(1)

V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Člen 3 PEU nadalje določa, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov ter da Unija med drugim spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine. Te vrednote so bile nadalje ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(2)

Ključno je, da se te pravice in vrednote še naprej dejavno negujejo, ščitijo, spodbujajo, uveljavljajo in da so skupne državljanom in narodom ter da ostanejo v središču projekta Unije, saj lahko oslabitev varstva teh pravic in vrednot v kateri koli državi članici škodljivo vpliva na Unijo kot celoto. Zato bi bilo treba v splošen proračun Unije vnesti določbe za nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki ga bosta sestavljala program Državljani, enakost, pravice in vrednote, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter program Pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo ter ko se krči prostor za neodvisno civilno družbo, je bolj kot kadar koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote Unije o spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v Uniji. Program Pravosodje (v nadaljnjem besedilu: Program) bo v skladu s programom za pravosodje za obdobje od 2014 do 2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1382/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), kot del novega Sklada za pravosodje, pravice in vrednote še naprej podpiral nadaljnji razvoj Unije kot območja pravice, ki temelji na pravni državi, neodvisnem in nepristranskem sodstvu, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, dostopu do pravnega varstva ter čezmejnem sodelovanju. Program za državljane, enakost, pravice in vrednote bo združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/2014 (6) (v nadaljnjem besedilu: predhodna programa).

(3)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (7).

(4)

Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni na osebe in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot ter bogate raznolikosti, kot tudi pravic in enakosti. Končni cilj je negovanje in ohranjanje enakopravne, odprte, pluralistične, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah. To vključuje živahno in opolnomočeno civilno družbo, spodbujanje demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi ter negovanje bogate raznolikosti evropske družbe na temelju na naših skupnih vrednot, zgodovine in spomina. V členu 11 PEU je določeno, da institucije Unije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo in dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.

(5)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in tradicij držav članic. Spoštovanje in spodbujanje pravne države, temeljnih pravic in demokracije v Uniji sta predpogoja za ohranjanje vseh pravic in obveznosti, zapisanih v Pogodbah, ter za krepitev zaupanja ljudi v Unijo. Način izvajanja načela pravne države v državah članicah je ključen za zagotavljanje vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi. V ta namen bi morala Unija sprejeti ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravice bi bilo treba na vseh ravneh zagotavljati in spodbujati spoštovanje temeljnih pravic ter skupnih načel in vrednot, kot so nediskriminacija in enako obravnavanje na podlagi katerega koli razloga iz člena 21 Listine, poleg solidarnosti, učinkovitega dostopa do pravnega varstva za vse, pravne države, demokracije ter dobro delujočega neodvisnega sodnega sistema.

(6)

Financiranje bi moralo ostati eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje ambicioznih ciljev, določenih v Pogodbah. Poleg drugih ukrepov je prožen in učinkovit program Pravosodje ključen za lažje načrtovanje in izvajanje teh ciljev. Program bi bilo treba izvajati na uporabniku prijazen način, na primer z uporabniku prijaznim postopkom prijave in poročanja, in moral bi si prizadevati za uravnoteženo geografsko pokritost. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dostopnosti programa za vse vrste upravičencev. V okviru finančnih sredstev za Program bi bilo treba ohraniti določeno prilagodljivost pri dodeljevanju sredstev za specifične cilje. Rezervo, predvideno v okviru te prilagodljivosti, bi bilo treba prednostno dodeliti ukrepom, ki podpirajo spodbujanje pravne države.

(7)

Za zagotovitev postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice za vse mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah, ki temeljijo na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, kar je od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 temelj pravosodnega sodelovanja v Uniji. Vzajemno priznavanje zahteva visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami. Za olajšanje vzajemnega priznavanja in v spodbudo medsebojnemu zaupanju so na več področjih že bili sprejeti ukrepi za približevanje zakonodaje držav članic. Dobro delujoče območje pravice, na katerem v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do pravnega varstva v čezmejnih primerih ne bo več ovir, je ključnega pomena tudi za zagotovitev gospodarske rasti in nadaljnjega povezovanja. Hkrati sta za uspešen notranji trg in ohranjanje skupnih vrednot Unije nujna dobro delujoče evropsko območje pravice, ki zajema učinkovite, neodvisne in visoko kakovostne nacionalne pravne sisteme, kot tudi globlje medsebojno zaupanje.

(8)

Dostop do pravnega varstva bi moral vključevati zlasti dostop do sodišč, alternativnih načinov reševanja sporov ter do nosilcev javne funkcije, ki morajo po zakonu strankam zagotoviti neodvisno in nepristransko pravno svetovanje.

(9)

Popolno spoštovanje načela pravne države in njegovo spodbujanje sta bistvenega pomena za visoko raven medsebojnega zaupanja na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti za učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na vzajemnem priznavanju. Pravna država je ena od skupnih vrednot, zapisanih v členu 2 PEU, načelo učinkovitega pravnega varstva iz člena 19(1) PEU in člena 47 Listine pa je konkreten izraz pravne države. Spodbujanje pravne države s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje neodvisnosti, preglednosti, odgovornosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov krepi medsebojno zaupanje, ki je nepogrešljivo za pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah. Neodvisnost in nepristranskost sodstva sta bistveni za pravico do poštenega sojenja in ključnega pomena za zaščito evropskih vrednot. Poleg tega se z učinkovitimi pravosodnimi sistemi in postopki v razumnih rokih zagotavlja pravna varnost za vse zadevne strani.

(10)

Unija v skladu s točko (h) člena 81(2) in točko (c) člena 82(1) PDEU podpira izobraževanje sodnikov in sodnega osebja kot orodje za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. Zagotavljanje izobraževanja zaposlenih v pravosodju je pomembno orodje za oblikovanje skupnega razumevanja o tem, kako najbolje uresničevati in ohranjati pravno državo in temeljne pravice. K izgradnji evropskega območja pravice prispeva z oblikovanjem skupne pravosodne kulture med zaposlenimi v pravosodju iz držav članic. Bistveno je zagotoviti nediskriminatorno, pravilno, skladno in dosledno uporabo prava v Uniji ter medsebojno zaupanje in razumevanje med zaposlenimi v pravosodju v čezmejnih postopkih. Dejavnosti izobraževanja, ki se podpirajo v okviru Programa, bi morale temeljiti na zanesljivih ocenah potreb po izobraževanju, uporabljati najsodobnejšo metodologijo izobraževanja, vključevati čezmejne dogodke, ki združujejo zaposlene v pravosodju iz različnih držav članic, zajemati aktivno učenje in elemente mreženja ter biti trajnostne. Takšne dejavnosti bi morale vključevati izobraževanje iz pravne terminologije, civilnega in kazenskega prava ter temeljnih pravic in vzajemnega priznavanja ter procesnih jamstev. Takšne dejavnosti bi morale tudi vključevati izobraževanja za sodnike, odvetnike in tožilce v zvezi z izzivi in ovirami, s katerimi se srečujejo ljudje, ki se pogosto soočajo z diskriminacijo ali so v ranljivem položaju, kot so ženske, otroci, manjšine, osebe LGBTIQ, invalidi ter žrtve nasilja na podlagi spola, nasilja v družini ali v intimnih razmerjih in drugih oblik medosebnega nasilja. Taka izobraževanja bi morala biti organizirana z neposrednim sodelovanjem organizacij, ki zastopajo te osebe ali jim pomagajo, in po možnosti z udeležbo teh oseb. Ob upoštevanju dejstva, da je na vodilnih položajih v pravosodju sorazmerno premalo žensk, bi bilo treba sodnice, tožilke in druge pravne strokovnjakinje spodbujati k udeležbi pri dejavnostih izobraževanja.

(11)

Za namene te uredbe bi morali izraz „sodniki in sodno osebje“ razlagati široko, tako da bi zajemal sodnike, tožilce, sodno osebje in osebje tožilstva kot tudi vse druge zaposlene v pravosodju, ali ki kako drugače sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti, ne glede na njihovo opredelitev v nacionalnem pravu, pravni status ali interno organizacijo, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji ali uradniki za izvrševanje, stečajni upravitelji, mediatorji, sodni tolmači in prevajalci, sodni izvedenci, zaposleni v zavodih za prestajanje kazni zapora in probacijski uslužbenci.

(12)

Izobraževanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske institucije, nacionalni organi, pristojni za izobraževanje v pravosodju, organizacije ali mreže za izobraževanje na evropski ravni ali mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije. Organi in subjekti, ki delujejo za splošni evropski interes na področju izobraževanja sodnikov in sodnega osebja, kot so Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej spodbujati programe izobraževanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, in takim organom ali subjektom bi se zato lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz programov dela, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe.

(13)

Program bi moral podpirati letni program dela EJTN, ki je ključni akter na področju izobraževanja v pravosodju. EJTN je v izjemnem položaju, saj je edina mreža na ravni Unije, ki združuje organe držav članic za izobraževanje v pravosodju. EJTN je v edinstvenem položaju za organizacijo izmenjav tako za nove kot izkušene sodnike in tožilce med vsemi državami članicami ter za usklajevanje dela nacionalnih organov za izobraževanje v pravosodju v zvezi z organizacijo dejavnosti izobraževanja o pravu Unije in s spodbujanjem dobrih praks izobraževanja. EJTN je tudi izvajalec izobraževanja odlične kakovosti, ki se na ravni Unije izvaja na stroškovno učinkovit način. Poleg tega kot opazovalce vključuje organe za izobraževanje v pravosodju iz držav kandidatk. Letno poročilo EJTN bi moralo vključevati informacije o zagotovljenem izobraževanju, razčlenjene med drugim tudi po kategorijah osebja.

(14)

Ukrepi v okviru Programa bi morali podpirati okrepljeno vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb v civilnih in kazenskih zadevah, medsebojno zaupanje med državami članicami ter potrebno približevanje zakonodaje, ki bo olajšalo sodelovanje med vsemi zadevnimi organi, vključno z elektronskimi sredstvi. Program bi moral podpirati tudi sodno varstvo pravic posameznikov v civilnih in gospodarskih zadevah. Prav tako bi moral spodbujati večjo konvergenco na področju civilnega prava, kar bo v korist vseh strank v civilnem sporu pripomoglo k odpravi ovir za zadovoljivo in učinkovito delovanje sodnih in izvensodnih postopkov. Za podporo učinkovitemu izvrševanju in praktični uporabi prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah bi moral Program podpirati delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES (8). V kazenskih zadevah bi moral Program prispevati k spodbujanju in izvajanju pravil in postopkov za zagotavljanje priznavanja sodb in odločb po vsej Uniji. Pripomoči bi moral k sodelovanju in prispevati k odpravi ovir, ki so v napoto učinkovitemu sodelovanju in medsebojnemu zaupanju. Program bi moral prispevati k izboljšanju dostopa do pravnega varstva tako s spodbujanjem in podpiranjem pravic žrtev kaznivih dejanj kot postopkovnih pravic osumljencev in obdolžencev v kazenskih postopkih.

(15)

Program bi moral v skladu s členom 3 PEU, členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah podpirati varstvo pravic otrok, spodbujanje pravic otrok pa bi bilo treba vključiti tudi v izvajanje vseh ukrepov v njegovem okviru. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti ukrepom namenjenim varstvu pravic otrok v okviru civilnega in kazenskega pravosodja, vključno z zaščito otrok, ki spremljajo starše, ki so pridržani, otrok staršev, ki so v zaporu, in otrok, ki so osumljenci ali obdolženci v kazenskih postopkih.

(16)

Program za pravosodje za obdobje od 2014 do 2020 je omogočil zagotavljanje dejavnosti izobraževanja iz prava Unije, zlasti v zvezi s področjem uporabe in uporabo Listine, ki so bile namenjene sodnikom in sodnemu osebju. Svet je v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2017 o uporabi Listine v letu 2016 opozoril na pomen ozaveščanja o uporabi Listine, vključno med oblikovalci politik, zaposlenimi v pravni stroki in samimi imetniki pravic, in sicer tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije. Za dosledno vključevanje temeljnih pravic je zato treba finančno podporo dejavnostim ozaveščanja razširiti na druge javne organe, ki niso pravosodni organi, in na zaposlene v pravni stroki.

(17)

Unija bi morala v skladu s členom 67 PDEU ob spoštovanju temeljnih pravic vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice. Nediskriminatoren dostop do pravnega varstva za vse je v zvezi s tem bistvenega pomena. Za olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva in za spodbujanje medsebojnega zaupanja, ki je nepogrešljivo za dobro delovanje območja svobode, varnosti in pravice, je treba finančno podporo razširiti na dejavnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni organov, ki niso pravosodni organi, zaposlenih v pravni stroki ter organizacij civilne družbe, ki prispevajo k tem ciljem. Podpirati bi bilo treba zlasti dejavnosti, ki omogočajo učinkovit in enakopraven dostop do pravnega varstva osebam, ki so pogosto žrtve diskriminacije ali so v ranljivem položaju. Pomembno je, da se podpirajo dejavnosti zagovorništva organizacij civilne družbe, kot so mreženje, sodni postopki, vodenje kampanj, komuniciranje in druge dejavnosti nadzora. Znotraj tega imajo pomembno vlogo tudi zaposleni v pravosodju, ki so povezani s sodstvom in delajo za organizacije civilne družbe.

(18)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral Program pri vseh dejavnostih podpirati vključevanje načela enakosti spolov in načela nediskriminacije. Poleg tega Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov potrjuje, da imajo invalidi pravico do popolne pravne in poslovne sposobnosti ter dostopa do pravnega varstva. Pri vmesni in končni oceni programa bi bilo treba oceniti učinke na enakost spolov, da bi presodili, v kolikšni meri Program prispeva k enakosti spolov, in ocenili ali ima nenamerne negativne učinke na enakost spolov, v skladu s točko 16 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (9) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020). V tem smislu in ob upoštevanju različne narave in velikosti dejavnosti v okviru specifičnih ciljev programa bo pomembno, da se posamezni podatki, ki jih zberejo nosilci projektov, razčlenijo glede na spol, kadar koli je to mogoče. Prav tako je pomembno, da se vložnikom zagotovijo informacije o tem, kako upoštevati enakost spolov, vključno z informacijami o uporabi orodij za upoštevanje načela enakosti spolov, kot sta proračunsko načrtovanje ob upoštevanju vidika spola in po potrebi ocene učinka na enakost spolov. Pri posvetovanju s strokovnjaki in deležniki bi bilo treba upoštevati uravnoteženo zastopanost spolov.

(19)

Pri vseh dejavnostih Programa bi bilo treba, kadar je to ustrezno, podpirati in varovati tudi pravice žrtev v civilnih in v kazenskih zadevah. V ta namen bi bilo treba posebno pozornost nameniti boljšemu izvajanju različnih instrumentov Unije za zaščito žrtev in usklajevanju med njimi, kot tudi ukrepom, namenjenim izmenjavi najboljših praks med sodišči in zaposlenimi v pravni stroki, ki se ukvarjajo s primeri nasilja. Program bi moral podpirati tudi izpopolnjevanje znanja in uporabo instrumentov kolektivnega pravnega varstva.

(20)

Ukrepi, ki jih zajema Program, bi morali prispevati k oblikovanju evropskega območja pravice s spodbujanjem neodvisnosti in učinkovitosti pravnega sistema, večanjem čezmejnega sodelovanja in mreženja, krepitvijo medsebojnega zaupanja med sodstvi držav članic ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Financiranje dejavnosti bi moralo prispevati tudi k skupnemu razumevanju vrednot Unije in pravne države, k boljšemu poznavanju prava in politik Unije, izmenjavi znanja in izkušenj ter najboljših praks pri uporabi instrumentov pravosodnega sodelovanja s strani vseh zadevnih deležnikov, kot tudi k širjenju in spodbujanju interoperabilnih digitalnih rešitev, ki utirajo pot nemotenemu in učinkovitemu čezmejnemu sodelovanju, hkrati pa zagotoviti trdno analitično podlago v podporo razvoju, izvrševanju ter pravilnemu razumevanju in izvajanju prava in politik Unije. Posredovanje Unije omogoča dosledno uresničevanje teh ukrepov po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega je Unija v boljšem položaju kot države članice, ko je treba obravnavati čezmejne primere in zagotavlja evropsko platformo za vzajemno učenje in izmenjavo najboljših praks.

(21)

Program bi moral prispevati tudi h krepitvi sodelovanja med državami članicami, vsakič ko ima pravo Unije zunanjo razsežnost, ob upoštevanju zunanjih posledic, da se izboljša dostop do pravnega varstva ter olajša reševanje sodnih in postopkovnih izzivov.

(22)

Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergijo z delom organov, uradov in agencij Unije, zlasti z Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT), ter bi morala upoštevati delo drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih Program zadeva.

(23)

Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti, da imajo vsi ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Programa, dodano vrednost Unije, ter da dopolnjujejo ukrepe držav članic in so usklajeni z drugimi ukrepi Unije. Treba bi bilo stremeti k skladnosti, dopolnjevanju in sinergijam s programi financiranja, ki podpirajo področja politike, ki so medsebojno tesno povezane, zlasti s programom Državljani, enakost, pravice in vrednote, kot tudi s programom Enotni trg, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (10), programi na področjih upravljanja meja in varnosti, zlasti Skladom za azil, migracije in vključevanje ter Skladom za notranjo varnost, programi na področjih strateške infrastrukture, zlasti programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Erasmus+, vzpostavljenim z Uredbo (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta (12), Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (13), Instrumentom za predpristopno pomoč, ter programom LIFE, vzpostavljenim z Uredbo (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(24)

Ta uredba za celotno trajanje Programa določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020.

(25)

V skladu s členom 193(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) se nepovratna sredstva lahko dodelijo tudi za ukrepe, ki so se že začeli izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti mogoče za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 šteti stroške, nastale v zvezi z ukrepi, podprtimi na podlagi te uredbe, ki so se že začeli izvajati, kot upravičene od 1. januarja 2021, tudi če so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(26)

Za Program se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(27)

Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbirati na podlagi njihove zmožnosti uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer bi bilo treba upoštevati zlasti stroške nadzorov, upravno breme, zmogljivost ustreznih deležnikov in ciljnih upravičencev ter pričakovana tveganja neskladnosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj kot tudi stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(28)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (17), (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in (EU) 2017/1939 (19) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. EJT je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(29)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (21), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(30)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošen režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(31)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (22) so osebe in ustrezni javni in/ali zasebni organi ter institucije v posamezni čezmorski državi in ozemlju upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(32)

Kot odraz dejstva, da se je treba proti podnebnim spremembam boriti skladno z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, in uresničevanjem ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, naj bi Program prispeval k širšemu upoštevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podnebnim ciljem, in ambiciji, da se v letu 2024 odhodkom na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna Unije, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, pri čemer je treba upoštevati obstoječa prekrivanja med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti. Program bi moral podpirati dejavnosti, pri katerih bi bili upoštevani podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije in načelo "ne škodujmo" iz Evropskega zelenega dogovora. Med pripravo in izvajanjem Programa bodo opredeljeni ustrezni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni v okviru ustreznega ocenjevanja in revizijskih postopkov.

(33)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (23) bi bilo treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa. Komisija bi morala letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o uspešnosti programa v okviru obstoječih mehanizmov poročanja, zlasti pregleda stanja na področju pravosodja v EU.

(34)

Za zagotovitev enotnih pogojev učinkovitega ocenjevanja napredka Programa za doseganje njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s kazalniki, ki so določeni v členih 13 in 15 ter Prilogi II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(35)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

(36)

Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevati k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice, ki temelji na pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, zlasti s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinka ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)

Uredbo (EU) št. 1382/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(38)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(39)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(40)

V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –