(1)

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2205 (2), (EU) 2016/592 (3) in (EU) 2016/1178 (4) med drugim določajo datume uveljavitve obveznosti kliringa za pogodbe, ki se nanašajo na razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC iz prilog k navedenim uredbam. Navedene uredbe določajo odložene datume uporabe obveznosti kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki so del iste skupine in pri katerih ima ena nasprotna stranka sedež v tretji državi, druga pa v Uniji. Navedeni odloženi datumi so bili potrebni za zagotovitev, da za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne velja obveznost kliringa pred sprejetjem izvedbenega akta v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(2)

Od leta 2018 naprej v zvezi z obveznostjo kliringa ni bil sprejet noben izvedbeni akt v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012. Uporaba obveznosti kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki so del iste skupine in pri katerih ima ena nasprotna stranka sedež v tretji državi, druga pa v Uniji, je bila zato z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/667 (5) odložena do 21. decembra 2020 oziroma do sprejetja navedenih izvedbenih aktov. Kljub prizadevanjem za analizo jurisdikcij tretjih držav, v zvezi s katero je vsak tak izvedbeni akt lahko upravičen, še ni bil sprejet noben izvedbeni akt v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi z obveznostjo kliringa. Uporabo obveznosti kliringa za navedene pogodbe bi bilo zato treba dodatno odložiti, da se preprečijo nenamerni škodljivi gospodarski učinki, ki bi jih imel iztek navedenega izvzetja na podjetja v Uniji.

(3)

Združeno kraljestvo je 1. februarja 2020 postalo tretja država, pravo Unije pa se bo za Združeno kraljestvo in v njem prenehalo uporabljati 31. decembra 2020. Obveznost kliringa iz Uredbe (EU) št. 648/2012 pa ne upošteva možnosti, da država članica izstopi iz Unije. Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, (EU) 2016/592 in (EU) 2016/1178 določajo datume, od katerih začne veljati obveznost kliringa za pogodbe, ki se nanašajo na določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC. Poleg tega navedene uredbe določajo različne datume glede na kategorijo nasprotne stranke v teh pogodbah. Nasprotne stranke ne morejo predvideti, kakšen bo status nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu ali v kakšnem obsegu bo ta nasprotna stranka še naprej lahko zagotavljala nekatere storitve nasprotnim strankam s sedežem v Uniji. Izzivi, s katerimi se soočajo tiste stranke v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, katerih nasprotne stranke imajo sedež v Združenem kraljestvu, so tako neposredna posledica dogodka, na katerega ne morejo vplivati, in zaradi katerega so lahko v slabšem položaju v primerjavi z drugimi nasprotnimi strankami v Uniji.

(4)

Da bi rešile to situacijo, bodo nasprotne stranke morda želele prenoviti pogodbo z zamenjavo nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu z nasprotno stranko v državi članici. Če se zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije sprejme odločitev, da se nasprotna stranka s sedežem v Združenem kraljestvu zamenja z novo nasprotno stranko s sedežem v Uniji, lahko zamenjava sproži obveznost kliringa, če se zgodi na datum, ko začne veljati obveznost kliringa za zadevno vrsto pogodbe, ali po njem. Zato bodo morale stranke morda kliring za to pogodbo izvesti pri CNS z dovoljenjem ali pri priznani CNS. Ker za pogodbe, za katere se izvaja centralni kliring, veljajo drugačne ureditve zavarovanja s premoženjem kot za pogodbe brez opravljenega centralnega kliringa, bi sprožitev obveznosti kliringa nekatere nasprotne stranke lahko prisilila, da prenehajo opravljati svoje transakcije, zaradi česar bi nekatera tveganja ostala nezavarovana. Za zagotovitev nemotenega delovanja trga in enakih konkurenčnih pogojev za nasprotne stranke s sedežem v Uniji bi morale imeti nasprotne stranke možnost, da nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu zamenjajo z nasprotnimi strankami s sedežem v državi članici, ne da bi pri tem sprožile obveznost kliringa.

(5)

Poleg tega bi bilo treba nasprotnim strankam dati na voljo dovolj časa, da nadomestijo svoje nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu. Datum, od katerega se lahko sproži obveznost kliringa za prenovitev navedenih pogodb, bi bilo zato treba odložiti.

(6)

Uredba (EU) št. 648/2012 je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zaradi navedene spremembe ni več treba opravljati kliringa za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa. Prav tako ni več treba določati minimalnih preostalih zapadlosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz člena 4 Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato delegirane uredbe (EU) 2015/2205, (EU) 2016/592 in (EU) 2016/1178 ne bi smele več določati minimalnih preostalih zapadlosti.

(7)

Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, (EU) 2016/592 in (EU) 2016/1178 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(9)

Spremembe delegiranih uredb (EU) 2015/2205, (EU) 2016/592 in (EU) 2016/1178 so omejene prilagoditve obstoječega regulativnega okvira. Glede na omejen obseg sprememb in nujnost zadeve bi bilo zelo nesorazmerno, da bi ESMA izvedel odprta javna posvetovanja ali analize morebitnih s tem povezanih stroškov in koristi. Iz istih razlogov se ESMA ni posvetoval z interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki je bila ustrezno obveščena.

(10)

Udeležencem na trgu je treba čim prej zagotoviti pravno varnost, da se lahko ustrezno pripravijo na izpolnjevanje zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012, na uporabo katere bo vplivala ta uredba, zlasti v zvezi z zahtevami, za katere se sedanji veljavni rok hitro približuje. Ta uredba bi morala zato začeti veljati nemudoma –