisani so bili ustrezni sporazumi z lokalnimi oblastmi, družbami za energetska omrežja in družbami za proizvodnjo električne energije“ (58).

(112)

Še en primer poseganja države na ravni provinc je razviden iz obvestila vlade province Šandong o izvajanju načrta za pospešitev visokokakovostnega razvoja sedmih energijsko intenzivnih industrijskih panog (glej uvodno izjavo 109), v katerem so organi v zvezi z uporabo energije določili cilje glede preoblikovanja in nadgradnje za industrijo elektrolitskega aluminija: „Poraba električne energije pri elektrolitskem aluminiju na tono aluminija bi se morala do leta 2022 zmanjšati na približno 12 800 kWh, stopnja elektrolitske intenzivne obdelave elektrolitskega aluminija v provinci bi morala doseči približno 50 %, dodana vrednost aluminija na tono pa bi se morala v povprečju zvišati za več kot 30 % (59).“

(113)

V zvezi z izvrševanjem določb iz zgoraj navedenih dokumentov o načrtovanju imajo pomembno vlogo kitajska industrijska združenja. Ti subjekti morajo zagotavljati, da industrija izvaja politike kitajske vlade. Ta odgovornost je potrjena z dejstvom, da se pri svoji dejavnosti tesno povezujejo z državnimi organi, kar se izraža v njihovih statutih. V primeru sektorja aluminija je v statutu kitajskega združenja industrije neželeznih kovin navedeno, da „združenje upošteva osnovne smernice partije ter njena različna načela in politike, spoštuje ustavo, zakone in druge predpise ter nacionalne politike, pa tudi družbene in moralne vrednote. Njegov namen je še vedno služenje vladi, industriji, podjetjem in poslovnim upravljavcem; moralo bi vzpostaviti in izboljšati mehanizem samodiscipline industrije; moralo bi v celoti vključiti osebje vlade za pridobitev pomoči; moralo bi posredovati med vlado in podjetji“ (člen 3). Podobno člen 25 določa, da morajo predsednik, podpredsednik in generalni sekretar združenja: „upoštevati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (60)

(114)

Podobno statut kitajskega združenja industrije neželeznih kovin določa, da „združenje sprejema poslovne smernice ter nadzor in upravljanje s strani komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti, ministrstva za civilne zadeve in kitajskega združenja industrije neželeznih kovin“ (člen 4). Eden od uveljavljenih elementov poslovnega obsega statuta je tudi „dejavno oblikovanje predlogov in mnenj o razvoju industrije, industrijski politiki, zakonih in predpisih, v skladu z splošnimi načeli in nalogami partije in države v zvezi z graditvijo sistema socialističnega tržnega gospodarstva ter ob upoštevanju dejanskega stanja industrije“ (člen 6). Nazadnje, člen 22 določa tudi, da morajo predsednik, namestnik predsednika in generalni sekretar združenja med drugimi pogoji: „upoštevati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (61).

(115)

Tako je iz številnih načrtov, smernic in drugih dokumentov v zvezi z aluminijem, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni, jasno razvidna visoka stopnja poseganja kitajske vlade v sektor aluminija (62). S pomočjo teh in drugih instrumentov vlada vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja.

(116)

Poleg načrtov država v sektor med drugim posega z ukrepi, povezanimi z izvozom, vključno z izvoznimi dajatvami, izvoznimi kvotami, zahtevami glede izvozne zmogljivosti in zahtevami glede minimalne izvozne cene različnih surovin za aluminij.

(117)

Kitajska vlada nadalje odvrača od izvoza primarnega aluminija in njegovih proizvodnih sredstev ter spodbuja izdelke iz aluminija z višjo dodano vrednostjo. Ta cilj se uresničuje z odobritvijo popolnih ali delnih olajšav DDV za izdelke nižje v proizvodni verigi v kombinaciji z nepopolnimi olajšavami DDV in izvoznimi dajatvami za primarni aluminij (63).

(118)

Druge vrste poseganja države, ki povzročajo izkrivljanje trga, vključujejo politiko kopičenja zalog prek urada za državne rezerve in vlogo šanghajske terminske borze (SHFE) (64). Poleg tega je bilo v več preiskavah o trgovinski zaščiti ugotovljeno, da je kitajska vlada proizvajalcem aluminija dosledno dodeljevala različne vrste ukrepov državne podpore (65). Obsežno poseganje kitajske vlade v sektor aluminija je privedlo do presežnih zmogljivosti (66), kar najjasneje ponazarja rezultate politik kitajske vlade in posledično izkrivljanje.

(119)

V študiji OECD je bila opredeljena tudi dodatna vladna podpora, ki vpliva na tržne sile v sektorju aluminija. Taka podpora je običajno v obliki vložkov, zlasti električne energije in primarnega aluminija, ki se prodajata po cenah, nižjih od tržnih (67). V študiji OECD je nadalje opisano, kako se cilji kitajske vlade za sektor aluminija prenesejo v industrijske politike in posebne ukrepe na ravni provinc in na lokalni ravni, vključno na primer s kapitalskimi injekcijami, prednostnimi pravicami v zvezi z mineralnimi viri, vladnimi nepovratnimi sredstvi in subvencijami ali davčnimi spodbudami (68).

(120)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo ključnim industrijam, vključno s sektorjem aluminija, ki zajema proizvodnjo izdelkov iz konverterske aluminijaste folije. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(121)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, ne nazadnje tudi zato, ker je v postopkih v primeru insolventnosti veliko pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (69).

(122)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (70). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Za njihovo dodelitev je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po cenah, nižjih od tržnih (71). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (72).

(123)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce izdelkov iz konverterske aluminijaste folije veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve. Komisija je zato sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor izdelkov iz konverterske aluminijaste folije.

(124)

To ugotovitev podpira začasna pozitivna ugotovitev ministrstva za trgovino v preiskavi nekaterih aluminijastih folij iz Kitajske, v kateri je bilo na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovljeno, da zagotavljanje zemljišč s strani kitajske vlade v zameno za nižje nadomestilo od ustreznega pomeni finančni prispevek v smislu člena 771(5)(D) zakona o tarifah iz leta 1930, kakor je bil spremenjen (73).

(125)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju aluminija, tudi v zvezi z zadevnim izdelkom, diskriminatorna ali pa je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(126)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (74). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (75). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (76). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(127)

Predloženi niso bili nobeni ustrezni dokazi, da za sektor aluminija, vključno s proizvajalci izdelkov iz konverterske aluminijaste folije, ne bi veljal opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor aluminija prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavnih surovin za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(128)

Za dostop družb iz LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(129)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (77), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja ne upoštevajo ekonomske uspešnosti projekta, temveč druga merila. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (78), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (79). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (80).

(130)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, pa prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(131)

Na primer, kitajska vlada je nedavno pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh splošnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja družb (81). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (82).

(132)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (83).

(133)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (84). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(134)

V zvezi s tem se študija OECD nanaša na nepotrjene dokaze, da so nekateri proizvajalci aluminija v LRK pridobili financiranje pod ugodnejšimi pogoji, pri čemer naj bi se stroški financiranja ločili od ustrezne ravni zadolženosti podjetja. V skladu z navedeno študijo je en proizvajalec aluminija v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 izrecno navedel, da privablja precejšnjo finančno podporo kitajskih bank, ki izvajajo politike države in katerih obrestna mera je pod referenčno vrednostjo. Podobno pregled obveznic iz leta 2017, ki ga je pripravil drug proizvajalec v državni lasti, navaja močne vezi, ki jih ima družba s kitajskimi bankami, vključno z bankami, ki izvajajo politike države in so družbi zagotovile poceni financiranje. V študiji OECD se v zvezi s tem ugotavlja, da čeprav lahko obstajajo številni razlogi, zakaj so obrestne mere za ta podjetja nizke, pa lahko nasprotje med slabimi finančnimi kazalniki in nizkimi obrestnimi merami kaže na morebitno podcenjevanje tveganja, povezanega s temi posojilojemalci (85).

(135)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(136)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vpliva izkrivljanje, ki ga povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, dejansko še vedno predstavlja najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (86). Uradni mediji v LRK so nedavno poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (87). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(137)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečeval. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane zombi družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(138)

Znatno izkrivljanje, ki je posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vpliva na korporativni sistem posojil v LRK, kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(139)

Predložen ni bil noben dokaz, da bi bil sektor aluminija, vključno s proizvajalci izdelkov iz konverterske aluminijaste folije, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(140)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.3.1.1 do 3.3.1.5, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.3.1.6 do 3.3.1.8.

(141)

Komisija opozarja, da je za proizvodnjo izdelkov iz konverterske aluminijaste folije potreben širok razpon vložkov. V dokumentaciji preiskave ni dokazov, da ta proizvodna sredstva ne izvirajo iz LRK. Ko proizvajalci izdelkov iz konverterske aluminijaste folije kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(142)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelkov iz konverterske aluminijaste folije niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zaznamovani pa so tudi vsi stroški vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Argumenti in dokazi, ki so jih v zvezi s tem predložili proizvajalci izvozniki, so obravnavani v naslednjem oddelku.

(143)

Predhodna analiza, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o javnem poseganju v kitajsko gospodarstvo na splošno ter v sektor aluminija (vključno z zadevnim izdelkom), je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(144)

Družba Xiamen je v odgovor na drugo obvestilo navedla, da referenčnih meril ni treba uporabiti, če proizvodne dejavnike kupuje pod običajnimi tržnimi pogoji. Družba Xiamen je zlasti trdila, da so referenčne cene ter cene, ki jih je določila za ingote in plošče, primerljive, kar naj bi ovrglo trditve o izkrivljanju na trgu surovin. Poleg tega je družba Zhongji trdila, da je surovine in energijo kupila na komercialni podlagi pod običajnimi tržnimi pogoji.

(145)

Komisija je opozorila, da se po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v državi izvoznici v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ni primerno upoštevati domačih cen in stroškov v državi izvoznici, normalna vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi glede na neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi. Ista določba osnovne uredbe omogoča uporabo domačih stroškov, če je zanje na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. Vendar v tej zadevi družbi Xiamen in Zhongji nista predložili nobenih takih točnih in ustreznih dokazov. Podobne ravni cen nekaterih surovin v državi izvoznici in reprezentativni državi kot take ne kažejo na to, da ni znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, saj lahko cene v določenem obdobju nihajo in se uskladijo zaradi številnih drugih razlogov. Nasprotno, številni drugi dejavniki podpirajo ugotovitev znatnih izkrivljanj, kot je dokazano v oddelkih 3.3.1.2 do 3.3.1.9. Zato le sklicevanje na primerljivost domačih cen nekaterih surovin z referenčnimi vrednostmi v reprezentativni državi ne izpolnjuje pogoja predložitve točnih in ustreznih dokazov. Trditve družb Xiamen in Zhongji je zato bilo treba zavrniti.

(146)

Poleg tega je družba Xiamen v svojih pripombah glede začetka preiskave najprej trdila, da člen 2(6a) ni v skladu s protidampinškim sporazumom STO. Prvič, člen 2.2 protidampinškega sporazuma namreč priznava tri scenarije, ki omogočajo računsko določitev normalne vrednosti: (i) prodaja se ne izvaja v okviru običajnega poteka trgovine; (ii) obstaja poseben položaj na trgu ali (iii) zaradi majhnega obsega prodaje na domačem trgu taka prodaja ni reprezentativna. Družba Xiamen je trdila, da znatno izkrivljanje ne izpolnjuje nobenega od treh meril. Nadalje je trdila, da čeprav bi se lahko štelo, da koncept znatnega izkrivljanja spada pod drugo od zgoraj navedenih meril, je odbor STO v zadevi DS529 Avstralija – protidampinški ukrepi za kopirni papir A4 potrdil, da dejstvo, da na domačo ceno zadevnega izdelka in njegovih vložkov vpliva izkrivljanje vlade, ni dovolj, da bi se štelo, da so na ustrezno primerjavo prodaje na domačem trgu in izvoza vplivale „posebne razmere na trgu“. Poleg tega je družba Xiamen pripomnila, da je Komisija sistematično računsko določila normalno vrednost, čeprav bi morala za vsak primer posebej preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma. Družba Xiamen je nadalje trdila, da člen 2.2 protidampinškega sporazuma določa, da je treba pri računski določitvi normalne vrednosti upoštevati „stroške v državi porekla“, kot je bilo potrjeno v zadevah STO DS529 Avstralija – protidampinški ukrepi za kopirni papir A4 in DS473 Evropska unija – protidampinški ukrepi za biodizel iz Argentine. Poleg tega je družba Xiamen trdila, da bi morala biti normalna vrednost računsko določena v skladu z zahtevami iz člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma, pri čemer je družba dodala, da morajo preiskovalni organi v skladu z ugotovitvami v navedenem poročilu DS473 in zadevi STO DS427 Kitajska – protidampinški ukrepi in ukrepi izravnalnih dajatev za brojlerje iz Združenih držav upoštevati evidentirane stroške proizvajalcev izvoznikov, razen če niso v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli ali ne izražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka. Čeprav bi evidentirani stroški izpolnjevali navedena pogoja, člen 2(6a) osnovne uredbe po mnenju družbe Xiamen ni skladen s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ker se stroški proizvajalca izvoznika ne upoštevajo sistematično.

(147)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) osnovne uredbe popolnoma skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO. Kot je izrecno pojasnil pritožbeni organ STO v zadevi DS473 Evropska unija – protidampinški ukrepi za biodizel iz Argentine, pravo STO dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Komisija je opozorila, da se zadevi DS529 Avstralija – protidampinški ukrepi za kopirni papir A4 in DS427 Kitajska – brojlerji nista nanašali na razlago člena 2(6a) osnovne uredbe in pogoje za njegovo uporabo. Poleg tega so se dejanske razmere v navedenih zadevah razlikovale od razmer in meril, na podlagi katerih je bila uporabljena metodologija v skladu s to določbo osnovne uredbe, ki se nanaša na obstoj znatnega izkrivljanja v državi izvoznici. V skladu s členom 2(6a) se normalna vrednost računsko določi glede na neizkrivljene stroške in cene, ki izvirajo iz reprezentativne države, ali glede na mednarodno referenčno vrednost le, če je ugotovljeno znatno izkrivljanje, ki vpliva na stroške in cene. V vsakem primeru tretja alinea drugega pododstavka člena 2(6a) osnovne uredbe omogoča uporabo domačih stroškov, če se ugotovi, da niso izkrivljeni. Komisija je zato te trditve zavrnila.

(148)

Drugič, družba Xiamen je trdila, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni skladen s členom 2.2.2 protidampinškega sporazuma. Nadalje je trdila, da je pritožbeni organ v zadevi DS219 EK – pribor (fitingi) za cevi potrdil, da mora preiskovalni organ uporabiti dejanske PSU-stroške in dobiček proizvajalcev izvoznikov, če taki podatki obstajajo. Družba Xiamen je zato trdila, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni skladen s členom 2.2.2 protidampinškega sporazuma.

(149)

Komisija je opozorila, da se po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v državi izvoznici v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, normalna vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi glede na neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi. Kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 147, ista določba osnovne uredbe omogoča tudi uporabo domačih stroškov, če se zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. V zvezi s tem so imeli proizvajalci izvozniki možnost predložiti dokaze, da njihovi posamezni PSU-stroški in/ali drugi stroški vložkov dejansko niso bili izkrivljeni. Kot je dokazano v oddelkih 3.3.1.2 do 3.3.1.9, pa je Komisija ugotovila obstoj izkrivljanja v kitajski industriji aluminija, pri čemer ni bilo nobenega zanesljivega dokaza, da proizvodni dejavniki posameznih proizvajalcev izvoznikov niso bili izkrivljeni. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(150)

Tretjič, družba Xiamen je navedla, da lahko Komisija v skladu z določbami člena 2(6a) osnovne uredbe upošteva domače stroške ter da mora v zvezi s tem izvesti analizo, specifično za posamezno družbo in stroške. Zato bi morala biti na podlagi vprašalnika, ki ga je predložila družba Xiamen, zanjo opravljena posebna analiza.

(151)

Komisija je ugotovila, da se obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, potrdi za celotno državo. Če je ugotovljen obstoj znatnega izkrivljanja, se določbe člena 2(6a) a priori uporabljajo za vse proizvajalce izvoznike iz LRK in nanašajo na vse stroške v zvezi z njihovimi proizvodnimi dejavniki. V vsakem primeru ista določba osnovne uredbe omogoča uporabo domačih stroškov, za katere se zanesljivo ugotovi, da znatno izkrivljanje ne vpliva nanje. Če to velja za enega ali več proizvajalcev izvoznikov, je treba v skladu s tretjim pododstavkom člena 2(6a) ločeno oceniti te trditve za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej brez poseganja v določbe o vzorčenju.

(152)

Izračuni v zvezi s protidampinško stopnjo za družbo Xiamen kažejo podatke, ki jih je predložila družba sama, pri čemer so bili ti izračunani v skladu z določbami osnovne uredbe, zlasti členom 2(6a). Ni bilo dokazov, da domače cene in stroški družbe Xiamen niso bili izkrivljeni zaradi stalnega izkrivljanja, ugotovljenega na podlagi razpoložljivih dokazov, razen za palice iz zlitine titana, bora in aluminija, kot je navedeno v uvodni izjavi 161. Zato začasne stopnje dampinga izražajo poseben položaj družbe, vključno s proizvodnimi dejavniki in zneski, kot jih je družba navedla v izpolnjenem vprašalniku, vendar ob ustreznem upoštevanju obstoja in vpliva znatnega izkrivljanja v LRK. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(153)

Družba Xiamen je v zvezi z individualnim položajem družbe navedla, da je družba v zasebni lasti in da ni dokazov, da so zanjo veljali isti lastništvo, nadzor ali politični nadzor in navodila kitajskih organov kot za podjetje v državni lasti ter da zanjo niso veljali nadzor politik in navodila zaradi prisotnosti države, ki bi posegala v cene in stroške. Zato je trdila, da ni delovala „v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice“, kot je navedeno v prvi alinei člena 2(6a)(b) osnovne uredbe.

(154)

Komisija je ponovno poudarila, da se po ugotovitvi znatnega izkrivljanja metodologija iz člena 2(6a) osnovne uredbe uporablja za celotno državo, razen če se zanesljivo ugotovi, da izkrivljanje ne vpliva na nekatere stroške. Družba Xiamen ni predložila nobenega takega dokaza, ampak le splošne trditve v zvezi z nekaterimi merili iz člena 2(6a)(b) osnovne uredbe glede obstoja znatnega izkrivljanja v državi izvoznici kot celoti, pri čemer te niso povezane z njihovimi neizkrivljenimi posebnimi stroški. Trditev družbe Xiamen, da je neodvisna od državnega nadzora, ne more izpodbijati obsežnih dokazov in sklepov iz oddelkov 3.3.1.3 do 3.3.1.5, ki kažejo na obseg in vseprisotnost vpliva vlade in KKP v kitajskem gospodarstvu, vključno s sektorjem aluminija. Poleg tega, kot je navedeno v oddelku 3.3.1.8, vlada razpolaga s številnimi instrumenti in finančnimi spodbudami za usmerjanje družb, vključno s tistimi v zasebni lasti, da upoštevajo njena navodila. Kot je opisano v istem oddelku, imajo finančne institucije, vključno z zasebnimi, spodbude za lažji dostop do financiranja za projekte v skladu z vladnimi načrti, kar znatno vpliva na družbe v zasebni lasti, ki morajo za zagotovitev finančne likvidnosti ravnati v skladu z vladnimi direktivami. Zato bi bilo treba trditev družbe Xiamen, da ni pod nobenim vplivom vlade, vključno z nadzorom lastništva ali nadzorom politik in navodili kitajskih organov, zavrniti.

(155)

Natančneje, Komisija je ugotovila, da je bila družba Xiamen uradno priznana kot: ključno visokotehnološko podjetje na nacionalni ravni s strani državnega sveta; osrednje podjetje province Fudžian za strateške in nastajajoče industrije s strani ekonomske in informacijske komisije province Fudžian; inovativno podjetje province Fudžian s strani urada province Fudžian za znanost in tehnologijo, ekonomske in informacijske komisije province Fudžian, združenja sindikatov province Fudžian ter komisije ljudske vlade province Fudžian za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (88). Za pridobitev teh uradnih priznanj mora družba izpolnjevati ustrezne zahteve za primernost, ki med drugim vključujejo upoštevanje uradne usmeritve kitajske vlade ter spoštovanje uradnih vladnih strategij in politik. To je potrebno tudi za ohranitev takih priznanj in nadaljnje uresničevanje neposredne ali posredne vladne podpore, povezane z njimi. Na primer, nekatere posebne politike, cilji in ugodnosti, povezani s priznanjem osrednjih podjetij strateške in nastajajoče industrije v provinci Fudžian, kar je naziv družbe Xiamen, so: „vključiti osrednja podjetja kot vodilna in za zgled, spodbujati napreden znanstveni razvoj strateških nastajajočih industrij v provinci Fudžian ter doseči cilje in naloge, določene v ‚izvedbenem načrtu za pospešitev razvoja nastajajočih strateških industrij v provinci Fudžian‘“; „podpirati različne vrste skladov tveganega kapitala v provinci Fudžian za nastajajoče strateške industrije pri izvajanju kapitalskih naložb za razvoj ključnih projektov osrednjih podjetij“; „spodbujati osrednja provincialna nastajajoča strateška podjetja, naj se v zvezi s financiranjem uvrstijo na borzo ter izdajo podjetniške obveznice in kratkoročne menice itd., ter jih pri tem podpirati ter zagotoviti ustrezno podporo in storitve za financiranje podjetij“; „skupaj z gospodarskimi in trgovinskimi uradi okrožij in mest celovitega poskusnega območja Pingtan in provincialnimi skupinami (holdingi) družb je provincialni ekonomsko-trgovinski odbor vzpostavil delovni in kontaktni sistem z osrednjimi podjetji nastajajoče industrije, da bi pomagal usklajevati in reševati težave in probleme, s katerimi se srečujejo pri razvoju podjetij, ter zagotovil spremljanje in analizo razvoja osrednjih podjetij“ (89). Komisija zato ni sprejela posebne utemeljitve družbe, da družba Xiamen ne bi bila pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali da ne bi delovala po navodilih organov LRK.

(156)

Poleg tega je družba Xiamen trdila, da je v celoti v lasti tujega podjetja in da zanjo veljajo kitajski zakoni. Njen delničar je bila družba Daching Enterprises Limited, tj. družba, ustanovljena v Hongkongu. Trdila je tudi, da so bila njena finančna poročila revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, saj je del mednarodne skupine, in da je bila ustanovljena na podlagi zakona Ljudske republike Kitajske o zunanji trgovini, zakona Ljudske republike Kitajske o tujih naložbah in zakona Ljudske republike Kitajske o gospodarskih družbah ter da zanjo velja zakon Ljudske republike Kitajske o stečaju podjetij. V skladu z navedenimi zakoni je bila zaščitena z zakonom o stečaju, njen kapital pa je bilo mogoče v skladu z zakonodajo prosto nakazati navznoter ali navzven. Nadalje je trdila, da je družba Ernst & Young revidirala njena finančna poročila v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi ter da bi morala, če bi bilo njeno finančno stanje ogroženo, upoštevati mednarodne standarde in po možnosti biti v stečaju.

(157)

Komisija je opozorila, da izkrivljanje v LRK na področju zakonodaje, kot je opisano v oddelku 3.3.1.6, ne izhaja iz dejstva, da kitajski zakoni ne ustrezajo svojemu namenu. Nasprotno, kitajski zakoni temeljijo na podobnih zakonih v drugih državah, zato ni težav s kakovostjo zakonov kot takih. Težava sta neustrezno izvrševanje teh zakonov in vloga, ki jo ima država v postopkih v primeru insolventnosti. Na podlagi ugotovitev iz oddelka 3.3.1.6 in ker ni dokazov, da za družbo Xiamen ne bi veljalo izkrivljanje na ravni države v zvezi s stečajnim postopkom, je bila ta trditev zavrnjena.

(158)

Družba Xiamen je nadalje pripomnila, da so njena neodvisna pogajanja o cenah s strankami v EU ali drugod potekala na podlagi stroškov proizvodnje in prevladujočih tržnih razmer. Dodala je, da je pri prodaji svojim strankam v EU njena cena temeljila na premiji za pretvorbo in navedeni ceni aluminija za prodajo v EU na londonski borzi kovin (LME).

(159)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost računsko določena na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, če se ugotovi, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v državi izvoznici v njej ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov. Trditve, povzete v prejšnji uvodni izjavi, se nanašajo na izvozno ceno v EU (ali drugam) in ne na normalno vrednost. Komisija je torej to trditev zavrnila.

(160)

V zvezi s surovinami je družba Xiamen trdila, da ni javnih politik ali ukrepov, ki bi diskriminirali v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivali na sile prostega trga v LRK. Po njenem mnenju lahko prosto izbira svoje dobavitelje, bodisi proizvajalce bodisi distributerje, po prosto dogovorjenih cenah. Dodala je, da je bila nakupna cena surovin in drugih vložkov določena s pogajanji in zbiranjem ponudb med več dobavitelji. Družba Xiamen je nadalje dodala, da je nekatere surovine kupovala v tujini. To velja zlasti za palice iz zlitine titana, bora in aluminija, ki jih v celoti kupuje od Združenega kraljestva.

(161)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da družba Xiamen Xiashun ni predložila dokazov, ki bi zanesljivo dokazovali, da na njene stroške v zvezi z domačimi vložki ni vplivalo znatno poseganje države v skladu z ugotovitvami iz oddelkov 3.3.1.2 do 3.3.1.9. V preiskavi je bilo ugotovljeno izkrivljanje v celotni verigi sektorja aluminija. Navedeno izkrivljanje se nanaša tudi na dobavitelje surovin, ki so izpostavljeni vsem vrstam izkrivljanj, ugotovljenih v LRK, vključno s stroški električne energije, delom, dostopom do financiranja itd. V nasprotju s tem je bilo v primeru nakupov družbe Xiamen v tujini na podlagi predloženih dokazov, naknadno navzkrižno preverjenih na daljavo, vključno z izpolnjenim vprašalnikom, in analize cen teh nakupov (ki kaže cene, podobne uporabljenim cenam iz reprezentativne države) ter zaradi neobstoja dokazov o izkrivljanju v zvezi s tem vložkom v Združenem kraljestvu zanesljivo ugotovljeno, da nakupna cena za palice iz zlitine titana, bora in aluminija iz Združenega kraljestva (ki predstavlja majhen del skupnih stroškov surovin te družbe) ni izkrivljena in je ni treba nadomestiti s podatki reprezentativne države.

(162)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je družba Xiamen skupaj z družbo Yunnan Yunlv Yongxin Metal Processing Co., Ltd, (podjetje v državni lasti) v okrožju Jianshui v provinci Junan ustanovila podjetje pod imenom Yunnan Yongshun Aluminium Co., Ltd. Glavna dejavnost te družbe je proizvodnja velikih plošč iz aluminijeve zlitine, družba pa je dobavitelj družbe Xiamen. Iz tega je razvidno, prvič, da družba Xiamen z oblikovanjem skupnega podjetja s podjetjem v državni lasti tesno sodeluje s kitajsko državo, in drugič, da se izkrivljanje na ravni države nanaša tudi na njene dobavitelje.

(163)

Družba Xiamen je nadalje trdila, da vlada ni imela nobenega vpliva na njeno zmožnost dostopa do kredita, ki je bil odobren družbi, ali na pogoje zanj in da so kreditni pogoji, kot je obrestna mera, določeni z ustrezno prevladujočo tržno obrestno mero. Poleg tega je družba Xiamen trdila, da so njeni upravni, prodajni in splošni stroški neizkrivljeni in razumni ter da jih je treba upoštevati.

(164)

Komisija je opozorila, da se pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe analizira morebitni učinek enega ali več izkrivljajočih elementov iz navedene določbe glede na cene in stroške v državi izvoznici. Čeprav proizvajalec izvoznik ni imel dejanske koristi od nobenega neposrednega znatnega državnega financiranja, je bila družba Xiamen quod non upravičena do finančne pomoči, kot je opisano v oddelkih 3.3.1.8 in 3.3.1.5 zgoraj. Razlog za to je, kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.1.5, da je bil proizvajalec izvoznik, tako kot vse družbe v sektorju aluminija, vključen v dokumente kitajske države za načrtovanje in usmerjanje ter je imel dostop do financiranja prek kitajskega finančnega sistema, opisanega v oddelku 3.3.1.8. V zvezi s tem banke in druge finančne institucije, ki upoštevajo navodila kitajske vlade, udeležencem na trgu, vključno s proizvajalci izdelkov iz aluminija, olajšujejo dostop do financiranja ter s tem ustvarjajo mrežo finančne varnosti za taka podjetja in jim zagotavljajo prednost v primerjavi s sorodnimi podjetji zunaj LRK. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118, je poleg tega družba Xiamen, ki ima status nastajajoče strateške industrije, upravičena do finančne podpore, ki je na voljo družbam s statusom nastajajoče strateške industrije, kot je opisano v navedeni uvodni izjavi.

(165)

V zvezi z delom je družba Xiamen trdila, da je upoštevala zanesljiv in običajen sistem stroškov plač. Z zaposlenimi se je neodvisno pogajala o individualnih plačah na podlagi tržnih cen ter njihovega osebnega strokovnega znanja in dosežkov. Dodala je, da v LRK ni državnih zahtev v zvezi z nadzorom nad plačami.

(166)

Komisija je opozorila, da je bilo v oddelku 3.3.1.7 ugotovljeno izkrivljanje na trgu dela na ravni države. Vprašanja, povezana s kitajskim trgom dela, vključno z neobstojem sindikatov, neodvisnih od vlade, in omejitvami mobilnosti delovne sile zaradi sistema prijave gospodinjstev, kot je opisano v uvodni izjavi 130, izkrivljajo oblikovanje plač v LRK. V zvezi s tem ni nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotovilo, da se izkrivljajoči učinki neobstoja neodvisnih sindikatov po vsej državi in vprašanje sistema prijave gospodinjstev ne uporabljajo za družbo Xiamen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(167)

Nazadnje je družba Xiamen trdila, da so bili iz vseh zgoraj navedenih razlogov njeni upravni, prodajni in splošni stroški ter dobički neizkrivljeni in tudi razumni ter da bi jih bilo treba upoštevati pri izračunih.

(168)

Kar zadeva trditev v zvezi s PSU-stroški in dobičkom, je Komisija najprej ugotovila, da je splošna in neutemeljena, saj se je sklicevala le na druge trditve tega proizvajalca izvoznika, ki so bile vse zavrnjene. Poleg tega člen 2(6a)(a) osnovne uredbe posebej določa, da mora računsko določena normalna vrednost v primeru ugotovitve znatnega izkrivljanja za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček vključevati neizkrivljen in razumen znesek. Ker to v tej preiskavi velja in ker to izkrivljanje vpliva na proizvajalca izvoznika ter njegove dobavitelje, so bile te trditve zavrnjene.

(169)

Komisija je zato in ob ustreznem upoštevanju izjeme za palice iz zlitine titana, bora in aluminija konstruirala normalno vrednost na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

(170)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(171)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 70 in 71, je Komisija izdala in vložila v spis dve obvestili o virih za določitev normalne vrednosti: V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, in obravnavane pripombe, prejete od strani o navedenih elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava razmisliti o uporabi Turčije kot primerne reprezentativne države v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Oceno Komisije je mogoče povzeti, kot je navedeno v nadaljevanju.

(172)

V prvem obvestilu je Komisija opredelila 55 držav s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska. V obdobju preiskave je Svetovna banka te države uvrstila med države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Obsežna proizvodnja izdelka v preiskavi pa je bila ugotovljena le v petih od teh držav, in sicer v Armeniji, Braziliji, Indoneziji, Ruski federaciji in Turčiji.

(173)

Zaradi nerazpoložljivosti ustreznih podatkov o uvozu/izvozu in/ali finančnih podatkov o proizvajalcih konverterske aluminijaste folije v Armeniji in Indoneziji, ti državi nista bili podrobneje proučeni kot morebitni reprezentativni državi.

(174)

Družba Xiamen je po prvem obvestilu trdila, da bi morala Komisija proučiti Malezijo kot morebitno reprezentativno državo. Ta proizvajalec izvoznik je navedel, da so v Maleziji proizvedene zadostne reprezentativne količine aluminijaste folije, in se je pri tem skliceval na dve družbi, ki proizvajata zadevni izdelek, in sicer Alcom in UACJ Foil Malaysia. Družba Xiamen je po drugem obvestilu ponovila svojo trditev.

(175)

Prvič, Komisija je navedla, da se v Maleziji uporabljajo trgovinske omejitve za izvoz v obliki zahtev po dovoljenjih in izvoznih dajatev za odpadni aluminij. Ta proizvodni dejavnik predstavlja približno 5 % do 10 % stroškov proizvodnje. Drugič, ni bilo videti, da bi družba Alcom proizvajala konvertersko aluminijasto folijo, družba UACJ Foil Malaysia pa je glede na najnovejše finančne podatke v podatkovni zbirki Dun&Bradstreet (v nadaljnjem besedilu: D&B) na voljo za leto 2019 (obdobje se delno prekriva z OP) (91) poslovala z izgubo. Nazadnje, obvestila vsebujejo posebno prilogo, ki stranem pomaga pri predložitvi informacij o morebitnih dodatnih reprezentativnih državah in/ali družbah za namen člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Družba Xiamen ni predložila informacij v skladu z zahtevanim standardom in ravnjo podrobnosti, ki sta določena v navedeni prilogi. Zaradi zgoraj navedenega je treba trditev družbe Xiamen zavrniti.

(176)

Poleg tega so bile v Rusiji ugotovljene omejitve izvoza v obliki izvoznih dajatev za odpadni aluminij (92), pomemben stranski proizvod, ki se lahko v določeni meri ponovno uporabi v proizvodnem procesu konverterske aluminijaste folije. Še več, večina folije (ki je ključna sestavina v proizvodnji konverterske aluminijaste folije, saj predstavlja več kot 90 % proizvodnih stroškov, odvisno od proizvodnega procesa) se uvaža iz Kitajske ali držav iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/755 (93) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/755). Zato je Komisija izključila Rusijo iz svojega izbora za proučitev ter v obvestilih kot morebitni reprezentativni državi podrobneje analizirala Brazilijo in Turčijo.

(177)

Po prvem obvestilu so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki trdili, da Brazilija zaradi različnih izkrivljanj na brazilskem trgu aluminija ni primerna reprezentativna država. Trdili so tudi, da družba Novelis do Brasil Ltda, ki jo je Komisija predlagala kot reprezentativnega proizvajalca, ni primerna, zlasti zaradi sporočene neobičajno visoke stopnje dobička, ki se je obravnavala kot nereprezentativna za zadevni sektor industrije in neprimerna za vključitev v to zadevo.

(178)

Komisija je seznanjena, da so brazilski organi 29. julija 2020 uvedli protidampinško preiskavo uvoza izdelkov iz aluminija iz Kitajske v Brazilijo (okrožnica št. 46 z dne 28. julija 2020 – v nadaljnjem besedilu: okrožnica 46 – brazilskega sekretariata za zunanjo trgovino – SECEX) (94). Obseg izdelka v preiskavi, naveden v krožnici 46, se je večinoma prekrival z obsegom zadevnega izdelka v sedanji preiskavi, opredeljenim v oddelku 2 zgoraj. V okrožnici 46 so bili v indeksirani obliki objavljeni tudi poslovni rezultati pritožnikov (tri družbe, vključno z družbo Novelis do Brasil), ki so pokazali, da so v celotnem obdobju 2015–2019 pritožniki beležili izgubo.

(179)

Na podlagi teh dokazov je Komisija menila, da ni verjetno, da je bil v zvezi z izdelkom v preiskavi dosežen dobiček, o katerem je poročala družba Novelis do Brasil (19,4 % v zadnjem finančnem obdobju). Glede na to, da družba proizvaja velik obseg izdelkov, je Komisija menila, da je bil tak dobiček najverjetneje in večinoma dosežen v zvezi z drugimi izdelki, ki jih proizvaja družba Novelis do Brasil, kot so izdelki za vesoljsko ali avtomobilsko industrijo ter pločevinke za pijačo.

(180)

Komisija je zato menila, da podatki družbe Novelis do Brasil ne pomenijo ustrezne referenčne vrednosti za določitev razumnih PSU-stroškov in dobička za izdelek v preiskavi. Posledično je v fazi drugega obvestila izključila Brazilijo kot možno primerno reprezentativno državo in se pri svoji analizi osredotočila na Turčijo.

(181)

Analiza uvoza glavnih proizvodnih dejavnikov v Turčijo je pokazala, da na uvoz folije v Turčijo ni znatno vplival uvoz iz Kitajske ali katere koli države iz Priloge I k Uredbi 2015/755. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bili za Turčijo v primerjavi z Brazilijo na voljo natančnejši podatki o uvozu glavnih surovin (vključno s folijo).

(182)

Komisija je v tej zadevi opredelila dva turška proizvajalca konverterske aluminijaste folije, in sicer Assan Aluminyum in Asaş Aluminyum. Medtem ko je družba Assan Aluminyum v proračunskem letu 2019 (delno se prekriva z OP) poslovala z izgubo, je družba Asaş Aluminyum leta 2019 skoraj dosegla prag dobička. V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe je Komisija v zvezi s tem navedla, da „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Skoraj doseženega praga dobička ni mogoče šteti za razumnega, zlasti glede na stopnjo dobička, ki so jo dosegle druge turške družbe v industriji aluminija (95). Zato se podatki za družbo Asaş Aluminyum kot proizvajalca konverterske aluminijaste folije začasno niso obravnavali kot ustrezna referenčna vrednost.

(183)

Ker ustrezna referenčna vrednost za določitev razumnih PSU-stroškov in dobička za izdelek v preiskavi v Turčiji ni bila na voljo, je Komisija začasno menila, da bi lahko bili v teh okoliščinah ustrezni podatki družb v industriji, ki proizvaja podobne izdelke. Natančneje, Komisija je menila, da bi bili za uporabo ustrezni podatki turških družb, ki poslujejo v sektorju iztiskanih izdelkov iz aluminija. Komisija je sprejela sklep na podlagi znanja in informacij, ki so že na voljo v drugi nedavni protidampinški preiskavi (96) v isti industriji (aluminija) in zajemajo podoben izdelek in podobno obdobje, in sicer iztiskane izdelke iz aluminija. Preiskava je bila dopolnjena z dodatnimi raziskavami.

(184)

Iztiskani izdelki iz aluminija so izdelki s podobno sestavo izvornega materiala kot konverterska aluminijasta folija. Kar zadeva proizvodni proces, se lahko aluminij oblikuje v najrazličnejše izdelke z ekstrudiranjem, valjanjem ali vlivanjem. Iztiskani izdelki se skupaj s konvertersko aluminijasto folijo štejejo za polizdelke iz aluminija in se torej uvrščajo v isto splošno kategorijo izdelkov. Poleg tega družbe, ki proizvajajo iztiskane izdelke, v nekaterih primerih izdelujejo tudi druge izdelke iz aluminija, vključno z valjanimi izdelki, ki zajemajo konvertersko aluminijasto folijo (za več podrobnosti glej uvodno izjavo 193). To utemeljuje izbiro proizvajalcev iztiskanih izdelkov za določitev dobička in PSU-stroškov v reprezentativni državi.

(185)

Za namene te zadeve je bila najprej ugotovljena razpoložljivost podatkov družb za proračunsko leto 2019, ki zajema pol obdobja preiskave. Za leto 2020 niso bili na voljo nobeni finančni podatki. Nato so bile izbrane družbe, ki so bile v navedenem finančnem obdobju dobičkonosne (97). Med opredeljenimi družbami je bila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke D&B leta 2019 pri treh (98) ugotovljena razumna raven dobičkonosnosti.

(186)

Poleg tega je bilo na podlagi dopolnilne preiskave, ki jo je izvedla Komisija, ugotovljeno, da Asaş Aluminyum (proizvajalec konverterske aluminijaste folije) in dve drugi družbi, ki ju je družba Zhongji navedla v svojih pripombah kot odgovor na prvo obvestilo (P.M.S. Metal Profil Aluminyum Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi in Cansan Aluminyum Profil Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi) poleg drugih polizdelkov iz aluminija proizvajajo iztiskane izdelke iz aluminija (99). Finančni podatki za družbi P.M.S. Metal in Cansan Aluminyum so takoj na voljo v podatkovni zbirki D&B, poleg tega pa sta ti družbi, za razliko od družbe Asaş Aluminyum, objavili razumni stopnji dobička za leto 2019. Zato Komisija za namene te zadeve obravnava navedeni družbi kot reprezentativna proizvajalca v Turčiji (popoln seznam izbranih družb je v uvodni izjavi 223).

(187)

V odgovor na drugo obvestilo so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki ugovarjali uporabi podatkov o PSA-stroških in dobičku za družbe iz sektorja iztiskanih izdelkov ter pozvali k uporabi ustreznih podatkov bodisi za turške proizvajalce konverterske aluminijaste folije (pri čemer se uporabijo dejanski ali prilagojeni številčni podatki) bodisi za proizvajalce drugih izdelkov iz aluminija, kot je aluminijasta folija. Družbe so trdile, da se iztiskani izdelki in konverterska aluminijasta folija ne uvrščajo v isto splošno kategorijo izdelkov in/ali sektor ter da ta dva izdelka nista povezana niti z vidika fizikalnih ali tehničnih značilnosti niti z vidika končnih uporab, proizvodnega procesa ali proizvodnih stroškov.

(188)

Prvič, opozoriti je treba, da si Komisija prizadeva opredeliti dejanske, razumne in neizkrivljene podatke o dobičku in PSA-stroških v reprezentativni državi. Kot je pojasnjeno v drugem obvestilu, lahko Komisija v okviru opredelitve takih ustreznih referenčnih vrednosti v primeru neobstoja reprezentativnega proizvajalca konverterske aluminijaste folije po potrebi prouči tudi proizvajalce izdelka, ki se uvrščajo v isto splošno kategorijo in/ali sektor kot izdelek v preiskavi. Čeprav nekatere značilnosti, končne uporabe, proizvodni procesi in proizvodni stroški za konvertersko aluminijasto folijo in iztiskane izdelke iz aluminija morda niso povsem enaki, se ti vidiki v tej zadevi ne morejo šteti za odločilne. Poleg razlogov, ki so že navedeni v uvodni izjavi 184, industrija iztiskanih izdelkov iz aluminija spada v isto splošno kategorijo gospodarske dejavnosti in industrije kot proizvodnja konverterske aluminijaste folije, kar temelji na statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Uniji (100).

(189)

Kar zadeva trditev, da bi morala Komisija uporabiti proizvajalce drugih izdelkov iz aluminija, in sicer aluminijaste folije (razen konverterske aluminijaste folije), zadevna stran ni pojasnila, zakaj so ta izdelek ter njegove značilnosti in uporaba primernejši od iztiskanih izdelkov iz aluminija in kako se primerjajo z njimi. Poleg tega proizvajalci izvozniki niso predlagali proizvajalcev aluminijaste folije iz morebitne reprezentativne države, za katere so na voljo finančni podatki in ki imajo razumen dobiček. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 190 v nadaljevanju, so družbe, ki so začasno uporabljene v tej preiskavi, vsekakor reprezentativne za širšo skupino izdelkov iz aluminija, vključno z valjanimi izdelki.

(190)

Drugič, družbe, ki se štejejo za primerne v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, pogosto proizvajajo več kot en izdelek. Prav tako je običajno, da raven podrobnosti javno dostopnih finančnih podatkov primernih družb v reprezentativni državi ne omogoča bolj razčlenjene analize PSU-stroškov in dobička na ravni posameznih izdelkov. Podobno so v tem primeru finančni podatki opredeljenih proizvajalcev iztiskanih izdelkov na voljo le na združeni ravni v podatkovni zbirki D&B, čeprav nekateri proizvajalci iztiskanih izdelkov izdelujejo tudi druge polizdelke iz aluminija, kot je navedeno v uvodni izjavi 186 zgoraj. Zato so razpoložljivi finančni podatki za družbe, ki proizvajajo iztiskane izdelke iz aluminija, reprezentativni izrecno za razmere na trgu iztiskanih izdelkov, pa tudi na trgu za širšo skupino izdelkov, vključno z valjanimi izdelki. Zahteva za uporabo drugih finančnih podatkov je bila zato zavrnjena.

(191)

Poleg tega so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki oporekali dejstvu, da Komisija zaradi prenizke stopnje dobička ni upoštevala družbe Asaş Aluminyum (proizvajalec konverterske aluminijaste folije), pri čemer pa je kot morebitne reprezentativne proizvajalce upoštevala vse dobičkonosne družbe, ki proizvajajo iztiskane izdelke iz aluminija, ne glede na njihove posamezne stopnje dobička. Družba Zhongji je še navedla, da dobičkonosnost družbe Asaş Aluminyum ni bila nerazumna za industrijo konverterske aluminijaste folije.

(192)

Komisija je ugotovila, da je uporaba zbranih in tehtanih finančnih podatkov skupine družb s podatki o razumnem dobičku (nad negativno stopnjo dobička ali skoraj doseženim pragom dobička) primernejša od proučitve uspešnosti enega samega proizvajalca, da bi se opredelil razumen znesek PSU-stroškov in dobička. Kot je navedeno v uvodni izjavi 177 in obvestilih za spis, v tej zadevi skoraj doseženega praga dobička, ki temelji le na podatkih ene družbe, ni mogoče šteti za razumnega v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(193)

Družba Zhongji je nadalje trdila, da je treba ugotovitve Komisije o finančnih podatkih, ki se bodo uporabili za reprezentativne proizvajalce, ponovno proučiti, ko bodo na voljo podatki za leto 2020. Po navedbah družbe Zhongji pandemija COVID-19 pretežno ni vplivala na podatke o kitajskih proizvajalcih in drugih proizvajalcih v morebitnih reprezentativnih državah za leto 2019, medtem ko je v celoti vplivala na podatke za leto 2020.

(194)

V odgovor je Komisija navedla, da je bila pandemija COVID-19 razglašena šele marca 2020 (101), zato se prekriva le s četrtino OP. Drugič, OP je zajemalo obdobje od julija 2019 do junija 2020, kar pomeni, da so podatki za leti 2019 in 2020 enako pomembni za oceno Komisije. Komisija v vsakem primeru ni opredelila nobenih razpoložljivih finančnih podatkov za leto 2020, pomembnih za to zadevo. Poleg tega trditev družbe Zhongji glede vpliva pandemije COVID-19 na proizvajalce ni utemeljena in se glede na uspešnost vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v OP v primerjavi z letom 2019 ne zdi verjetna.

(195)

Nazadnje, finančni podatki za reprezentativno skupino proizvajalcev iztiskanih izdelkov iz aluminija, ki so se obravnavali kot značilni za razmere in stopnje dobička v segmentu polizdelkov iz aluminija (vključno s konvertersko aluminijasto folijo), so na voljo in se štejejo za ustrezne za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(196)

Ker je bilo v tej fazi preiskave ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(197)

Ob upoštevanju navedene analize in v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe namerava Komisija (v skladu z drugim obvestilom) uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo in uporabiti finančne podatke proizvajalcev iztiskanih izdelkov iz aluminija, navedenih v uvodni izjavi 223.

(198)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in drugih ustreznih informacij, ki so na voljo v spisu, v prvem obvestilu določila prvotni seznam proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delovna sila, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(199)

Komisija je v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe opredelila tudi vire, ki jih je treba uporabljati za določitev neizkrivljenih cen in referenčnih vrednosti. Glavni vir, uporabo katerega je predlagala Komisija, je vključeval zbirko podatkov Global Trade Atlas (GTA). Nazadnje, Komisija je določila oznake harmoniziranega sistema (HS) za proizvodne dejavnike, ki naj bi se po informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani, prvotno uporabljali za analizo GTA.

(200)

Komisija je zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsakega od proizvodnih dejavnikov, omenjenih v prvem obvestilu. Potem je v drugem obvestilu na podlagi pripomb, ki jih je prejela od zainteresiranih strani, posodobila informacije za številne proizvodne dejavnike.

(201)

Komisija je ugotovila tudi, da se številni proizvodni dejavniki, ki so bili prvotno navedeni v obvestilih, ne bodo upoštevali pri izračunu normalne vrednosti, saj jih dejansko nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni uporabil v proizvodnem procesu konverterske aluminijaste folije (za podrobnejše informacije glej tudi uvodni izjavi 230 in 231).

(202)

Ob upoštevanju navedenega so bili v zvezi s Turčijo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 2

Proizvodni dejavniki konverterske aluminijaste folije

(203)

Po podatkih iz GTA je Komisija kot podlago za določitev neizkrivljene cene surovin za reprezentativno državo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno (CIF) iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz Kitajske, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe (glej oddelek 3.3.1 zgoraj). Ker ni dokazov, da isto izkrivljanje ne vpliva enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da isto izkrivljanje vpliva na izvoz. Tehtana povprečna uvozna cena je bila po potrebi prilagojena za uvozne dajatve.

(204)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(205)

Za majhno število proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, nastali sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki se je zanje uporabljala, ne glede na uporabljeni vir ni znatno vplivala na izračune stopnje dampinga, je Komisija navedene proizvodne dejavnike štela za potrošno blago, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 227.

(206)

V odziv na drugo obvestilo je družba Zhongji trdila, da podatkovne zbirke, na katere se je oprla Komisija (zlasti GTA in D&B), niso splošno dostopne, da so dostopne le registrirancem in da strani, ki niso registrirane, ne morejo ustrezno uveljavljati svojih pravic do obrambe. Poleg tega je družba Zhongji izrazila zaskrbljenost glede zanesljivosti podatkov v podatkovni zbirki D&B, pri čemer se je sklicevala na nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v zvezi s podatki, ki so bili v podatkovno zbirko vneseni za povezano podjetje družbe Zhongji s sedežem v Hongkongu. Nazadnje je trdila, da Komisija v drugem obvestilu ni razkrila posodobljenih vrednosti, ki naj bi se uporabile za posamezne proizvodne dejavnike, niti temeljnih podatkov o virih in izvedenih izračunov.

(207)

Prvič, Komisija je opozorila, da v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni treba, da so podatki „javno dostopni“, temveč da so „na voljo takoj“. Komisija je opozorila, da „javno dostopno“ pomeni dostopno širši javnosti, medtem ko „na voljo takoj“ pomeni na voljo vsem, če so izpolnjeni določeni pogoji, kot je plačilo pristojbine. Drugič, podatkovna zbirka D&B je obsežen in priznan poslovni imenik v splošni rabi, ki ga je Komisija brez razlik uporabila za opredelitev proizvajalcev v morebitnih reprezentativnih državah. Kakršne koli morebitne nepravilnosti, ki so bile v podatkovno zbirko vnesene za povezano podjetje družbe Zhongji s sedežem v Hongkongu, niso utemeljene. Evidence za to podjetje sploh niso na voljo v podatkovni zbirki D&B (102), poleg tega pa izvleček, ki ga je predložila družba Zhongji, vključuje modelirane in ne dejanske prihodke. Domnevne nepravilnosti v nobenem primeru ne bi ogrozile zanesljivosti podatkov, ki jih je Komisija uporabila v tej zadevi, saj se podatki za povezano podjetje družbe Zhongji v Hongkongu niso na noben način uporabili za namene člena 2(6a) osnovne uredbe. Tretjič, vse zadevne informacije, uporabljene pri izračunu normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, vključno z vsemi temeljnimi podatki in podrobnimi izračuni, so bile dane na voljo proizvajalcem v okviru splošnih razkritij ali razkritij za posamezno družbo, kar zadevnim družbam omogoča uveljavljanje pravic do obrambe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(208)

V odziv na drugo obvestilo sta družbi Donghai in Zhongji večkrat izpodbijali vključitev uvozne dajatve, ki je bila v reprezentativni državi plačana za posamezen uporabljen vložek surovin, v izračun normalne vrednosti. Po navedbah družbe Zhongji Komisija z vključitvijo uvoznih dajatev v stroške izkrivlja te stroške in tako ne pridobi neizkrivljenih stroškov proizvodnje na Kitajskem. Družba Zhongji je trdila tudi, da zadevni stroški na Kitajskem v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ne vključujejo uvoznih dajatev, saj so vložki proizvedeni doma. Podobno je tudi družba Donghai trdila, da vključitve uvoznih dajatev za surovine, ki so jih kitajske družbe kupile doma, ni mogoče obravnavati kot razumno, ker je ocena v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe izvedena za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej.

(209)

Opozoriti je treba, da je cilj za namene člena 2(6a)(a) osnovne uredbe določiti neizkrivljene cene vložkov na reprezentativnih trgih. Kadar podatki o domačih cenah v morebitnih reprezentativnih državah niso na voljo (kot tudi v tej zadevi), se uporabijo podatki o cenah uvoza, ki so Komisiji na voljo takoj. Da bi se določil razumen približek, ki predstavlja neizkrivljeno domačo ceno na domačem trgu izbrane reprezentativne države, je treba prilagoditi opredeljene cene uvoza, tako da se dodajo ustrezne uvozne dajatve, saj te vplivajo tudi na dejansko ceno na domačem trgu. Brez vključitve uvoznih dajatev cena ne bi bila reprezentativna za tržno ceno v reprezentativni državi. Poleg tega je bila ta ocena izvedena za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika posebej pri določitvi njihovih ločenih stopenj dampinga. Zato je bilo treba trditve strani zavrniti.

(210)

V odziv na drugo obvestilo sta družbi Donghai in Zhongji navedli, da je čistost odpadnega aluminija, ki ga proizvedeta med celotnim proizvodnim procesom konverterske aluminijaste folije, enaka ali podobna kot pri aluminijastih ingotih in da je bil odpadni aluminij v fazi litja uporabljen na enak način kot aluminijasti ingoti. Po trditvah teh družb naj bi se torej oznaka HS, ki jo je Komisija sporočila v obvestilih (7602 00), ali celo 8-mestna oznaka 7602 00 90 nanašala na drugačen izdelek, in sicer na odpadni aluminij iz različnih virov, z manjšo čistostjo in drugačno sestavo zlitine, ki ne ustreza kakovosti odpadnega aluminija, ki ga družbi dejansko proizvajata.

(211)

Prvič, Komisija je na podlagi dokazov, ki sta jih družbi Donghai in Zhongji predložili med postopkom navzkrižnega preverjanja, ugotovila, da raven cene odpadnega aluminija, ki ga uporabljata (in prodajata) ta proizvajalca izvoznika, ni enaka ravni cene aluminijastih ingotov, ampak se glede na njegov razred uporabi odbitek, ki izraža čistost odpadnega aluminija. Zato je bilo potrjeno, da je cena aluminijastih ingotov višja od cene proizvedenega odpadnega aluminija.

(212)

Drugič, Komisija je ugotovila, da zadevna oznaka blaga v skladu s turško nomenklaturo razlikuje med t. i. proizvodnim odpadnim aluminijem, uvrščenim pod 8-mestno oznako blaga 7602 00 19, in odpadnim aluminijem, uvrščenim pod 8-mestno oznako blaga 7602 00 90. Glede na pregled oznak in trditev strani, ki ga je izvedla Komisija, se zdi, da oznaka blaga 7602 00 19 bolje izraža vrsto odpadnega aluminija, ki ga porabljata in proizvajata družbi Donghai in Zhongji. Komisija se je zato odločila, da bo kot referenčno vrednost uporabila uvozno ceno pod oznako blaga 7602 00 19 in ne uvozne cene za ingote, kot sta predlagali družbi.

(213)

V odziv na drugo obvestilo je družba Zhongji trdila, da sklicevanje na turške podatke o uvozu iz zbirke podatkov GTA, v kateri se uporablja 8-mestna oznaka blaga za folijo (7606 12 92), ni reprezentativno in se ne ujema s stroški družbe Zhongji za folijo Natančneje, družba Zhongji je trdila, da so turške cene iz GTA višje od cen v Uniji. Poleg tega je družba navedla, da podatki o uvozu za oznako blaga 7606 12 92 vključujejo tudi uvoz folije, ki se uporablja za letalske dele in avtomobilsko industrijo, kar naj bi povzročilo znatno inflacijo cen. Družba Zhongji je nadalje trdila, da podatki iz GTA ne razlikujejo med različnimi vrstami zlitin. Medtem ko družba Zhongji za folijo uporablja le nekatere cenejše vrste zlitin, podatki iz GTA, na katere se sklicuje Komisija, vključujejo vse zlitine. Zato je družba Zhongji zahtevala, naj se podatki iz GTA prilagodijo glede na ceno določene zlitine, ki je z vidika kemičnih in kovinskih sestavin podobna razredom, ki jih je družba Zhongji uporabila v poročilu CRU (103). Trdila je, da se tudi pritožba sklicuje na podatke CRU, zlasti v povezavi s Turčijo kot reprezentativno državo. Družba Donghai je podobno trdila, da bi bilo primernejše uporabiti podatke CRU, saj omogočajo razlikovanje med izdelki glede na posebne vrste zlitin. Nazadnje je družba Zhongji trdila, da več uvoznih transakcij, vključenih v GTA, za uvoz folije kaže neobičajno visoke cene na enoto in bi jih bilo treba izključiti.

(214)

Najprej je treba opozoriti, da si je Komisija v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe prizadevala opredeliti ustrezne stroške proizvodnje v ustrezni reprezentativni državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot država izvoznica, če se ji je zdelo primerno, pa neizkrivljene mednarodne cene, stroške ali referenčne vrednosti (104).

(215)

V tem primeru so uvozne cene v Turčijo na voljo v podatkovni zbirki GTA (105). Kar zadeva folijo, so v GTA na voljo podatki na ravni 8-mestnih oznak, kar Komisiji omogoča, da zajame zlasti uvoz folije z debelino, ki jo uporabljajo proizvajalci konverterske aluminijaste folije (manj kot 3 mm). 8-mestna oznaka v enaki meri izključuje debelejšo folijo in folijo, namenjeno drugim končnim namenom uporabe, kot je folija za pločevinke za pijačo ali prevlečena folija. Zato podatki iz GTA na ravni 8-mestnih oznak ne le, da zajemajo vse vrste folije, ki se uporablja v proizvodnji konverterske aluminijaste folije, ampak tudi v veliki meri izključujejo vrste folije za druge namene uporabe. Taki podatki so zato primerni za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(216)

Poleg tega imajo podatki iz poročila CRU v nasprotju s podatki iz GTA, ki zanesljivo zajemajo folijo, ki jo uporabljajo proizvajalci konverterske aluminijaste folije, številne lastnosti, zaradi katerih so manj primerni za uporabo. Prvič, podatki CRU, na katere se sklicujeta družbi Donghai in Zhongji, se nanašajo le na cene folije, izdelane iz posebne vrste zlitine 1050. Na drugi strani pa so vzorčeni proizvajalci izvozniki uporabili različne zlitine serij 1xxx, v znatnih količinah pa so uporabili tudi zlitine serij 8xxx, za katere je znano, da so vrhunske kakovosti (kot je bilo ugotovljeno tudi pri navzkrižnem preverjanju z družbo Zhongji) in zato dražje kot zlitine serij 1xxx. Zato cene zlitine 1050 ni mogoče obravnavati kot reprezentativno za cene folije, ki jo proizvajalci konverterske aluminijaste folije dejansko uporabljajo v proizvodnem procesu. Poleg tega so se cene CRU, ki so ji predlagale strani, nanašale na cene v več državah članicah Unije (Nemčiji, Italiji, Franciji) in Združenem kraljestvu in zato niso odražale niti razmer v reprezentativni državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja niti mednarodnih referenčnih vrednosti. Čeprav so bili v pritožbi uporabljeni podatki CRU, je bil namen določiti proizvodno zmogljivost in potrošnjo konverterske aluminijaste folije v Turčiji in ne opredeliti referenčne vrednosti za proizvodne dejavnike.

(217)

Nazadnje, Komisija je upoštevala vse razpoložljive podatke o uvozu folije. Z uporabo povprečne cene se zmanjša vpliv morebitnih neobičajnih cen na spodnjem in zgornjem koncu razpona, poleg tega pa povprečna cena enako odraža mešanico različnih kakovosti uporabljenih surovin (v tej zadevi npr. vrste zlitine serij 1xxx in 8xxx) na zadevnem reprezentativnem trgu.

(218)

Za določitev referenčne vrednosti stroškov dela je Komisija uporabila najnovejše statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (106). Ta urad objavlja podrobne informacije o stroških dela v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi stroškov dela na uro v letu 2016 za gospodarsko dejavnost C.24 (proizvodnja osnovnih kovin) (107). Vrednosti so bile nadalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen domačih proizvajalcev (108), ki ga je objavil turški statistični urad, da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave.

(219)

Družbi Donghai in Zhongji sta trdili, da je proizvodnja konverterske aluminijaste folije, kar zadeva referenčno vrednost, uporabljeno za delo, bliže dejavnostim, uvrščenim pod kodo 25 (proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav), in sicer v razred 25.50 (kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija) ali razred 25.92 (proizvodnja lahke kovinske embalaže), kot pa dejavnostim, uvrščenim pod kodo C.24. Poleg tega je družba Zhongji trdila, da so nekateri proizvajalci Unije (Amcor in Carcano Antonio) uvrščeni v razred 25.92 NACE.

(220)

Komisija je ugotovila, da proizvodnja aluminija glede na statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji (ki je v skladu z mednarodno klasifikacijo ZN), spada v razdelek 24, natančneje v skupino 24.4 (proizvodnja plemenitih in drugih neželeznih kovin) in razred 24.42 (109). Navedeni razred vključuje proizvodnjo aluminija, vključno s polizdelki iz aluminija in proizvodnjo aluminijaste folije za zavijanje. Dejstvo, da so nekateri proizvajalci konverterske aluminijaste folije morda uvrščeni v drugačen razred NACE (na primer 25.92), preprosto pomeni, da zadevne družbe med drugim proizvajajo tudi kovinsko embalažo, ki se ne šteje za konvertersko aluminijasto folijo. Komisija je zato trdila, da je bila določitev referenčne vrednosti na podlagi stroškov dela za gospodarsko dejavnost C.24 (proizvodnja osnovnih kovin) pravilna, in trditve strani je bilo treba zavrniti.

(221)

Za določitev referenčne cene električne energije je Komisija uporabila cene električne energije za družbe (industrijski uporabniki) v Turčiji, ki jih je objavil turški statistični urad (110). Referenčna vrednost je bila določena na podlagi cene električne energije, objavljene 23. septembra 2020. Zadevna cena je povprečje za drugo polletje leta 2019 in prvo polletje leta 2020. Komisija je podatke o cenah električne energije za industrijo uporabila v skupini porabe, tj. 70 000 ≤ T < 150 000 MWh oziroma > 150 000 MWh. Uporabila je cene na neto ravni (brez DDV).

(222)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(223)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSU-stroške in dobiček je Komisija uporabila PSU-stroške in dobiček petih družb v Turčiji, ki so bile opredeljene kot proizvajalci podobnega izdelka (poleg drugih polizdelkov iz aluminija), tj. iztiskanih izdelkov iz aluminija, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 190 do 196. Kot je opisano v navedenih uvodnih izjavah, je Komisija upoštevala zneske, povezane s finančnimi podatki za leto 2019, saj so to bili najnovejši razpoložljivi podatki in so se poleg tega za pol leta prekrivali z OP. Uporabljeni so bili podatki za naslednjih pet družb:

(224)

Na podlagi neizkrivljenih cen in referenčnih vrednosti, opisanih zgoraj, je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(225)

Za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnje za vsak pravni subjekt, ki proizvaja in izvaža zadevni izdelek, je Komisija za vsakega proizvajalca izvoznika nadomestila proizvodne dejavnike, kupljene od povezanih in nepovezanih strank, s proizvodnimi dejavniki, opredeljenimi v preglednici 2.

(226)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje na podlagi proizvodnih dejavnikov, ki jih je kupila vsaka od družb. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika je nato uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Komisija je znižala stroške proizvodnje za neizkrivljene stroške stranskih proizvodov, ponovno uporabljenih v proizvodnem procesu.

(227)

Drugič, da bi določila celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, je Komisija prištela režijske stroške proizvodnje. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so se zvišali za stroške potrošnega blaga iz uvodne izjave 205, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak od proizvajalcev izvoznikov. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(228)

Nazadnje, Komisija je dodala stroške PSA in dobiček, ki so bili določeni na podlagi petih turških družb (glej uvodno izjavo 223). Stroški PSA, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 8,7 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 7,5 %.

(229)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(230)

Družba Donghai je v zvezi z izračunom normalne vrednosti trdila, da bi bilo treba njen proizvodni subjekt za konvertersko aluminijasto folijo skupaj z drugimi subjekti, ki pripadajo isti skupini družb (Nanshan Group), obravnavati na konsolidiran način, tj. Komisija naj upošteva le nadomeščanje cen proizvodnih dejavnikov, ki jih je skupina Nanshan kupila na začetku proizvodnega procesa od nepovezane stranke, z referenčnimi cenami. Družba Donghai se je v tem kontekstu sklicevala na prakso Komisije v zvezi s konceptom „enega samega gospodarskega subjekta“, ki se uporablja za določitev izvozne cene. Podobno je družba Zhongji trdila, da je njen proizvodni subjekt za konvertersko aluminijasto folijo večino folije dobavljal pri povezanih podjetjih in da bi morala Komisija pri izračunu normalne vrednosti proizvodnega subjekta družbe Zhongji upoštevati komponente stroškov (za proizvodnjo folije) teh povezanih podjetij. Trdila je, da bi bilo treba ustrezno upoštevati dejstvo, da je bil proizvodni subjekt družbe Zhongji del integrirane skupine družb in je dobavljal surovine pri povezanih subjektih, in da bi ga bilo treba obravnavati drugače, kot če bi surovine dobavljal pri nepovezanih dobaviteljih.

(231)

Prvič, Komisija je ugotovila, da se koncept „enega samega gospodarskega subjekta“ uporablja za določitev izvozne ali domače cene, če je ta koncept podlaga za določitev ustrezne cene za neodvisne stranke in za morebitne prilagoditve teh cen, kadar na domačo prodajo ali izvoz vpliva povezani trgovec. Nasprotno pa se vprašanje, ki sta ga navedli družbi Donghai in Zhongji, nanaša na proizvodni proces in ustrezne vložke, ki jih uporabljajo proizvodni subjekti pri proizvodnji zadevnega izdelka. S tega vidika je stalna praksa Komisije (uporabljena tudi v tej zadevi), da normalno vrednost za vsakega proizvajalca izvoznika posebej določi glede na poseben proizvodni proces in vložke, kot jih je kupil posamezen pravni subjekt, ki proizvaja zadevni izdelek. Zahteva, naj se proizvodni proces vzpostavi na konsolidirani podlagi in naj se uporabijo proizvodni dejavniki povezanih proizvajalcev za izdelke višje v prodajni verigi, razen za konvertersko aluminijasto folijo, bi izkrivilo industrijsko in gospodarsko realnost proizvodnih subjektov za konvertersko aluminijasto folijo, saj bi se tako neutemeljeno domnevalo, da skupina povezanih podjetij predstavlja en integriran proizvodni subjekt. Trditve družb Donghai in Zhongji so bile zato zavrnjene.

(232)

Prvi od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, tj. družba Donghai, je zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezanega podjetja s sedežem na Kitajskem, izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe pa je bila cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(233)

Družba Donghai je zadevni izdelek v Unijo prodajala tudi prek dodatnega povezanega podjetja s sedežem v Uniji, ki deluje kot uvoznik. Za to prodajo je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe računsko določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. Za določitev zanesljive izvozne cene na ravni meja Unije so se opravljene prilagoditve nanašale na vse stroške, nastale med uvažanjem in preprodajo, vključno s PSU-stroški in dobičkom.

(234)

Druga vzorčena družba, tj. družba Zhongji, je zadevni izdelek izvažala neposredno neodvisnim strankam v Uniji in prek povezanega podjetja s sedežem v Hongkongu. Izvozna cena za družbo Zhongji je bila tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(235)

Tretji vzorčeni proizvajalec, tj. družba Xiamen, je zadevni izdelek izvažal prek povezanega podjetja s sedežem v Hongkongu, v manjših količinah pa neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena za družbo Xiamen je bila tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(236)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(237)

Da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve izvozne cene so bile opravljene za prevoz, zavarovanje, manipuliranje, natovarjanje, pakiranje, provizije, popuste, stroške kredita, bančne stroške, vračila provizij ob koncu leta in carinske dajatve.

(238)

Ves izvoz zadevnega izdelka družbe Donghai je potekal prek povezanega domačega trgovca na Kitajskem, ki je konvertersko aluminijasto folijo prodajal bodisi neposredno neodvisnim strankam v Uniji bodisi prek povezanega trgovskega podjetja v Nemčiji. Družba Donghai je trdila, da je domači trgovec deloval kot notranji prodajni oddelek proizvodnih družb. Na podlagi presoje razpoložljivih dokazov je Komisija trditev začasno sprejela in za domačega trgovca ni opravila nobenih prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i).

(239)

Poleg tega sta v obdobju preiskave družbi Zhongji in Xiamen izvažali konvertersko aluminijasto folijo v Unijo prek povezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije, tj. v Hongkongu. Komisija je ugotovila, da so funkcije teh trgovce podobne funkcijam zastopnika, saj so za svoje storitve prejeli pribitek.

(240)

Družba Xiamen je v tem kontekstu zahtevala, da se za njenega trgovca s sedežem v Hongkongu uporabi status „enega samega gospodarskega subjekta“. Ugotovljeno je bilo, da: (i) trgovec družbe Xiamen ni bil na lokaciji proizvajalcev ali blizu nje in je svoje računovodske evidence hranil na svoji lokaciji; (ii) trgovec poleg izvajanja svojih trgovinskih dejavnosti deluje tudi kot nabavni subjekt skupine za nekatere pomožne materiale ter kot holding skupine opravlja tudi posle varovanja pred tveganji in finančne posle; (iii) so se glede na preverjeno bilanco stanja poslovnega izida z dobičkom povezanega trgovca krili vsi njegovi pisarniški izdatki; (iv) je trgovec prevzel tveganje, da stranke ne bi poravnale svojih obveznosti; (v) je trgovec Uniji plačeval stroške pomorskega prevoza in bančne stroške za izvoz zadevnega izdelka; (vi) družba Xiamen ne proda vsega proizvedenega blaga prek povezanega trgovca – družba Xiamen neposredno opravi približno [20 %–30 %] prodaje zadevnega izdelka EU ter 100 % prodaje drugih izdelkov EU in drugim tretjim državam. Glede na navedeno je bilo treba trditev družbe Xiamen zavrniti.

(241)

Prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) je bila zato opravljena za prodajo prek povezanih trgovinskih podjetij družb Xiamen in Zhongji. Glede na smiselno uporabo člena 2(9) je prilagoditev v tem primeru vključevala odbitek PSU-stroškov zadevnih trgovinskih podjetij in nominalni dobiček na podlagi stopnje dobička za edinega sodelujočega nepovezanega uvoznika.

(242)

Komisija je za določitev stopnje dampinga za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(243)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(244)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 69,6 %.

(245)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je določena glede na obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu, iz zadevne države v Unijo.

(246)

Raven sodelovanja se v tem primeru šteje za visoko, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal več kot 90 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Zato je Komisija menila, da je primerno, da stopnjo dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike, določi na podlagi najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za vzorčenega proizvajalca izvoznika, tj. družbo Donghai. Tako določena stopnja dampinga je znašala 98,9 %.

(247)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(248)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 39, se je prehodno obdobje za izstop Združenega kraljestva iz EU končalo 31. decembra 2020, pravo Unije pa za Združeno kraljestvo ne velja več od 1. januarja 2021. Posledično je Komisija od zainteresiranih strani zahtevala, naj predložijo posodobljene informacije na podlagi EU-27. Kazalniki, navedeni v nadaljevanju, ter stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen so bili tako izračunani izključno na podlagi podatkov za EU-27.

(249)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo enajst proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(250)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 209 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so odgovori vzorčenih proizvajalcev Unije na protidampinške vprašalnike in odgovori nevzorčenih proizvajalcev Unije na makro vprašalnike. Zanesljivost in popolnost teh podatkov sta bili navzkrižno preverjeni glede na podatke v pritožbi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(251)

Da bi Komisija ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s položajem industrije Unije, je preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(252)

Pri tem in da bi lahko Komisija čim bolj celovito prikazala razmere industrije Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi s konvertersko aluminijasto folijo in proučila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastne potrebe ali za prosti trg.

(253)

Ugotovila je, da je bil del celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za zaprti trg, kot je prikazano v preglednici 3 v nadaljevanju. Zaprti trg se je v obravnavanem obdobju sicer povečal, vendar je ostal na razmeroma nizkih ravneh, tj. približno 15-odstotna potrošnja v OP. Vendar Komisija v tej fazi preiskave nima prepričljivih dokazov v zvezi s tem, ali lahko družbe, ki za proizvodnjo izdelkov nižje v prodajni verigi uporabljajo konvertersko aluminijasto folijo, svobodno izberejo dobavitelja, saj informacije o prodaji in proizvodnji za lastno uporabo temeljijo na podatkih, zbranih pri družbah, ki niso vključene v vzorec. Komisija je začasno menila, da si te družbe morda med seboj konkurirajo, zato so vsi tržni deleži izračunani na podlagi skupne potrošnje EU. V tej fazi je ta pristop najbolj konservativen in v nobenem primeru ne vpliva na ugotovitve o škodi.

(254)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila izključno na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kadar je bilo to mogoče in utemeljeno, so se te ugotovitve naknadno primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila popolna slika položaja industrije Unije.

(255)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno proučili le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo proizvodnje industrije Unije za lastne potrebe. To so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, pri čemer ni pomembno, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali za prodajo na prostem trgu.

(256)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi odgovorov proizvajalcev Unije na protidampinški vprašalnik in makro vprašalnik ter uvoza glede na podatke Eurostata.

(257)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Potrošnja Unije (v tonah)

(258)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja leta 2018 najprej nekoliko povečala za manj kot 1 %, potem se je leta 2019 zmanjšala za 5 %, v OP pa še za 1 %. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju torej zmanjšala za 6 %. Zmanjšanje je vsaj delno posledica splošnih smernic, ki jih je EU leta 2019 napovedala za krožno gospodarstvo, vključno s cilji glede možnosti recikliranja osnovnih materialov, kot so aluminij, jeklo, steklo itd. Laminati, pri katerih se uporabljajo tanke folije v kombinaciji z drugimi osnovnimi materiali, kot so plastične folije, papir itd., se podrobno spremljajo, saj jih je z obstoječimi tehnologijami težko reciklirati. To je negativno vplivalo na povpraševanje po tanki aluminijasti foliji.

(259)

Zdi se, da pandemija COVID-19 ni vplivala na potrošnjo. Glede na informacije, ki so jih predložili proizvajalci Unije, je ustvarjanje zalog živil na začetku pandemije dejansko najprej povečalo potrošnjo, potem pa so se ta živila v naslednjih mesecih porabila in prodaja embalaže za živila se je nekoliko zmanjšala.

(260)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi dveh oznak TARIC (111), pridobljenih iz podatkovne zbirke Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza iz zadevne države glede na obseg celotne potrošnje Unije iz preglednice 3.

(261)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza in tržni delež

(262)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 21 %, njegov tržni delež pa se je povečal za 5 odstotnih točk in tako v OP dosegel 23 %. Pred pandemijo, tj. leta 2019, je tržni delež uvoza iz Kitajske dosegel celo 24 %.

(263)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata, pri čemer je uporabila oznaki TARIC, navedeni v uvodni izjavi 260.

(264)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju oblikovala na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (EUR/tono)

(265)

Povprečne cene uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 % z 2 869 EUR/tono na 2 782 EUR/tono. Kot je prikazano v preglednici 9, so navedene cene v obravnavanem obdobju ostale precej nižje od prodajnih cen in stroškov proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije.

(266)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(267)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen med 3,9 % in 14,2 %. Ugotovljena tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je znašala 10,8 %.

(268)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(269)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(270)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz odgovorov vzorčenih proizvajalcev na protidampinški vprašalnik in odgovorov nevzorčenih proizvajalcev na makro vprašalnik, ki jih je navzkrižno preverila s podatki iz pritožbe. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(271)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(272)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(273)

Celotna proizvodnja v Uniji, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(274)

Obseg proizvodnje se med letoma 2017 in 2018 skoraj ni spremenil, potem pa se je v letu 2019 in tudi v OP zmanjšal. V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje skupno zmanjšal za 13 %. Glede na razmere na prostem trgu in vse manjšo prodajo (glej preglednico 7) so proizvajalci Unije povečali prodajo za lastno uporabo, da bi ohranili proizvodnjo in zmanjšali stalne stroške (glej preglednico 7) in izvoz (glej preglednico 14). Kljub tem prizadevanjem se je obseg proizvodnje še naprej zmanjševal.

(275)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. To je bil premišljen odziv, da bi se omejila škoda zaradi vse manjše prodaje na prostem trgu, ki je v obravnavanem obdobju negativno vplivala na proizvodnjo. Ker se je proizvodnja zmanjšala bolj kot proizvodna zmogljivost, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 % in v OP dosegla 75 %.

(276)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(277)

Celotna prodaja v EU se je v obravnavanem obdobju zmanjševala in dosegla –11 %. Najbolj se je zmanjšala med letoma 2018 in 2019 (–10 %), potem pa se je nekoliko povečala (za 2 %), kar je sovpadalo z motnjami v svetovni dobavni verigi zaradi izbruha pandemije COVID-19 v LRK.

(278)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 253, je bil del celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za zaprti trg. Ta del je znašal 15 % potrošnje Unije v OP in se je v obravnavanem obdobju povečal za 12 %. Najbolj se je povečal med letoma 2018 in 2019 ter v OP.

(279)

Skupna prodaja industrije Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. Posledično se je tržni delež prodaje industrije Unije na prostem trgu zmanjšal s 63 % leta 2017 na 57 % v obdobju preiskave. Po zmanjšanju za 5 odstotnih točk v obdobju 2018–2019 se je do konca OP povečal za 1 odstotno točko.

(280)

Zaradi zmanjšanja potrošnje industrija Unija ni beležila le izgube obsega prodaje v EU, temveč tudi tržnega deleža na prostem trgu, kot je pojasnjeno v oddelku 4.5.2.2.

(281)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(282)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %, saj je industrija Unije poskušala zagotavljati svojo trajnostnost in jo uskladiti s povpraševanjem na domačem trgu.

(283)

Posledično se je njena produktivnost prvič izboljšala leta 2018, in sicer s 108 na 112 ton/EPDČ, nato pa se je po upadu obsega proizvodnje zmanjšala. Skupna produktivnost se je torej poslabšala za 3 %. Razlog je ta, da se je zaposlenost leta 2018 zmanjšala, proizvodnja pa je ostala sorazmerno stabilna. Od leta 2019 do konca OP pa se je proizvodnja zaradi manjše prodaje zmanjševala hitreje kot zaposlenost, kar je povzročilo ustrezno zmanjšanje produktivnosti.

(284)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(285)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(286)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene v Uniji

(287)

Prodajne cene na prostem trgu so se leta 2018 prvič zvišale s 3 396 EUR/tono na 3 557 EUR/tono. Nato so se leta 2019 znižale na 3 408 EUR/tono, v obdobju preiskave pa padle na 3 359 EUR/tono.

(288)

Proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev so se leta 2018 s 3 423 EUR/tono povečali za 6 %, leta 2019 pa še za 3 % in tako dosegli 3 733 EUR/tono. Ta številka je OP ostala bolj ali manj stabilna. Enemu vzorčenemu proizvajalcu Unije so nastali stroški za prestrukturiranje (zlasti svežnjev za presežne delavce), kar je vplivalo na stroške proizvodnje v OP. Vendar bi tudi brez teh stroškov proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije bili za 3 % višji v OP kot leta 2017.

(289)

Splošno povečanje proizvodnih stroškov na enoto v obravnavanem obdobju je bilo predvsem posledica zmanjšanja obsega proizvodnje za 13 % (15 % vzorčenih proizvajalcev Unije). Ne glede na izredne stroške prestrukturiranja je to vidno zlasti leta 2019, ko so bili zadevni stroški majhni, proizvodnja vzorčenih proizvajalcev Unije pa se je močno zmanjšala (–19 %). Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so se potem začeli prilagajati, zaradi česar sta se prodaja in obseg proizvodnje v OP nekoliko izboljšala, k čemur je prispeval tudi manjši uvoz iz LRK po izbruhu pandemije. Zaradi te odprave in zmanjšanja nekaterih stalnih stroškov so se v OP zmanjšali proizvodni stroški na enoto (če se ne upoštevajo stroški prestrukturiranja).

(290)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(291)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2018 povečali za 6 %, leta 2019 pa zmanjšali za 7 %. Potem so se v OP povečali za 26 %, kar je rezultat stroškov prestrukturiranja, ki jih je imel proizvajalec Unije. Če se ne upoštevajo ti izredni stroški, bi povprečni stroški dela v OP znašali [77 000–81 000], kar pomeni [2–7]-odstotno povečanje od leta 2017.

(292)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(293)

Končne zaloge so v celotnem obravnavanem obdobju ostale na razumni ravni. Ker industrija konverterske aluminijaste folije na splošno deluje po načelu proizvodnje po naročilu, je ta kazalnik v celotni analizi škode manj pomemben.

(294)

Končne zaloge kot delež proizvodnje so se leta 2019 nekoliko zmanjšale, v OP pa nekoliko povečale, vendar so ta nihanja zalog povsem običajna.

(295)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(296)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(297)

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam je z ustvarjanja izgube leta 2017 prešla na nekoliko manjše ustvarjanje izgube leta 2018, leta 2019 pa na znatno ustvarjanje izgube, ki se je v OP še povečalo (–9,6 %). Opozoriti je treba, da je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije v OP začel prestrukturiranje. Stroški tega prestrukturiranja, vključno s plačili odpravnin, so negativno vplivali na drugi del OP. Vendar bi vzorčeni proizvajalci tudi brez teh izrednih stroškov v OP še vedno ustvarjali izgubo po stopnji –5,6 %.

(298)

Jasno je, da je industrija Unije utrpela škodo že leta 2017. Glede na tržni delež uvoza iz Kitajske (18 % leta 2017) po cenah, nižjih od cen industrije Unije in tudi nižjih od njenih stroškov proizvodnje, to ni presenetljivo. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 260 in 261, so se stroški proizvajalcev Unije zvišali bolj kot njihove cene, kar je povzročilo upad dobičkonosnosti industrije Unije. Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz LRK (v smislu obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški. V celotnem obravnavanem obdobju so bile kitajske cene dejansko stalno nizke in znatno nižje od cen industrije Unije (glej preglednici 5 in 9), kar je omejevalo zvišanje cen. To je oviralo dvig cen in zmanjšalo dobičkonosnost, kar se je nadaljevalo v OP. Po tem, ko so se kitajske cene leta 2018 nekoliko zvišale (za 1 %), so se leta 2019 znižale za 3 %, v OP pa še za 0,7 %. Ostale so daleč pod ravnjo cen, ki jo je dosegla industrija Unije. To dokazujejo tudi znatne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, navedene v uvodni izjavi 224.

(299)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju v skladu z razvojem dobičkonosnosti razvijalo negativno.

(300)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 23 %. Ambiciozni naložbeni načrti so bili ustavljeni zaradi nezadostne dobičkonosnosti. Namesto njih so bili izvedeni manj ambiciozni načrti.

(301)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju je bilo njeno gibanje negativno, in sicer se je zmanjšala z –2 % leta 2017 na –24 % v OP. Ta razvoj sledi zmanjševanju dobičkonosnosti industrije Unije.

(302)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 256, vzorčeni proizvajalci Unije vse težje zbirajo kapital za naložbe. Zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb je zmožnost vzorčenih proizvajalcev za zbiranje kapitala v prihodnosti še bolj ogrožena.

(303)

V obravnavanem obdobju se je uvoz konverterske aluminijaste folije iz LRK, ki je bil velik že leta 2017, precej povečal v absolutnem (+21 %) in relativnem smislu (+5 odstotnih točk v tržnem deležu), čeprav se je potrošnja v EU zmanjšala za 6 %. V obdobju preiskave so uvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v povprečju za 10,8 % nelojalno nižale prodajne cene Unije. Ne glede na ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki je Komisija prav tako ugotovila, da so bile kitajske cene v obravnavanem obdobju stalno nizke in precej nižje od cen industrije Unije (glej preglednici 5 in 9). Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz LRK (v smislu obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški.

(304)

Industrija Unije je znake škode kazala že na začetku obravnavanega obdobja. Ker je tržni delež uvoza iz Kitajske leta 2017 znašal 18 % in ker je bila cena tega uvoza znatno nižja od cene industrije Unije (glej preglednici 5 in 9), to ni presenetljivo.

(305)

Vsi makroekonomski kazalniki, kot so proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje na trgu EU, tržni delež, zaposlenost in produktivnost, so v obravnavanem obdobju kazali negativno gibanje. Podobno so negativno gibanje v obravnavanem obdobju kazali praktično vsi mikroekonomski kazalniki, kot so prodajne cene na prostem trgu EU, stroški proizvodnje, stroški dela, dobičkonosnost, končne zaloge, denarni tok, naložbe in donosnost naložb. Kar zadeva obdobje 2017–2019, tj. pred začetkom pandemije COVID-19, so se isti kazalniki škode prav tako razvijali negativno. Za veliko kazalnikov so bile razmere v OP boljše kot leta 2019. Razlog je predvsem nižja raven uvoza iz LRK zaradi izbruha pandemije konec leta 2019 in začetek leta 2020. To dodatno poudarja učinek, ki ga ima ta uvoz na splošno stanje industrije Unije.

(306)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(307)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki, ter zagotovila, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana temu dampinškemu uvozu. Ugotovljeni so bili naslednji morebitni dejavniki: potrošnja; pandemija COVID-19; domnevno pomanjkanje naložb; prestrukturiranje industrije Unije; visoki stroški proizvodnje v Uniji; uvoz iz tretjih držav; izvoz industrije Unije.

(308)

Poslabšanje položaja industrije Unije je sovpadlo z znatnim prodorom uvoza iz Kitajske, ki je nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in oviral dvig cene na trgu Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 224, so uvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v povprečju za 10,8 % nelojalno nižale prodajne cene Unije.

(309)

Obseg uvoza iz LRK se je (kot je prikazano v preglednici 4) s 36 660 ton leta 2017 povečal na 44 276 ton v obdobju preiskave, tj. za 21 %. Tržni delež pa se je povečal za 29 %, in sicer z 18 % na 23 %. V istem obdobju (kot je prikazano v preglednici 7) se je prodaja industrije Unije na prostem trgu zmanjšala za 15 %, njen tržni delež na prostem trgu pa se je zmanjšal s 63 % na 57 %, tj. za 10 %.

(310)

Položaj v obdobju 2017–2019 je še zgovornejši, saj se je kitajski uvoz povečal za 27 % (s 36 660 ton na 46 595 ton) in dosegel 24-odstotni tržni delež, medtem ko se je tržni delež industrije Unije na prostem trgu zmanjšal na 56 % (–12 %). Kljub zmanjšanju potrošnje med letoma 2018 in 2019 pa se je kitajski uvoz dejansko stalno povečeval in pridobil tržni delež industrije Unije.

(311)

Cene dampinškega uvoza so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 % (kot je prikazano v preglednici 5), in sicer z 2 869 EUR/tono na 2 781 EUR/tono. Za primerjavo so se cene industrije Unije v istem obdobju znižale le za 1 %, tj. s 3 396 EUR/tono leta 2017 na 3 359 EUR/tono v obdobju preiskave. Čeprav je bila raven kitajskih cen leta 2017 torej nižja, so se te v obravnavanem obdobju bolj znižale (–88 EUR/tono) kot cene industrije Unije (–37 EUR/tono). Poleg tega so se kitajske cene v obdobju 2017–2019 znižale za 2 %, medtem ko so se cene industrije Unije zvišale za manj kot 1 % (12 EUR/tono).

(312)

Pritisk, ki je nastal zaradi dampinškega uvoza, je tako znatno oviral dvig cen industrije Unije. Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz Kitajske (v smislu obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški. Stopnja tega negativnega pritiska je razvidna najmanj iz dejstva, da so bile v celotnem obravnavanem obdobju kitajske cene dejansko stalno nizke in znatno nižje od cen in stroškov proizvodnje industrije Unije, kar je omejevalo možnost zvišanja cen (glej uvodno izjavo 265). To je zmanjšalo dobičkonosnost industrije Unije.

(313)

Razlika med letom 2019 in OP je zlasti zgovorna z vidika povezave med uvozom iz LRK in stanjem industrije Unije. Ko se je po motnjah v proizvodnji in izvozu v LRK zaradi pandemije uvoz zmanjšal, so se nekoliko izboljšali proizvodnja vzorčenih proizvajalcev Unije, prodaja, stroški proizvodnje na enoto in dobičkonosnost industrije Unije (izredni stroški prestrukturiranja niso upoštevani).

(314)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija začasno sklenila, da uvoz iz Kitajske povzroča znatno škodo industriji Unije. Pri tem je šlo za škodo v smislu obsega in učinkov na cene.

(315)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi dejstvo, da se je konverterska aluminijasta folija v nekaterih segmentih nadomestila z drugimi izdelki, lahko povzročilo škodo industriji Unije.

(316)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 258, se je potrošnja Unije leta 2019 in v OP dejansko zmanjšala. Kljub temu se je uvoz iz LRK povečeval v celotnem obravnavanem obdobju, potrošnja pa se je zmanjševala. Kadar povpraševanje upada, se sicer običajno pričakuje, da bo to na vse proizvajalce vplivalo na podoben način ali da se bo celo izvoz bolj zmanjšal v primerjavi z domačo prodajo (v Uniji) glede na bližino domačih proizvajalcev in strank. Vendar se je v celotnem obravnavanem obdobju uvoz iz LRK povečal za 21 % (27 % leta 2019), prodaja Unije na prostem trgu pa se je zmanjšala za 15 % (16 % leta 2019). Poleg tega je manjše izboljšanje nekaterih kazalnikov, obravnavano v uvodni izjavi 284, sovpadalo s stalnim zmanjševanjem potrošnje, prikazanim v preglednici 4. Edina pomembna razlika med tema obdobjema so bile nižje ravni poceni uvoza iz LRK zaradi pandemije.

(317)

Pandemija COVID-19, ki se je začela v prvi polovici leta 2020, je različno vplivala na položaj na trgu EU. Kot je navedeno v uvodni izjavi 259, se skupna potrošnja ni spremenila, medtem ko se je uvoz iz LRK nekoliko zmanjšal.

(318)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 262, se je dampinški kitajski uvoz v obdobju 2017–2019 na letni ravni že stalno povečeval, kar je do začetka pandemije COVID-19 v prvi polovici leta 2020 povzročilo povečanje za več kot 27 %. Povedano drugače, znatna škoda, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi dampinškega uvoza, je bila že povzročena, kot to dokazuje negativni razvoj vseh makro- in mikroekonomskih kazalnikov v obdobju 2017–2019, preden se je pojavila še pandemija COVID-19. Kot je navedeno v uvodni izjavi 284, je poleg tega manjši obseg uvoza iz LRK zaradi pandemije na začetku leta 2020 pozitivno vplival na nekatere kazalnike škode. To dodatno potrjuje trdno povezavo med uvozom in stanjem škode industrije Unije.

(319)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da pandemija COVID-19 ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(320)

En proizvajalec izvoznik in dva uporabnika so trdili, da je pomanjkanje naložb industrije Unije v njihove proizvodne obrate eden od razlogov za škodo.

(321)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 256, so bile nekatere naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije res ustavljene. Vendar je to bil rezultat stanja škode industrije Unije in ne razlog zanjo. Kljub težkemu položaju industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, so bile pri preiskavi ugotovljene naložbe v mehanizme za linijski nadzor kakovosti in druge posodobitve obstoječega strojnega parka. Poleg tega je več družb zagotovilo naložbe v raziskave in razvoj za izdelavo tanjše konverterske aluminijaste folije in konverterske aluminijaste folije za proizvodnjo akumulatorjev električnih avtomobilov. To dokazuje, da se je industrija Unije v okviru finančnih zmožnosti prilagodila zahtevam trga.

(322)

Čeprav ni mogoče izključiti, da so za zagotavljanje dolgoročne trajnostnosti industrije Unije morda potrebne dodatne naložbe v najnovejšo tehnologijo, je Komisija sklenila, da stanje proizvodne opreme industrije Unije ter razvoj njenih obratovalnih stroškov ne zmanjšujeta vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(323)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da omejene naložbe niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(324)

En uporabnik je kot razlog za stanje škode industrije Unije navedel izstop proizvajalcev Unije s trga in prestrukturiranje.

(325)

Večina izstopov s trga, ki jih je navedel uporabnik, se je zgodila pred obravnavanim obdobjem. Ni bilo razlogov, ki bi kazali, da bi se ta zaprtja zgodila pod pravičnimi tržnimi pogoji. Podobno kot v položaju v zvezi z naložbami, ki je pojasnjen v uvodni izjavi 271, so zaprtja proizvodnih obratov in podjetij v bistvu rezultat stanja škode industrije Unije in ne razlog zanjo. Ta zaprtja v okviru prestrukturiranja in prilagajanja po navadi zmanjšajo škodo in je ne poslabšajo.

(326)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 253, so stroški prestrukturiranja enega vzorčenega proizvajalca Unije v drugi polovici OP morda res vplivali na nekatere kazalnike, kot so stroški proizvodnje, stroški zaposlovanja in dobičkonosnost. Zato je Komisija v uvodnih izjavah 260, 261, 263 in 268 obravnavala tudi sliko škode brez teh stroškov. Tudi brez teh elementov stroškov je jasno, da je industrija Unije utrpela škodo v celotnem obravnavanem obdobju, vključno z OP. Te trditve so zato bile zavrnjene.

(327)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da prestrukturiranje industrije Unije ni prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(328)

En uporabnik je trdil, da so visoke plače in stroški energije razlog za stanje škode industrije Unije.

(329)

Proizvajalci Unije so od leta 2017 do OP zmanjšali število zaposlenih v proizvodnji in upravi, s čimer so znatno zmanjšali svoje skupne stroške dela, da bi ohranili konkurenčnost z manjšim tržnim deležem. Kot je prikazano v preglednici 10, so se povprečni stroški na zaposlenega v OP povečali, vendar je bil razlog za to predvsem prestrukturiranje enega od vzorčenih proizvajalcev. Brez teh izrednih stroškov ostajajo povprečni stroški na zaposlenega sorazmerno stabilni v celotnem obravnavanem obdobju, vzorčeni proizvajalci Unije pa še vedno ustvarjajo izgubo po stopnji –5,6 % (glej uvodno izjavo 268).

(330)

Stroški energije predstavljajo sorazmerno majhen del stroškov proizvodnje (približno 3 %), zato ne vplivajo preveč na povečanje stroškov proizvodnje, navedeno v preglednici 9. Čeprav so se stroški energije na tono konverterske aluminijaste folije, ki jo proizvedejo vzorčeni proizvajalci Unije, v celotnem obravnavanem obdobju povečali za 12 %, je to delno posledica manjšega obsega proizvodnje, vsekakor pa glede na to, kolikšen delež stroškov proizvodnje predstavljajo stroški energije, ti ne morejo biti odgovorni za povečanje stroškov proizvodnje iz preglednice 9.

(331)

En uporabnik je trdil, da je neobstoj vertikalne integracije vir znatne škode industrije Unije.

(332)

Komisija je ugotovila, da neobstoj vertikalne integracije ne pomeni prekinitve vzročne verige, saj se ta dejavnik ni spremenil v celotnem obravnavanem obdobju. Poleg tega tudi vsi kitajski proizvajalci izvozniki niso vertikalno integrirani. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(333)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da plače, stroški energije in pomanjkanje vertikalne integracije niso prispevali k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(334)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Uvoz iz tretjih držav

(335)

Uvoz iz tretjih držav je bil sorazmerno omejen. Povprečne cene uvoza iz tretjih držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju stalno višje od kitajskih cen. V letih 2017 in 2018 so bile le nekoliko nižje od cen Unije, leta 2019 in v OP pa so bile višje od njih. Obseg uvoza se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (–21 %). Ob upoštevanju zmanjšanja potrošnje je tržni delež uvoza v celotnem obravnavanem obdobju ostal približno 5-odstoten. Njegove cene so se v obravnavanem obdobju zvišale za 12 %.

(336)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da razvoj uvoza iz drugih držav v obravnavanem obdobju ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(337)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(338)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, in sicer s 57 356 ton leta 2017 na približno 61 811 ton v obdobju preiskave.

(339)

Povprečna cena tega izvoza se je prvič zvišala za 4 % leta 2018, nato pa se je v OP postopno znižala na nižjo raven kot leta 2017 (–3 %). Povprečna cena tega izvoza je ostajala stalno nad ceno, ki jo je lahko industrija Unije dosegla na trgu EU.

(340)

Na podlagi ravni cen izvoza industrije Unije v tretje države je Komisija začasno sklenila, da izvoz ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(341)

Med poslabšanjem stanja industrije Unije in povečanjem uvoza iz LRK je jasna povezava.

(342)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Nobeden od dejavnikov ni samostojno ali v povezavi z drugimi dejavniki prispeval k negativnemu razvoju kazalnikov škode, ugotovljenemu v obravnavanem obdobju.

(343)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(344)

V Uniji je 11 znanih skupin družb, ki proizvajajo konvertersko aluminijasto folijo. Industrija Unije neposredno zaposluje več kot 2 000 delavcev, še veliko več pa jih je od nje odvisnih posredno. Proizvajalci so močno razpršeni po vsej Uniji.

(345)

Odsotnost ukrepov bi verjetno imela znaten negativen učinek na industrijo Unije v smislu nadaljnjega oviranja dviga cen, manjše prodaje in nadaljnjega zmanjševanja dobičkonosnosti. Ukrepi bodo industriji Unije omogočili, da izkoristi svoj potencial na trgu Unije, ponovno pridobi izgubljen tržni delež in poveča dobičkonosnost na stopnje, ki se pričakujejo v običajnih konkurenčnih pogojih.

(346)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba ukrepov v interesu industrije Unije in njenih dobaviteljev v zgornjem delu oskrbovalne verige.

(347)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 36, je na vprašalnik odgovorilo devet uporabnikov, ki zastopajo industrijo prožne embalaže in industrijo gradbenih materialov. Teh devet družb predstavlja približno 27 % kitajskega uvoza v OP. Pripombe sta predložila še dva druga uporabnika, ki pa nista izpolnila vprašalnika. Komisija na podlagi teh odgovorov ni ugotovila velike odvisnosti od konverterske aluminijaste folije, uvožene iz LRK. Pri večini sodelujočih uporabnikov je konverterska aluminijasta folija iz LRK za izdelke, pri katerih se ta folija uporablja, predstavljala med nič in 7 % stroškov proizvodnje. Izjemi sta uporabnika (eden v gradbenem sektorju in drugi v sektorju embalaže), ki [80–95] % in [85–100] % konverterske aluminijaste folije uvažata iz LRK, tako da ta predstavlja [15–25] % oziroma [20–30] % njunih stroškov zadevne proizvodnje. V tej fazi preiskave njuni predloženi odgovori vsebujejo pomanjkljive informacije, njune zmožnosti, da preneseta ali prevzameta dodatne stroške, pa ni mogoče zanesljivo oceniti. Ta vidik bo nadalje proučen.

(348)

Štirje uporabniki so trdili, da proizvajalci Unije zaradi pomanjkanja naložb v nove stroje in opremo za linijski pregled kakovosti ne morejo zagotoviti enako kakovostne konverterske aluminijaste folije kot kitajski proizvajalci. Čeprav je res, da imajo proizvajalci Unije na splošno starejši strojni park kot kitajski proizvajalci, so proizvajalci Unije zagotovili naložbe v orodja za linijsko zaznavanje kakovosti, ki jih tudi uporabljajo. Glede na podatke o izvozu industrije Unije lahko proizvajalci Unije uspešno konkurirajo tudi na trgih tretjih držav, kar dokazuje, da njihov izdelek v primerjavi s svetovnim standardom na splošno ni slabše kakovosti. Čeprav imajo nekateri vodilni kitajski udeleženci na trgu obrate z zmogljivostjo za učinkovito proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov, je analiza kakovosti, ki jo je predložil uporabnik, pokazala, da to ne velja za celotno industrijo konverterske aluminijaste folije v LRK in vse njene proizvajalce izvoznike.

(349)

Trije uporabniki so navedli, da proizvajalci Unije ne bi dobavljali izdelkov velikih širin ali bi imeli omejeno dobavo za določene dimenzije. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi proizvajalci Unije lahko zagotovili vse širine, po katerih je povpraševanje na trgu. Določene širine bi morda bile stroškovno bolj učinkovite kot druge, odvisno od širine obrata za valjanje, kar se potem odraža v pogajanjih o cenah, vendar je to običajna poslovna praksa.

(350)

Trije uporabniki so trdili, da proizvajalci Unije ne bi mogli zagotoviti kakovostne konverterske aluminijaste folije debeline manj kot 6 mikronov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 50, je Komisija ugotovila, da ima industrija Unije obstoječo zmogljivost in v tem segmentu opravlja komercialno prodajo ter da tudi vlaga v proizvodnjo folije debeline manj kot 6 mikronov, ki je bila v OP razvijajoč se tržni segment z razmeroma majhno potrošnjo.

(351)

Dva uporabnika sta trdila, da bi protidampinške dajatve povzročile motnje v dobavni verigi. Čeprav lahko konično povpraševanje v določenih situacijah privede do daljših časovnih zamikov, kitajski proizvajalci pa imajo lahko večjo finančno prožnost za ustvarjanje zalog surovin, je treba opozoriti, da se lahko prav tako pojavijo motnje v dobavni verigi iz LRK, kot se je zgodilo zaradi pandemije COVID-19, zaradi česar je preživetje proizvajalcev Unije pomemben dejavnik za stabilnost dobave v Evropi. Kot je navedeno v preglednici 6, je uporabnikom v Uniji vsekakor na voljo znatna neizkoriščena proizvodna zmogljivost.

(352)

Dva uporabnika sta trdila, da bi protidampinške dajatve ogrozile konkurenčnost konverterske industrije na trgu Unije, ki konkurira proizvajalcem iz držav zunaj Unije, saj povečanja stroškov ne bi bilo mogoče prenesti na stranke. Evropski konverterji bi zato lahko preselili proizvodnjo v države zunaj Unije. Vendar niso bili predloženi nobeni konkretni dokazi o nezmožnosti prenosa dodatnih stroškov na konverterje.

(353)

Dva uporabnika sta trdila, da bi bile dajatve v nasprotju z evropskim ciljem trajnostnega razvoja, saj bi uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije prispevala k doseganju teh ciljev. Čeprav je Komisija že sklenila (glej uvodno izjavo 50), da je industrija Unije povsem zmožna proizvajati tanjšo konvertersko aluminijasto folijo, je treba opozoriti, da Evropska unija ne more vzpostaviti trajnostne zelene politike, katere element so okolju prijaznejši izolacijski materiali v gradbeništvu, na podlagi izrazito dampinškega in škodljivega uvoza iz LRK.

(354)

En uporabnik je trdil, da bi dajatve povzročile izkrivljanje trga, saj bi potrošnja za lastne potrebe dveh največjih proizvajalcev konverterske aluminijaste folije, ki sta tudi konverterja, znašala več kot 70 % njune proizvodnje. Glede na število proizvajalcev Unije je zelo malo verjetno, da bi potrošnja za lastne potrebe dveh povezanih proizvajalcev konverterske aluminijaste folije, ki sta tudi konverterja, povzročila izkrivljanje na trgu. Poleg tega je v EU na voljo znatna prosta zmogljivost za konvertersko aluminijasto folijo. Nazadnje, če se zaradi tega ne bi sprejeli protidampinški ukrepi, bi to pomenilo dajanje prednosti enemu poslovnemu modelu (neintegrirana proizvodnja) pred drugim.

(355)

En uporabnik je trdil, da bi se namesto uvedbe protidampinških dajatev industriji Unije lahko ponudila državna pomoč. Komisija pa je navedla, da finančna pomoč ni pravi instrument za boj proti škodljivemu dampingu.

(356)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni enotnega interesa uporabnikov niti za uvedbo ukrepov niti za nasprotovanje taki uvedbi. Uporabniki, ki so nasprotovali uvedbi ukrepov, in zlasti uporabnika iz uvodne izjave 339 se bodo morda morali spoprijeti z nekaterimi negativnimi posledicami.

(357)

Konzorcij petih nepovezanih uvoznikov je predložil pripombe glede začetka preiskave. Vendar je le en nepovezan uvoznik, ki predstavlja [15–25 %] uvoza iz LRK, predložil izpolnjen vprašalnik za uvoznike. V tej fazi preiskave njegov predloženi odgovor vsebuje pomanjkljive informacije, njegove zmožnosti, da prenese ali prevzame dodatne stroške, pa ni mogoče zanesljivo oceniti. Ta vidik se bo nadalje proučil.

(358)

Konzorcij je trdil, da proizvajalci Unije zaradi tehničnih omejitev, ki izhajajo iz pomanjkanja vertikalne integracije večine proizvajalcev Unije, ne morejo proizvesti celotnega spektra konverterske aluminijaste folije v zahtevani kakovosti in obsegu. To bi povzročilo večje stroške proizvodnje, slabšo kakovost, odvisnost od trga surovin (folije) in daljše časovne zamike zaradi daljše dobavne verige. Trdili so tudi, da se je zaradi pomanjkanja naložb, zlasti v sisteme za linijsko zaznavanje, poslabšala kakovost. Zato konzorcij v primeru uvedbe ukrepov pričakuje pomanjkanje ponudbe, zlasti za tanko konvertersko aluminijasto folijo. To bi skupaj z višjimi cenami ogrozilo konkurenčnost konverterjev Unije (uporabnikov).

(359)

Kot je obravnavano v oddelku 4.6.2.1, se zdi, da ima industrija Unije dovolj neizkoriščene zmogljivosti, tudi ob upoštevanju visoke ravni proizvodnje za lastno porabo dveh velikih proizvajalcev Unije. V nasprotju s trditvami konzorcija uvoznikov so bile zagotovljene naložbe v linijski nadzor kakovosti, podatki pa ne dokazujejo stalno večje kakovosti kitajske konverterske aluminijaste folije.

(360)

Komisija je glede na navedeno v tej fazi sklenila, da ni nujno, da bi bila uvedba ukrepov v interesu uvoznikov. Vendar je pri tehtanju različnih zadevnih interesov še naprej ocenjevala njene verjetne učinke (glej oddelek 6.4).

(361)

V skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila konkurenčne interese in posebno pozornost namenila potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(362)

Kar zadeva zvišanje cen, je preiskava pokazala, da so kitajske cene v povprečju za 10,8 % nelojalno nižale prodajne cene Unije in da se je z oviranjem dviga cen poslabšal položaj industrije Unije. V primeru ponovnega zvišanja cen na trajnostne ravni bo po mnenju Komisije tako povečanje omejeno glede na raven konkurence na trgu Unije. Kot je bilo že navedeno v oddelku 4.6.2.1, ima industrija Unije dovolj neizkoriščene zmogljivosti. V skladu s tem bi tudi negativni učinek na uporabnike ostal omejen. Na ta sklep ne vpliva nobeden od konkretnih argumentov, ki so jih navedli uporabniki in uvozniki ter ki so obravnavani v uvodnih izjavah 340 do 348 in 350 do 351.

(363)

Komisija je pri presoji pomembnosti negativnih učinkov na uvoznike najprej opozorila, da je raven sodelovanja sorazmerno nizka, saj je izpolnjen vprašalnik predložil le eden od petih sodelujočih uvoznikov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 349, v tej fazi preiskave ni mogoče ugotoviti, ali bi uvoznik lahko absorbiral zvišanje cen, saj ni predložil ustreznih podatkov.

(364)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da ni utemeljenih razlogov za sklep, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

(365)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(366)

V tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je proučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja kot njihova stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen (glej uvodno izjavo 380).

(367)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi se škoda odpravila, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, „ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ali konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), navedenih v Prilogi Ia“ (člen 7(2d) osnovne uredbe), in bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(368)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike:

(369)

Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(370)

V obravnavanem obdobju je lahko dobiček, višji od 6 % leta 2017, dosegla le ena vzorčena družba. Drugi dve vzorčeni družbi, ki sta skupaj predstavljali [65–85] % prodaje vseh vzorčenih družb v Uniji, sta v celotnem obravnavanem obdobju poslovali z izgubo. Konsolidirana stopnja dobička industrije Unije je bila ob upoštevanju najvišje stopnje dobička posamezne vzorčene družbe v obravnavanem obdobju opredeljena kot 1-odstotna izguba.

(371)

Glede na zgornje premisleke je bila stopnja dobička določena na 6 % v skladu z določbami člena 7(2c).

(372)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe je Komisija kot zadnji korak ocenila prihodnje stroške, ki izvirajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je določila dodatne stroške v višini od 9,93 EUR/tono do 15,64 EUR/tono, ki so se prišteli neškodljivi ceni za zadevne vzorčene proizvajalce Unije. Opomba k spisu o tem, kako je Komisija določila te dodatne stroške, je na voljo v spisu, ki je na voljo na vpogled zainteresiranim stranem.

(373)

Ti stroški so vključevali dodatne prihodnje stroške za zagotovitev skladnosti s sistemom EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: sistem EU ETS). Sistem EU ETS je temelj politike EU za spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov. Ti dodatni stroški so se izračunali na podlagi povprečnih ocenjenih dodatnih pravic do emisij, ki jih bo treba kupiti v obdobju uporabe ukrepov (2021–2025). Pravice do emisij, ki so bile uporabljene pri izračunu, niso vključevale brezplačnih pravic in so bile prilagojene, da bi se zagotovilo, da se nanašajo izključno na podobni izdelek. Pri dodatnih stroških so se upoštevali tudi posredni stroški CO2, ki izhajajo iz zvišanja cen za električno energijo v obdobju 2021–2025, povezanega s sistemom ETS EU. Taki posredni stroški CO2 so temeljili tudi na pravicah do emisij in so se upoštevali brez vsakega nadomestila, prejetega od nacionalnih organov.

(374)

Stroški pravic do emisij so bili ekstrapolirani, da bi se upoštevala pričakovana nihanja cen v času trajanja ukrepov. Vir za te napovedane cene je odlomek iz Bloomberg New Energy Finance z dne 2. marca 2021. Povprečna napovedana cena za pravice do emisij za to obdobje znaša 35,50 EUR/tono proizvedenega CO2.

(375)

Komisija je na podlagi tega izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije.

(376)

Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki sta ga vzorčena proizvajalca Unije prodajala na trgu Unije v obdobju preiskave. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(377)

Kar zadeva preostalo stopnjo, je Komisija ob upoštevanju dejstva, da je bila raven sodelovanja kitajskih izvoznikov visoka, in drugih vidikov, pojasnjenih v uvodni izjavi 289, določila preostalo stopnjo na ravni najvišje stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, ugotovljene za vrste izdelka, ki se prodaja v reprezentativnih količinah, na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Tako izračunana preostala stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila določena na ravni 29,1 %.

(378)

Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji preglednici.

(379)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja trga surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato so bila v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo proučena domnevna izkrivljanja, da se oceni, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(380)

Pritožnik je trdil, da v LRK za eno od surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka, velja izvozna dajatev in da je zato njen trg izkrivljen. Do izkrivljanja na trgu surovin naj bi prišlo pri aluminijastih ingotih, ki glede na navedbe pritožnika predstavljajo več kot 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka.

(381)

Preiskava je potrdila, da je v LRK v obdobju preiskave obstajala izvozna dajatev za aluminijaste ingote. Ta davek znaša 15 % izvozne cene ingotov. Komisija je zato sklenila, da ta ukrep spada na seznam ukrepov, ki pomenijo izkrivljanje cen surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(382)

Komisija je potrdila, da aluminijasti ingoti predstavljajo več kot 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je nadalje proučila, ali je bila cena te surovine znatno nižja v primerjavi s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih v skladu z drugim odstavkom člena 7(2a). Za namene primerjave je Komisija začasno uporabljala referenčno ceno, določeno za izračun normalne vrednosti, in sicer ceno uvoza aluminijastih ingotov v Turčijo, kot je navedeno v preglednici 2 v uvodni izjavi 208, saj se je v tem primeru tudi ta cena štela za ceno reprezentativnih mednarodnih trgov. Komisija je primerjala referenčno ceno s ceno ingotov aluminija, ki so jo dejansko plačali vzorčeni proizvajalci izvozniki, in na tej podlagi ugotovila, da nakupna cena te surovine v LRK, ki so jo plačali vzorčeni proizvajalci izvozniki, ni bila znatno nižja od referenčne cene v reprezentativni državi, tj. povprečno v razponu [0 %–5 %]. Iz dokazov v spisu je tudi razvidno, da so domače cene ingotov aluminija nihale nad in pod mednarodnimi cenami.

(383)

Komisija je zato začasno sklenila, da cena aluminijastih ingotov ni bila znatno nižja v primerjavi s cenami na reprezentativnih mednarodnih trgih. Zato je Komisija v tej fazi sklenila, da pogoji iz člena 7(2a) osnovne uredbe niso izpolnjeni, posledično pa se za določitev stopnje začasne dajatve uporabljajo določbe člena 7(2).

(384)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, interesu Unije in stopnji ukrepov bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(385)

Za uvoz izdelkov iz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe ob upoštevanju začasnega sklepa iz uvodne izjave 383 v zvezi z morebitno uporabo člena 7(2a) osnovne uredbe.

(386)

Komisija je primerjala stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in stopnje dampinga (uvodna izjava 377 zgoraj). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(387)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(388)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so odražale položaj teh družb, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(389)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(4) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(390)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(4) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(391)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko štelo za spremembo v vzorcu trgovanja, nastalo zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(392)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(393)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(394)

Po obdobju pred razkritjem sta pripombe predložila dva proizvajalca izvoznika (Xiamen in Donghai) in eden uporabnik (Manreal). Nobena od teh pripomb se ni nanašala na napake pri zapisu, zato niso spadale v okvir obdobja pred razkritjem.

(395)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(396)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –