EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020R2148

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2148 z dne 8. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 139/2014 glede varnosti vzletno-pristajalne steze in letalskih podatkov (Besedilo velja za EGP)

C/2020/6822

UL L 428, 18.12.2020, p. 10–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2020/2148/oj

18.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 428/10


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2148

z dne 8. oktobra 2020

o spremembi Uredbe (EU) št. 139/2014 glede varnosti vzletno-pristajalne steze in letalskih podatkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (1) ter zlasti člena 39(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 (2) določa zahteve in upravne postopke v zvezi z aerodromi, vključno z njihovim upravljanjem, delovanjem, certificiranjem in nadzorom.

(2)

Uredba (EU) št. 139/2014 vsebuje splošne zahteve za operatorje aerodromov v zvezi z upravljanjem letalskih podatkov in letalskih informacij. Operatorji aerodromov bi morali za ohranitev ali izboljšanje obstoječih ravni varnosti aerodromskih operacij zagotavljati visoko kakovost letalskih podatkov in letalskih informacij v okviru verige letalskih podatkov, in to od ustvarjanja podatkov do njihovega zagotavljanja za potrebe služb za letalske informacije. V ta namen bi bilo treba dopolniti zahteve glede kakovosti podatkov na ravni operacij podobno kot zahteve, ki veljajo za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ANS), predvsem glede varstva podatkov, kataloga podatkov in izmenjave podatkov.

(3)

Varnost vzletno-pristajalne steze je ena od kategorij z visokim tveganjem nesreč, ki jih je opredelila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). Večina vseh nesreč na svetovni ravni spada med nesreče, povezane z varnostjo vzletno-pristajalne steze. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 139/2014 spremeniti, da bi se zmanjšalo število nesreč, povezanih z varnostjo vzletno-pristajalne steze, in resnih incidentov, ki vključujejo vdore na vzletno-pristajalno stezo, pa tudi drugih dogodkov, povezanih z varnostjo vzletno-pristajalne steze, kot so zmeda na vzletno-pristajalni stezi, trčenja na tleh in izleti z vzletno-pristajalne steze.

(4)

Programe usposabljanja in preverjanja strokovnosti, vključno z začetnim in periodičnim usposabljanjem, za operativno osebje bi bilo treba uskladiti med državami članicami z določitvijo skupnih zahtev glede usposabljanja, ki bi jih morali izpolnjevati operatorji aerodromov.

(5)

Operatorji aerodromov bi morali voditi evidence v zvezi s preteklimi usposabljanji, dovoljenji za vožnjo, dovoljenji za vozila, vzdrževanjem vozil in znanjem jezika.

(6)

Sedanji regulativni okvir ne vključuje zahteve, da mora operator aerodroma ustvariti NOTAM (Notice to airmen – obvestilo pilotom). To je povzročilo pravno negotovost glede tega, kdaj, zakaj in pod katerimi pogoji mora operator aerodroma ustvariti NOTAM o nečem, kar bi lahko vplivalo na varnost. Zato bi bilo treba s spremembo dopolniti regulativni okvir v zvezi z ustvarjanjem in objavo NOTAM s strani operatorja aerodroma, pri čemer bi bilo treba upoštevati določbe Priloge 15 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila 7. decembra 1944 podpisana v Čikagu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija).

(7)

Preiskave nesreč kažejo, da standardi za oceno razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanje o njih niso harmonizirani ter da to dejstvo pomembno prispeva k izletom z vzletno-pristajalne steze, zlasti kadar je mokra ali kontaminirana. Zato je ICAO spremenila več standardov in priporočenih praks (SARP) v več prilogah k Čikaški konvenciji ter pripravila obsežne smernice za določitev globalno harmonizirane oblike poročanja za oceno razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanje o njih.

(8)

Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 139/2014 spremeniti, da bi se začeli izvajati veljavni SARP ICAO o oceni razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanju o njih, vključno z dodajanjem opredelitev novih pojmov.

(9)

Za zmanjšanje tveganja dogodka, ki je posledica pristranskosti zaradi pričakovanja pri predaji operativnih dejavnosti bi bilo treba osebju aerodroma zagotoviti posodobljene informacije v zvezi z operativnimi razmerami v trenutku predaje.

(10)

Tuji predmeti in delci (foreign object debris – FOD) na manevrskih površinah in ploščadi pomenijo pomembno varnostno tveganje za operacije na aerodromih. Ukrepi za učinkovito zmanjšanje navedenega tveganja bi morali temeljiti na SARP in smernicah ICAO ter mednarodno sprejetih praksah.

(11)

K dogodkom v zvezi z varnostjo vzletno-pristajalne steze in poškodbam zrakoplovov prispevajo tudi vozniki vozil, stanje in ustreznost vozil ter njihova komunikacijska in nadzorna oprema. Treba bi bilo poostriti pogoje za izdajo dovoljenj za voznike in vozila ter določiti nova pravila za operacije z vozili na območju premikanja in drugih operativnih območjih aerodroma.

(12)

Komisija je na podlagi varnostnih priporočil in povratnih informacij držav članic in deležnikov ugotovila potrebo po izboljšanju situacijskega zavedanja med piloti, osebjem služb zračnega prometa in vozniki vozil pri operacijah na manevrski površini, da bi se preprečili vdori na vzletno-pristajalno stezo. Zato bi bilo treba uvesti določbe za zagotovitev, da znanje angleščine pri voznikih vozil, ki izvajajo operacije na manevrski površini aerodroma, ustreza operativni ravni. Vendar na nekaterih aerodromih morda ni nujno, da bi se z uporabo tega jezika izboljšala varnost operacij na vzletno-pristajalni stezi. Zato bi morali imeti pristojni organi pravico, da odstopajo od zahteve po znanju angleščine, pri čemer bi moralo biti odstopanje podprto z oceno varnosti, ki zajema enega ali več aerodromov.

(13)

Število vozil na posameznem aerodromu bi moralo biti omejeno na toliko vozil, kolikor je potrebno za zagotavljanje varnosti operacij. Navedena vozila bi morala biti ustrezno opremljena, med drugim z radiem ali osvetljavo, da bi se odpravila zmeda glede klicnega znaka. Določiti bi bilo treba izjeme za vozila, ki ne izpolnjujejo pogojev za operacije, vendar morajo začasno vstopiti na aerodrom in izvajati operacije na njem. Za zagotovitev harmonizacije zakonodaje Unije s standardi ICAO bi morala pravila vožnje na aerodromu temeljiti na prilogah 2 in 14 k Čikaški konvenciji ter smernicah iz dokumenta ICAO št. 4444 PANS-ATM.

(14)

Preiskave nesreč in resnih incidentov med vleko zrakoplovov kažejo, da k poškodbam zrakoplova prispevajo slabo situacijsko zavedanje, pomanjkljiva dovoljenja zrakoplovom in nezadostna ali neustrezna osvetlitev vlečenega zrakoplova ponoči. Zato bi bilo treba za izboljšanje varnosti med vleko zrakoplovov uvesti ukrepe v zvezi z določanjem rut, vodenjem, osvetlitvijo, komunikacijskimi postopki in usklajevanjem različnih akterjev ter specifične ukrepe za soočanje z neugodnimi vremenskimi ali meteorološkimi razmerami.

(15)

Določiti bi bilo treba pravila za pojasnitev, katere mobilne predmete poleg vozil bi bilo treba na aerodromu osvetliti. To vključuje odpravo nedoslednosti glede območij aerodroma, za katera se uporabljajo zahteve glede označevanja in osvetlitve vozil.

(16)

Za izboljšanje varnosti, rednosti in učinkovitosti operacij bi bilo treba določiti standardne poti za vožnjo po tleh na aerodromih. Upoštevati bi bilo treba delovanje radarskih odzivnikov zrakoplovov, če so podprti s sistemom aerodroma za vodenje in kontrolo premikanja po površini.

(17)

Preiskave nesreč in incidentov zaradi vdorov na vzletno-pristajalno stezo nakazujejo pomanjkljivosti pri komunikacijskih postopkih med službami zračnega prometa in vozniki vozil pa tudi pešci, ki se ne zavedajo razmer. Zato bi bilo treba določiti usklajene postopke za komunikacijo med operatorjem aerodroma in enoto služb zračnega prometa, da bi se uredila vprašanja, kot so uporaba jezikov, frekvence, dejavnosti pešcev na manevrski površini, uporaba signalov in drugih komunikacijskih sredstev v primeru odpovedi komunikacije. Navedeni postopki bi morali zajemati razširjanje pomembnih informacij v zvezi z aerodromom prek radijske komunikacije.

(18)

Vstop nepooblaščenega osebja na manevrsko površino in druga kontrolirana območja bi moral biti prepovedan, da bi se preprečili dodatni dogodki, do katerih lahko pride zaradi prisotnosti pešcev na območju premikanja. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za zagotovitev nadzora nad premikanjem pešcev.

(19)

V Uredbi (EU) št. 139/2014 obveznosti operatorja aerodroma glede operacij v zimskih razmerah niso izrecno določene. Za uskladitev zakonodaje Unije s standardi ICAO iz prilog 14 in 15 k Čikaški konvenciji bi bilo treba uvesti obveznosti, ki se uporabljajo za aerodrome na območjih dolgotrajnih zimskih obdobij, ko je na vzletno-pristajalnih stezah zbit sneg ali led. Navedene obveznosti bi morale temeljiti na obstoječih praksah po povratnih informacijah proizvajalcev letal in ICAO.

(20)

Za zagotovitev harmonizacije zakonodaje Unije s standardi ICAO bi bilo treba od operatorja aerodroma zahtevati, naj oceni razmere na površini vzletno-pristajalne steze in dodeli RWYCC (koda razmer na vzletno-pristajalni stezi).

(21)

S programom vzdrževanja aerodroma bi bilo treba zagotoviti, da objekti, sistemi, vozila in oprema, potrebni za obratovanje aerodroma, ne ovirajo varnosti, rednosti in učinkovitosti navigacije v zračnem prometu. V programu vzdrževanja bi bilo treba upoštevati načela človeških dejavnikov v skladu s Prilogo 14 k Čikaški konvenciji, operator aerodroma pa bi moral imeti sredstva za učinkovito izvajanje programa vzdrževanja.

(22)

Zahteve iz Uredbe (EU) št. 139/2014 v zvezi z vzdrževanjem tlakovanih površin in zlasti v zvezi z značilnostmi trenja na površini vzletno-pristajalne steze bi bilo treba harmonizirati s standardi ICAO, da bi se zmanjšalo tveganje izletov z vzletno-pristajalne steze in tveganje, ki nastane zaradi prisotnosti FOD.

(23)

Na podlagi ustreznih določb Priloge 14 k Čikaški konvenciji bi bilo treba Uredbo (EU) št. 139/2014 dopolniti z izboljšanimi zahtevami glede vzdrževanja sistema oskrbe aerodroma z električno energijo in novimi zahtevami glede vzdrževanja sistema aerodroma za razsvetljavo. Poleg tega bi bilo treba vključiti specifične zahteve za vzdrževanje znakov in oznak aerodroma.

(24)

Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu je pripravila osnutek izvedbenih pravil ter jih predložila z mnenjema št. 02/2018 in 03/2019 v skladu s točkama (b) in (c) člena 75(2) in členom 76(1) Uredbe (EU) 2018/1139.

(25)

Uredbo (EU) št. 139/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(26)

Glede na učinke izbruha COVID-19 na vire pristojnih organov in zadevnih operatorjev ter da se jim zagotovi takojšnja pomoč in omogoči ustrezna priprava, bi bilo treba začetek uporabe zahtev glede poročanja o površinskih kontaminantih, razmerah na površini vzletno-pristajalne steze in operacijah v zimskih razmerah odložiti do 12. avgusta 2021, začetek uporabe pravil v zvezi s sistemom upravljanja kakovosti pa do 27. januarja 2022.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 139/2014

Priloge I, III in IV k Uredbi (EU) št. 139/2014 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Datum začetka veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točke (3)(d), (3)(e), (3)(q) in (3)(r) Priloge k tej uredbi ter točka ADR.OPS.A.057(d)(4) Priloge IV k Uredbi (EU) št. 139/2014 se uporabljajo od 12. avgusta 2021.

Točke (2)(a), (3)(a) in (b) Priloge se uporabljajo od 27. januarja 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. oktobra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 44, 14.2.2014, str. 1).


PRILOGA

Priloge I, III in IV se spremenijo:

(1)

Priloga I se spremeni:

(a)

vstavijo se naslednje točke 6a, 6b in 6c:

„(6a)

‚okrožnica z letalskimi informacijami (AIC)‘ pomeni obvestilo z informacijami, ki ne zadostujejo za izdajo obvestila pilotom (NOTAM) ali vključitev v AIP, vendar se nanašajo na varnost letenja, navigacijo v zračnem prometu ali na tehnične, upravne ali zakonodajne zadeve;

(6b)

‚produkt letalskih informacij‘ pomeni letalske podatke in letalske informacije, ki se zagotavljajo kot digitalni nizi podatkov ali kot standardizirane predstavitve v tiskanih ali elektronskih medijih. Produkti letalskih informacij vključujejo:

AIP, s spremembami in dopolnitvami,

AIC,

letalske navigacijske karte,

NOTAM,

digitalne nize podatkov;

(6c)

‚zbornik letalskih informacij (AIP)‘ pomeni publikacijo, ki jo izdaja država članica ali se izda v imenu države članice ter vsebuje trajne letalske informacije, ki so bistvenega pomena za navigacijo v zračnem prometu;“;

(b)

vstavi se naslednja točka 15a:

„(15a)

‚kontaminirana vzletno-pristajalna steza‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere velik del površine (na ločenih predelih ali ne) je v okviru zahtevane dolžine in širine za uporabo prekrit z eno ali več snovmi, navedenimi med deskriptorji razmer na površini vzletno-pristajalne steze;“;

(c)

vstavi se naslednja točka 17a:

„(17a)

‚niz podatkov‘ pomeni opredeljivo zbirko podatkov;“;

(d)

vstavi se naslednja točka 18a:

„(18a)

‚suho‘, ki se nanaša na razmere na vzletno-pristajalni stezi, pomeni, da na površini vzletno-pristajalne steze ni vidne vlage in da površina ni kontaminirana na predvidenem območju za uporabo;“;

(e)

vstavi se naslednja točka 19a:

„(19a)

‚tuji predmeti in delci (FOD)‘ pomenijo predmete na območju premikanja, ki nimajo operativne ali letalske funkcije in lahko pomenijo nevarnost za operacije zrakoplova;“;

(f)

vstavita se naslednji točki 24a in 24b:

„(24a)

‚zanesljivost sistema razsvetljave‘ pomeni verjetnost delovanja celotne instalacije v okviru določenih odstopanj in operativne uporabnosti sistema;

(24b)

‚oznake lokacije‘ pomenijo najnovejšo veljavno izdajo dokumenta št. 7910 z naslovom ‚Oznake lokacije‘, ki jo je potrdila in objavila Mednarodna organizacija civilnega letalstva;“;

(g)

vstavita se naslednji točki 34a in 34b:

„(34a)

‚obvestilo pilotom (NOTAM)‘ pomeni sporočilo, ki se razpošilja s telekomunikacijskimi sredstvi in vsebuje informacije v zvezi z vzpostavitvijo, stanjem ali spremembo letalskih objektov, storitev, postopkov ali v zvezi z nevarnostmi, s katerimi mora biti osebje, ki ga letalske operacije zadevajo, nujno pravočasno seznanjeno;

(34b)

‚koda NOTAM‘ pomeni kodo iz najnovejše veljavne izdaje dokumenta z naslovom ‚Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – okrajšave in kode ICAO‘ (PANS ABC – dokument št. 8400), ki jo je potrdila in objavila Mednarodna organizacija civilnega letalstva;“;

(h)

vstavijo se naslednje točke 38a, 38b, 38c, 38d, 38e, 38f, 38g in 38h:

„(38a)

‚matrica ocene razmer na vzletno-pristajalni stezi (RCAM)‘ pomeni matrico, ki omogoča oceno kode razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC) z uporabo povezanih postopkov na podlagi nabora ugotovljenih razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanja pilota o zaviralnem učinku;

(38b)

‚koda razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC)‘ pomeni število, ki ga je treba uporabiti v poročilu o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR) in s katerim se opiše učinek razmer na vzletno-pristajalni stezi na pojemek letala in nadzor letala glede na prečno os;

(38c)

‚poročilo o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR)‘ pomeni celovito standardizirano poročilo o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze in njihovih učinkih na pristajalno in vzletno zmogljivost letala, opisanih s kodo razmer na vzletno-pristajalni stezi;

(38d)

‚varnostno območje konca steze (RESA)‘ pomeni območje, ki je simetrično glede na sredinsko črto vzletno-pristajalne steze in je takoj za koncem steze ter je primarno namenjeno zmanjšanju tveganja škode na letalu, ki pristane pred območjem steze za vzletanje in pristajanje ali izleti s tega območja po pristanku;

(38e)

‚mesto čakanja pred vzletno-pristajalno stezo‘ pomeni označeno mesto za varovanje vzletno-pristajalne steze, ravnine razmejitve od ovir ali kritičnega ali občutljivega območja instrumentnega pristajalnega sistema (ILS) ali mikrovalovnega pristajalnega sistema (MLS), kjer se morajo zrakoplovi, ki vozijo po tleh, in vozila ustaviti in čakati, razen če jim aerodromski kontrolni stolp ne dovoli drugače;

(38f)

‚osnova vzletno-pristajalne steze‘ pomeni opredeljeno območje, vključno z vzletno-pristajalno stezo in potjo ustavljanja, če je zagotovljeno, namenjeno:

(a)

zmanjšanju tveganja škode na zrakoplovu, ki zapelje z vzletno-pristajalne steze;

(b)

zaščiti zrakoplova, ki preleti vzletno-pristajalno stezo med vzletnimi ali pristajalnimi operacijami;

(38g)

‚razmere na vzletno-pristajalni stezi‘ pomenijo opis razmer na površini vzletno-pristajalne steze, ki se uporabi v RCR in s katerim se zagotovi podlaga za določitev RWYCC za namene zmogljivosti letala;

(38h)

‚deskriptorji razmer na površini vzletno-pristajalne steze‘ pomenijo eno od naslednjih snovi na površini vzletno-pristajalne steze:

(a)

zbiti sneg (compacted snow): sneg, stisnjen v tako trdno maso, da pnevmatike letala pri obratovalnih tlakih in obremenitvah ne bodo povzročile pomembnega dodatnega stiskanja ali nastanka kolesnic na površini;

(b)

suh sneg (dry snow): sneg, iz katerega ni mogoče izdelati snežne kepe;

(c)

zmrzal (frost): ledeni kristali, ki nastanejo iz vlage v zraku, na površini, katere temperatura je pri zmrzišču ali nižja; zmrzal se razlikuje od ledu po tem, da se kristali razvijajo neodvisno, zato je tekstura bolj zrnasta;

(d)

led (ice): voda, ki je zmrznila, ali zbiti sneg, ki se je spremenil v led v hladnih in suhih razmerah;

(e)

plundra (slush): sneg, ki vsebuje toliko vode, da bo ta odtekla iz njega, če ga primemo v roke, ali se bo razbrizgala, če nanj močneje stopimo;

(f)

stoječa voda (standing water): voda z globino, večjo od 3 mm;

(g)

moker led (wet ice): led, na katerem stoji voda, ali led, ki se tali;

(h)

moker sneg (wet snow): sneg, ki vsebuje dovolj vode, da je iz njega mogoče izdelati dobro stisnjeno, trdno snežno kepo, iz katere ni mogoče iztisniti vode;“;

(i)

vstavijo se naslednje točke 41a, 41b in 41c:

„(41a)

‚spolzka, mokra vzletno-pristajalna steza‘ pomeni mokro vzletno-pristajalno stezo, za katero je bilo ugotovljeno poslabšanje značilnosti trenja na površini precejšnjega dela steze;

(41b)

‚SNOWTAM‘ pomeni:

(a)

z veljavnostjo od 7. januarja 2021 do 12. avgusta 2021 NOTAM posebne serije in v posebni obliki zapisa, s katerim se obvešča o prisotnosti ali odstranitvi nevarnih razmer zaradi snega, ledu, plundre ali stoječe vode, ki je povezana s snegom, plundro in ledom na območju premikanja;

(b)

z veljavnostjo od 12. avgusta 2021 NOTAM posebne serije, ki se odda v standardni obliki zapisa in zagotavlja poročilo o stanju površine ter s katerim se obvešča o prisotnosti ali prenehanju razmer zaradi snega, ledu, plundre, zmrzali ali vode, ki je povezana s snegom, plundro, ledom ali zmrzaljo na območju premikanja;

(41c)

‚zimskim razmeram prilagojena vzletno-pristajalna steza‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo s suho zamrznjeno površino, pokrito z zbitim snegom ali ledom ali obojim, ki je bila posipana s peskom ali drobnim kamenjem ali mehansko obdelana za izboljšanje trenja na njej;“;

(j)

točka 47 se nadomesti z naslednjim:

„(47)

‚pogoji certifikata‘ pomeni:

oznake lokacije ICAO,

pogoje za operacije (VFR/IFR, dan/noč),

operacije letala na zimskim razmeram prilagojenih vzletno-pristajalnih stezah,

vzletno-pristajalno stezo,

predpisane razdalje,

zagotovljene tipe vzletno-pristajalne steze in prilete,

referenčno kodo aerodroma,

obseg operacij zrakoplova z višjo črko referenčne kode aerodroma,

zagotavljanje služb upravljanja ploščadi (da/ne),

zaščitno raven reševanja in gašenja;“;

(k)

točka 48 se nadomesti z naslednjim:

‚(48)

vizualni pripomočki‘ pomenijo kazalnike in signalne naprave, oznake, luči, signale in označevalnike ali njihove kombinacije;“;

(l)

doda se naslednja točka 49:

„(49)

‚mokra vzletno-pristajalna steza‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina je prekrita z vidno vlago ali vodo z globino do vključno 3 mm na predvidenem območju za uporabo;“;

(2)

Priloga III se spremeni:

(a)

točka ADR.OR.D.007 se nadomesti z naslednjim:

ADR.OR.D.007 Upravljanje letalskih podatkov in letalskih informacij

(a)

Operator aerodroma v okviru svojega sistema upravljanja izvaja in vzdržuje sistem upravljanja kakovosti, ki zajema naslednje dejavnosti:

(1)

dejavnosti v zvezi z letalskimi podatki;

(2)

dejavnosti zagotavljanja letalskih informacij.

(b)

Operator aerodroma kot del svojega sistema upravljanja vzpostavi sistem upravljanja varovanja, da zagotovi varovanje operativnih podatkov, ki jih prejema, pripravlja ali drugače uporablja, tako da je dostop do navedenih operativnih podatkov omejen le na pooblaščene osebe.

(c)

Sistem upravljanja varovanja operatorja aerodroma opredeljuje naslednje elemente:

(1)

postopke v zvezi z oceno in ublažitvijo tveganja glede varovanja podatkov, spremljanjem in izboljšanjem varovanja, pregledi varovanja ter razširjanjem pridobljenih novih spoznanj;

(2)

sredstva za odkrivanje kršitev glede varovanja in opozarjanje osebja z ustreznimi opozorili glede varovanja;

(3)

sredstva za obvladovanje posledic kršitev glede varovanja ter določitev sanacijskih ukrepov in postopkov za zmanjšanje tveganja, s katerimi se prepreči ponovna kršitev.

(d)

Operator aerodroma zagotovi varnostno preverjanje svojega osebja glede varovanja letalskih podatkov.

(e)

Operator aerodroma sprejme potrebne ukrepe za varovanje svojih letalskih podatkov pred kibernetskimi grožnjami.“;

(b)

točka ADR.OR.D.017 se nadomesti z naslednjim:

ADR.OR.D.017 Programi usposabljanja in preverjanja strokovnosti

(a)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program usposabljanja za osebje, ki je vključeno v obratovanje, vzdrževanje in upravljanje aerodroma, da zagotovi njegovo stalno usposobljenost ter poznavanje ustreznih pravil in postopkov za obratovanje aerodroma ter povezavo funkcij in nalog osebja z obratovanjem celotnega aerodroma.

(b)

Usposabljanje iz točke (a):

(1)

vključuje začetno, periodično, osvežitveno in nadaljevalno usposabljanje;

(2)

ustreza funkcijam in nalogam osebja;

(3)

vključuje veljavne operativne postopke in zahteve aerodroma ter področje vožnje.

(c)

Operator aerodroma zagotovi, da je vse drugo osebje, vključno z osebjem drugih organizacij, ki opravljajo dejavnosti ali izvajajo službe na aerodromu, z dovoljenjem za dostop do območja premikanja in drugih operativnih območij aerodroma brez spremstva ustrezno usposobljeno in izpolnjuje pogoje za tak dostop brez spremstva.

(d)

Usposabljanje iz točke (c):

(1)

vključuje začetno, periodično, osvežitveno in nadaljevalno usposabljanje;

(2)

vključuje veljavne operativne postopke in zahteve aerodroma ter področje vožnje.

(e)

Operator aerodroma zagotovi, da je osebje iz točk (a) in (c) uspešno končalo potrebno začetno usposabljanje pred izdajo dovoljenja:

(1)

za opravljanje nalog brez nadzora;

(2)

za dostop do območja premikanja in drugih operativnih območij aerodroma brez spremstva.

Začetno usposabljanje vključuje ustrezno dolgo teoretično in praktično usposabljanje ter ocene usposobljenosti osebja po izvedbi usposabljanja.

(f)

Če ni določeno drugače v tem delu in delu ADR.OPS, operator aerodroma za to, da bi lahko osebje iz točk (a) in (c) nadalje opravljalo svoje naloge brez nadzora ter dostopalo do območja premikanja in drugih operativnih območij aerodroma brez spremstva, zagotovi, da je navedeno osebje usposobljeno v zvezi z ustreznimi pravili in postopki za obratovanje aerodroma ter je uspešno končalo:

(1)

periodično usposabljanje v presledkih, pri čemer od končanja začetnega usposabljanja ne mine več kot 24 mesecev. Če se periodično usposabljanje izvede v zadnjih treh koledarskih mesecih presledka, se začne novo obdobje presledka šteti od datuma poteka prvotnega presledka;

(2)

osvežitveno usposabljanje pred opravljanjem nalog brez nadzora ali dovoljenjem za dostop do območja premikanja in drugega operativnega območja aerodroma brez spremstva v primeru odsotnosti z dela, ki traja najmanj tri in največ 12 zaporednih mesecev. V primeru odsotnosti, ki traja več kot 12 zaporednih mesecev, osebje opravi začetno usposabljanje v skladu s točko (c);

(3)

po potrebi nadaljevalno usposabljanje zaradi sprememb operativnega okolja ali dodeljenih nalog.

(g)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program preverjanja strokovnosti za osebje iz točke (a) in zagotovi, da je osebje iz točke (c) dokazalo usposobljenost za izvajanje svojih nalog v skladu s programom preverjanja strokovnosti, da zagotovi:

(1)

njegovo stalno usposobljenost;

(2)

njegovo poznavanje pravil in postopkov, pomembnih za njegove funkcije in naloge.

Če ni v tem delu in delu ADR.OPS določeno drugače, operator aerodroma zagotovi izvedbo preverjanja strokovnosti oseb iz točk (a) in (c) v presledkih, ki ne presegajo 24 mesecev od zaključka začetnega usposabljanja.

(h)

Operator aerodroma zagotovi, da:

(1)

so za izvajanje usposabljanja izbrani ustrezno usposobljeni in izkušeni inštruktorji, za ocenjevanje in preverjanja strokovnosti pa ustrezno usposobljeni in izkušeni ocenjevalci;

(2)

se za izvajanje usposabljanja in po potrebi tudi za preverjanja strokovnosti uporabijo primerni prostori, sredstva in oprema.

(i)

Operator aerodroma določi in izvaja postopke za izvajanje programov usposabljanja in preverjanja strokovnosti ter:

(1)

hrani ustrezne evidence o usposobljenosti, usposabljanju in preverjanju strokovnosti, da dokaže skladnost s to zahtevo;

(2)

na zahtevo da te evidence na voljo svojemu zadevnemu osebju;

(3)

če osebo zaposli drug delodajalec, da na zahtevo takšne evidence o zadevni osebi na voljo novemu delodajalcu.“;

(c)

točka ADR.OR.D.035(d) se spremeni:

(i)

točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„(6)

hrani se veljavna različica evidence o nevarnostih;“;

(ii)

dodata se naslednji točki 7 in 8:

„(7)

dovoljenja za vožnjo in po potrebi potrdila o znanju jezika se hranijo vsaj štiri leta po koncu zaposlitve osebe ali preklicu ali razveljavitvi dovoljenja za vožnjo ali do revizije tega področja dejavnosti, ki jo opravi pristojni organ;

(8)

dovoljenja za vozila in evidence o vzdrževanju vozil operatorja aerodroma se hranijo vsaj štiri leta po umiku vozila iz obratovanja ali do revizije tega področja, ki jo opravi pristojni organ.“;

(3)

Priloga IV se spremeni:

(a)

točka ADR.OPS.A.010 se nadomesti z naslednjim:

ADR.OPS.A.010 Zahteve glede kakovosti podatkov

Operator aerodroma sklene uradne dogovore z organizacijami, s katerimi izmenjuje letalske podatke ali letalske informacije, ter zagotovi naslednje:

(a)

vsi podatki v zvezi z aerodromom in razpoložljivimi službami se zagotavljajo z zahtevano kakovostjo; zahteve glede kakovosti podatkov (DQR) morajo biti izpolnjene pri ustvarjanju podatkov in ohranjene med njihovim prenosom;

(b)

točnost letalskih podatkov ustreza tisti, navedeni v katalogu letalskih podatkov;

(c)

celovitost letalskih podatkov se vzdržuje ves čas obdelave podatkov, od ustvarjanja do prenosa, na podlagi razvrščanja po celovitosti, opredeljene v katalogu letalskih podatkov. Poleg tega se vzpostavijo postopki, s katerimi se zagotovi:

(1)

da ne pride do okvare rutinskih podatkov ves čas njihove obdelave;

(2)

da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare bistvenih podatkov, po potrebi pa se vključijo tudi dodatni postopki za obravnavo potencialnih tveganj v celotni strukturi sistema, da se zagotovi celovitost podatkov na navedeni ravni;

(3)

da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare ključnih podatkov, pri čemer se vključijo tudi dodatni postopki za zagotavljanje celovitosti, da se v celoti zmanjšajo učinki napak, ki so s temeljito analizo celotne strukture sistema opredeljene kot potencialna tveganja za celovitost podatkov;

(d)

razločljivost letalskih podatkov je sorazmerna z dejansko točnostjo podatkov;

(e)

letalski podatki so sledljivi;

(f)

letalski podatki so pravočasni, vključno z vsemi omejitvami obdobja veljavnosti;

(g)

letalski podatki so popolni;

(h)

oblika posredovanih podatkov ustreza opredeljenim zahtevam.“;

(b)

dodajo se naslednje točke ADR.OPS.A.020 do ADR.OPS.A.055:

ADR.OPS.A.020 Skupni referenčni sistemi

Operator aerodroma za potrebe navigacije v zračnem prometu uporablja:

(a)

svetovni geodetski sistem iz leta 1984 (World Geodetic System 1984, WGS-84) kot horizontalni referenčni sistem;

(b)

podatek o povprečni morski gladini (MSL) kot vertikalni referenčni sistem;

(c)

gregorijanski koledar in koordinirani univerzalni čas kot časovna referenčna sistema.

ADR.OPS.A.025 Zaznavanje in avtentikacija napak v podatkih

Operator aerodroma pri ustvarjanju, obdelavi ali prenosu podatkov izvajalcu služb za letalske informacije:

(a)

zagotovi, da se med prenosom in shranjevanjem letalskih podatkov uporabljajo digitalne tehnike zaznave napak v podatkih, da se prispeva k ustreznim ravnem celovitosti podatkov;

(b)

zagotovi, da je prenos letalskih podatkov zaščiten z ustreznim avtentikacijskim postopkom, ki prejemnikom omogoča potrditev, da je podatke ali informacije posredoval pooblaščen vir.

ADR.OPS.A.030 Katalog letalskih podatkov

Operator aerodroma pri ustvarjanju, obdelavi ali prenosu podatkov izvajalcu letalskih informacijskih služb zagotovi, da letalski podatki iz Dodatka 1 k Prilogi III (del ATM/ANS.OR) k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/373 (*1) ustrezajo specifikacijam iz kataloga podatkov.

ADR.OPS.A.035 Potrjevanje in preverjanje podatkov

Operator aerodroma pri ustvarjanju, obdelavi ali prenosu podatkov izvajalcu letalskih informacijskih služb zagotovi uporabo tehnik preverjanja in potrjevanja, tako da letalski podatki ustrezajo povezanim zahtevam glede kakovosti podatkov. Poleg tega:

(a)

s preverjanjem se zagotovi, da prejemnik prejme letalske podatke brez okvare in da postopek obdelave letalskih podatkov ne povzroči okvare;

(b)

letalski podatki in letalske informacije, ki se vnašajo ročno, se neodvisno preverjajo, da se odkrijejo kakršne koli morebitne napake;

(c)

pri uporabi letalskih podatkov za pridobitev ali izračun novih letalskih podatkov se prvotni podatki preverijo in potrdijo, razen kadar jih zagotavlja avtoritativni vir.

ADR.OPS.A.040 Zahteve glede obravnave napak

Operator aerodroma zagotovi, da:

(a)

se napake, odkrite med ustvarjanjem podatkov in po njihovem prejetju, obravnavajo, odpravijo ali razrešijo;

(b)

se zagotovi prednost obravnave napak na ključnih in bistvenih letalskih podatkih.

ADR.OPS.A.045 Metapodatki

Operator aerodroma zagotovi, da metapodatki vključujejo vsaj:

(a)

identifikacijo organizacij ali subjektov, ki opravljajo katera koli dejanja pri ustvarjanju, prenosu ali obdelavi letalskih podatkov;

(b)

izvedena dejanja;

(c)

datum in čas izvedbe dejanja.

ADR.OPS.A.050 Prenos podatkov

Operator aerodroma zagotovi elektronski prenos letalskih podatkov.

ADR.OPS.A.055 Orodja in programska oprema

Operator aerodroma pri ustvarjanju, obdelavi ali prenosu letalskih podatkov izvajalcu letalskih informacijskih služb zagotovi, da orodja in programska oprema, ki se uporabljajo v podporo postopkom v zvezi z letalskimi podatki ali za njihovo avtomatizacijo, ne vplivajo škodljivo na kakovost letalskih podatkov.

(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011 (UL L 62, 8.3.2017, str. 1).“;"

(c)

doda se naslednja točka ADR.OPS.A.057:

ADR.OPS.A.057 Ustvarjanje NOTAM

(a)

Operator aerodroma:

(1)

določi in izvaja postopke, v skladu s katerimi ustvari NOTAM, ki ga izda ustrezni izvajalec služb za letalske informacije:

(i)

in vsebuje informacije o vzpostavitvi, stanju ali spremembi katerega koli letalskega objekta, službe, postopka ali nevarnosti, če je pravočasno poznavanje navedenega bistvenega pomena za osebje, ki sodeluje pri letalskih operacijah;

(ii)

in vsebuje začasne informacije, ki imajo kratkotrajno veljavnost ali ki se nanašajo na hitro sprejete, operativno pomembne in trajne spremembe ali dolgotrajne začasne spremembe, razen v primeru obsežnega besedila in/ali grafičnih prikazov;

(2)

imenuje osebje aerodroma, ki je uspešno končalo ustrezno usposabljanje in dokazalo svojo usposobljenost, da ustvari NOTAM in zagotavlja ustrezne informacije izvajalcem služb za letalske informacije, s katerimi je sklenil dogovore;

(3)

zagotovi, da so vsi drugi člani osebja aerodroma, katerih naloge vključujejo uporabo NOTAM, uspešno končali ustrezno usposabljanje in dokazali usposobljenost za to uporabo.

(b)

Operator aerodroma ustvari NOTAM, kadar je treba zagotoviti naslednje informacije:

(1)

vzpostavitev ali zaprtje aerodromov ali heliportov ali vzletno-pristajalnih stez ali pomembne spremembe v njihovem obratovanju;

(2)

vzpostavitev ali prenehanje opravljanja služb na aerodromu ali pomembne spremembe njihovega delovanja;

(3)

vzpostavitev ali prenehanje operativne zmogljivosti radionavigacijskih služb in služb za komunikacijo zrak–zemlja, za katere je pristojen operator aerodroma, ali pomembne spremembe glede njihovih operativnih zmogljivosti;

(4)

nerazpoložljivost rezervnih in sekundarnih sistemov, ki imajo neposreden operativni vpliv;

(5)

uvedba ali umik vizualnih pripomočkov ali njihove pomembne spremembe;

(6)

prekinitev ali ponovna vzpostavitev večjih komponent sistemov razsvetljave na aerodromih;

(7)

vzpostavitev ali prenehanje postopkov glede navigacijskih služb zračnega prometa, za katere je pristojen operator aerodroma, ali njihove pomembne spremembe;

(8)

pojav ali odprava večjih napak ali ovir na manevrski površini;

(9)

spremembe ali omejitve glede razpoložljivosti goriva, olja in kisika;

(10)

vzpostavitev, prenehanje ali ponovna vzpostavitev delovanja svetilnikov nevarnosti v navigaciji v zračnem prometu;

(11)

načrtovani izpusti laserjev, prikazi laserjev in iskalnih luči v okolici aerodroma, če je verjetno, da bo to škodilo nočnemu vidu pilotov;

(12)

postavitev ali odstranitev ali spremembe ovir za navigacijo v zračnem prometu na območjih vzleta, vzpenjanja, neuspelega prileta, prileta ter na vzletno-pristajalni stezi;

(13)

spremembe kategorije reševanja in gašenja aerodroma ali heliporta;

(14)

prisotnost, odprava ali pomembne spremembe nevarnih razmer zaradi snega, plundre, ledu, radioaktivnih materialov, strupenih snovi, nanosov vulkanskega pepela ali vode na območju premikanja;

(15)

spolzka, mokra vzletno-pristajalna steza ali njen del;

(16)

vzletno-pristajalna steza ni na voljo zaradi del za označevanje vzletno-pristajalne steze ali po potrebi informacije o časovnem zamiku, potrebnem za zagotovitev razpoložljivosti vzletno-pristajalne steze, če je mogoče opremo, ki se uporablja pri takih delih, odstraniti;

(17)

prisotnost nevarnosti, ki vplivajo na navigacijo v zračnem prometu, vključno s prisotnostjo prostoživečih živali, ovir, prikazi in večjimi dogodki.

(c)

Za namene točke (b) operator aerodroma zagotovi naslednje:

(1)

NOTAM se ustvari dovolj časa vnaprej, da lahko strani, na katere vpliva sprememba, sprejmejo vse zahtevane ukrepe, razen v primeru nerazpoložljivosti, izpusta radioaktivnih snovi, strupenih snovi in v primeru drugih dogodkov, ki jih ni mogoče predvideti;

(2)

v NOTAM, s katerim se sporoča nerazpoložljivost povezanih objektov, služb in navigacijskih pripomočkov na aerodromu, se navede tudi ocena obdobja nerazpoložljivosti ali časa, ko se pričakuje ponovna razpoložljivost;

(3)

v treh mesecih od izdaje trajnega NOTAM se informacije v njem vključijo v zadevne produkte letalskih informacij;

(4)

v treh mesecih od izdaje dolgotrajnega začasnega NOTAM se informacije v njem vključijo v dopolnitev AIP;

(5)

kadar NOTAM s predvidenim datumom konca veljavnosti nepričakovano prekorači trimesečno obdobje, se ustvari nadomestni NOTAM, razen če se pričakuje, da bo stanje trajalo še nadaljnje obdobje več kot treh mesecev; v tem primeru operator aerodroma zagotovi objavo navedenih informacij v dopolnitvi AIP.

(d)

Poleg tega operator aerodroma zagotovi naslednje:

(1)

razen kot je določeno v točki (d)(4), vsak NOTAM, ki ga ustvari, vsebuje veljavne informacije v vrstnem redu, kot je naveden v obliki zapisa NOTAM v Dodatku 1 k tej prilogi;

(2)

besedilo NOTAM je sestavljeno iz izrazov ali enotnih okrajšav frazeologije, ki se dodelijo kodi ICAO NOTAM, dopolnjujejo pa jih okrajšave, oznake, identifikatorji, označevalniki, klicni znaki, frekvence, številke in preprosto besedilo ICAO;

(3)

NOTAM se ustvari v angleščini ali nacionalnem jeziku, kot je dogovorjeno z ustreznim izvajalcem služb za letalske informacije;

(4)

informacije o snegu, plundri, ledu, zmrzali, stoječi vodi ali vodi, povezani s snegom, plundro, ledom ali zmrzaljo na območju premikanja se razpošiljajo s SNOWTAM in vsebujejo informacije v vrstnem redu, kot je naveden v obliki zapisa SNOWTAM v Dodatku 2 k tej prilogi;

(5)

če NOTAM vsebuje napako, se ustvari NOTAM z novo številko, ki nadomesti napačni NOTAM, ali pa se napačni NOTAM prekliče in se ustvari nov NOTAM;

(6)

kadar se ustvari NOTAM, s katerim se prekliče ali nadomesti predhodni NOTAM:

(a)

se navedeta serija in številka/leto predhodnega NOTAM;

(b)

so oznake lokacije in vsebina obeh NOTAM enake;

(7)

z novim NOTAM se prekliče ali nadomesti le en NOTAM;

(8)

vsak ustvarjeni NOTAM obravnava le eno temo in en pogoj teme;

(9)

vsak ustvarjeni NOTAM je čim krajši in sestavljen tako, da je njegov pomen jasen brez vpogleda v drug dokument;

(10)

ustvarjeni NOTAM, ki vsebuje trajne informacije ali dolgotrajne začasne informacije, vsebuje ustrezne sklice na AIP ali dopolnitev AIP;

(11)

oznaka lokacije ICAO, navedena v besedilu ustvarjenega NOTAM za aerodrom, je tista, ki jo vsebuje dokument ‚Location Indicators‘ (Oznake lokacije). Skrajšana oblika takih oznak se ne uporabi.

(e)

Operator aerodroma po objavi NOTAM, ki ga je ustvaril, pregleda njegovo vsebino, da zagotovi njeno točnost, in poskrbi za razpošiljanje informacij vsem ustreznim članom osebja aerodroma in organizacijam na aerodromu.

(f)

Operator aerodroma vodi evidence o naslednjem:

(1)

NOTAM, ki jih je ustvaril, in NOTAM, ki so bili izdani;

(2)

izvajanju točk (a)(2) in (3).“;

(d)

doda se naslednja točka ADR.OPS.A.60:

ADR.OPS.A.060 Poročanje o površinskih kontaminantih

Operator aerodroma enotam služb za letalske informacije in služb zračnega prometa poroča o zadevah operativnega pomena, ki vplivajo na operacije zrakoplovov in aerodroma na območju premikanja, zlasti v zvezi s prisotnostjo naslednjega:

(a)

vode;

(b)

snega;

(c)

plundre;

(d)

leda;

(e)

zmrzali;

(f)

kemikalij ali drugih kontaminantov iz tekočin za preprečevanje zaledenitve/razledenitev;

(g)

snežnih nanosov ali snežnega prša.“;

(e)

doda se naslednja točka ADR.OPS.065:

ADR.OPS.A.065 Poročanje o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze

(a)

Operator aerodroma poroča o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze za vsako tretjino steze, pri čemer uporabi poročilo o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR). Poročilo vključuje kodo razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC), opredeljeno s števili 0 do 6, pokritost s kontaminantom in njegovo globino ter opis, za katerega se uporabijo naslednji izrazi:

(1)

COMPACTED SNOW (ZBIT SNEG);

(2)

DRY (SUHO);

(3)

DRY SNOW (SUH SNEG);

(4)

DRY SNOW ON TOP OF COMPACTED SNOW (SUH SNEG NA ZBITEM SNEGU);

(5)

DRY SNOW ON TOP OF ICE (SUH SNEG NA LEDU);

(6)

FROST (ZMRZAL);

(7)

ICE (LED);

(8)

SLIPPERY WET (SPOLZKO, MOKRO);

(9)

SLUSH (PLUNDRA);

(10)

SPECIALLY PREPARED WINTER RUNWAY (ZIMSKIM RAZMERAM PRILAGOJENA VZLETNO-PRISTAJALNA STEZA);

(11)

STANDING WATER (STOJEČA VODA);

(12)

WATER ON TOP OF COMPACTED SNOW (VODA NA ZBITEM SNEGU);

(13)

WET (MOKRO);

(14)

WET ICE (MOKER LED);

(15)

WET SNOW (MOKER SNEG);

(16)

WET SNOW ON TOP OF COMPACTED SNOW (MOKER SNEG NA ZBITEM SNEGU);

(17)

WET SNOW ON TOP OF ICE (MOKER SNEG NA LEDU);

(18)

CHEMICALLY TREATED (KEMIČNO OBDELANO);

(19)

LOOSE SAND (RAZSUTI PESEK).

(b)

Poročanje se začne, ko se zaradi vode, snega, plundre, leda ali zmrzali pomembno spremenijo razmere na površini vzletno-pristajalne steze.

(c)

V poročanju o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze se pomembne spremembe navajajo, dokler vzletno-pristajalna steza ni več kontaminirana. Ko se to zgodi, operator aerodroma izda RCR in v njem navede, da je vzletno-pristajalna steza mokra ali suha, kakor je ustrezno.

(d)

Meritve trenja se ne sporočajo.

(e)

Ko je tlakovana vzletno-pristajalna steza ali njen del spolzek in moker, da operator aerodroma take informacije na voljo ustreznim uporabnikom aerodroma. Za to ustvari NOTAM in opiše lokacijo zadevnega dela.“;

(f)

doda se naslednji Dodatek 1:

„Dodatek 1

OBLIKA ZAPISA NOTAM

Image 1

(g)

doda se naslednji Dodatek 2:

„Dodatek 2

OBLIKA ZAPISA SNOWTAM

Image 2

(h)

vstavi se naslednja točka ADR.OPS.B.003:

ADR.OPS.B.003 Predaja dejavnosti – zagotavljanje operativnih informacij

(a)

Operator aerodroma določi in izvaja postopke za predajo operativnih dejavnosti med osebjem, vključenim v operacijo in vzdrževanje aerodroma, da zagotovi, da se vsem novim članom osebja zagotovijo operativne informacije, povezane z njihovimi nalogami.

(b)

Operator aerodroma določi in izvaja postopke, s katerimi se organizacijam, ki opravljajo dejavnosti ali izvajajo službe na aerodromu, zagotovijo operativne informacije, povezane z aerodromom, ki lahko vplivajo na izvajanje nalog osebja takih organizacij.“;

(i)

točka ADR.OPS.B.010 se spremeni:

(i)

točke (c), (d) in (e) se nadomestijo z naslednjim:

„(c)

Program usposabljanja se izvaja v skladu s točko ADR.OR.D.017, pri čemer veljajo naslednje izjeme:

(1)

periodično usposabljanje vključuje teoretično in nadaljnje praktično usposabljanje;

(2)

preverjanja strokovnosti se izvajajo v presledkih, pri čemer od končanja začetnega usposabljanja ne mine več kot 12 mesecev.

(d)

Usposabljanje osebja gasilske in reševalne službe je načrtovano tako, da se pri njem posredujejo temeljno znanje ter praktično znanje in spretnosti v zvezi z izvajanjem nalog osebja.

(e)

Za začasno znižanje ravni zaščite, ki jo na aerodromu zagotavljata reševalna in gasilska služba, zaradi nepredvidenih okoliščin se ne zahteva predhodna odobritev pristojnega organa.“;

(ii)

točka (f) se črta;

(j)

vstavi se naslednja točka ADR.OPS.B.016:

ADR.OPS.B.016 Program nadzora nad tujimi predmeti in delci

(a)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program nadzora nad tujimi predmeti in delci (foreign object debris – FOD) in od organizacij, ki opravljajo dejavnosti ali izvajajo službe na aerodromu, zahteva, da pri njem sodelujejo.

(b)

Operator aerodroma v okviru programa nadzora nad tujimi predmeti in delci:

(1)

poskrbi za ozaveščenost in sodelovanje osebja, pri čemer zagotovi še, da je tako osebje uspešno končalo ustrezno usposabljanje in dokazalo usposobljenost;

(2)

vzpostavi in izvaja ukrepe za preprečevanje pojava FOD;

(3)

določi in izvaja postopke za:

(i)

odkrivanje FOD, vključno s spremljanjem in inšpekcijskimi pregledi območja premikanja ali sosednjih območij, v skladu s časovnim načrtom inšpekcijskih pregledov in vsakič, ko je tak inšpekcijski pregled potreben zaradi dejavnosti, vremenskih pojavov ali dogodkov, zaradi katerih se lahko pojavijo FOD;

(ii)

takojšnjo odstranitev, zadržanje in odlaganje FOD ter zagotovitev vseh potrebnih ustreznih sredstev;

(iii)

čimprejšnje obveščanje operatorjev zrakoplovov v primeru identificiranih delov zrakoplovov;

(c)

zbira in analizira podatke in informacije za opredelitev virov FOD in trendov v zvezi s FOD ter izvaja popravljalne in/ali preventivne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti programa.“;

(k)

vstavi se naslednja točka ADR.OPS.B.024:

ADR.OPS.B.024 Izdajanje dovoljenj za voznike vozil

(a)

Razen kot je določeno v točki (d), je za vožnjo vozila na katerem koli delu območja premikanja ali drugih operativnih območjih aerodroma potrebno dovoljenje, ki ga vozniku izda operator navedenega aerodroma. Dovoljenje za vožnjo se izda osebi, ki:

(1)

se ji dodelijo naloge, ki vključujejo vožnjo na takih območjih;

(2)

ima veljavno vozniško dovoljenje in drugo dovoljenje, potrebno za upravljanje specializiranih vozil;

(3)

je uspešno končala ustrezen program usposabljanja za vožnjo in dokazala usposobljenost v skladu s točko (b);

(4)

je dokazala znanje jezika v skladu s točko ADR.OPS.B.029, če namerava navedena oseba voziti vozilo na manevrski površini;

(5)

jo je delodajalec usposabljal za uporabo vozila, predvidenega za uporabo na aerodromu.

(b)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program usposabljanja za vožnjo za voznike, ki opravljajo dejavnosti na ploščadi ali drugih operativnih območjih, razen na manevrski površini, in voznike, ki opravljajo dejavnosti na manevrski površini. Program usposabljanja:

(1)

je ustrezen glede na značilnosti in operacije aerodroma, funkcije in naloge voznika, ki jih je treba opravljati, ter območja aerodroma, za katera se lahko voznikom izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti;

(2)

vključuje:

(i)

ustrezno dolgo teoretično in praktično usposabljanje vsaj na naslednjih področjih:

(A)

regulativni okvir in osebne odgovornosti;

(B)

standardi vozil, operativne zahteve in postopki aerodroma;

(C)

komunikacije;

(D)

radiotelefonija za voznike, ki opravljajo dejavnosti na manevrski površini;

(E

človeške zmogljivosti;

(F)

seznanitev z operativnim okoljem;

(ii)

ocenjevanje usposobljenosti voznikov.

(c)

Na dovoljenju za vožnjo, izdanem v skladu s točko (a), so navedeni deli območja premikanja ali druga operativna območja, na katerih lahko voznik vozi, in je veljavno, kolikor:

(1)

so izpolnjene zahteve iz točk (a)(1) in (a)(2);

(2)

imetnik dovoljenja za vožnjo:

(i)

opravlja in uspešno konča usposabljanje in preverjanja strokovnosti v skladu s točkama ADR.OR.D.017(f) in (g);

(ii)

po potrebi še naprej dokazuje potrebno znanje jezika v skladu s točko ADR.OPS.B.029.

(d)

Ne glede na točko (a) lahko operator aerodroma osebi dovoli, da začasno vozi vozilo na območju premikanja ali drugih operativnih območjih, če:

(1)

ima navedena oseba veljavno vozniško dovoljenje in drugo dovoljenje, potrebno za upravljanje specializiranih vozil;

(2)

navedeno vozilo spremlja vozilo, ki ga upravlja voznik, ki ima dovoljenje v skladu s točko (a).

(e)

Operator aerodroma:

(1)

vzpostavi sistem in izvaja postopke za:

(i)

izdajo dovoljenj za vožnjo in začasno odobritev vožnje vozil;

(ii)

zagotavljanje, da vozniki, ki jim je bilo izdano dovoljenje za vožnjo, še naprej izpolnjujejo zahteve iz točk (c)(1) in (c)(2);

(iii)

spremljanje izpolnjevanja vseh zahtev glede vožnje, ki veljajo za aerodrom, s strani voznikov, ter sprejemanje ustreznih ukrepov, vključno z začasnim odvzemom in preklicem dovoljenj za vožnjo ali dovoljenj za začasno vožnjo vozila;

(2)

vodi ustrezne evidence.“;

(l)

točka ADR.OPS.B.25 se črta;

(m)

vstavijo se naslednje točke ADR.OPS.B.026, ADR.OPS.B.027, ADR.OPS.B.028 in ADR.OPS.B.029:

ADR.OPS.B.026 Izdajanje dovoljenj za vozila

(a)

Za operacije z vozilom na območju premikanja ali drugih operativnih območjih je potrebno dovoljenje, ki ga izda operator aerodroma. Dovoljenje se lahko izda, če se vozilo uporablja pri dejavnostih, povezanih z obratovanjem aerodroma, ter:

(1)

je pripravljeno za uporabo in primerno za predvideno operacijo;

(2)

izpolnjuje zahteve glede označevanja in osvetlitve iz točke ADR.OPS.B.080;

(3)

je opremljeno z radiem, ki omogoča dvosmerno komunikacijo na ustrezni frekvenci služb zračnega prometa in vseh drugih potrebnih frekvencah, če je predvideno za operacije na katerem koli od naslednjih območij:

(i)

manevrski površini;

(ii)

drugih operativnih območjih, na katerih je potrebna komunikacija z enoto služb zračnega prometa ali drugimi operativnimi enotami aerodroma;

(4)

je opremljeno z radarskim odzivnikom ali drugo opremo za podporo nadzoru, če je predvideno za operacije na manevrski površini, aerodrom pa je opremljen s sistemom za vodenje in kontrolo premikanja po površini, za delovanje katerega je potrebna uporaba radijskega odzivnika ali druge opreme za podporo nadzoru, nameščena na vozilih.

(b)

Operator aerodroma omeji število vozil, za katera se izda dovoljenje za operacije na območju premikanja in drugih operativnih območjih, na najmanjše število, potrebno za varno in učinkovito obratovanje aerodroma.

(c)

Dovoljenje, izdano v skladu s točko (a):

(1)

vključuje navedbo delov območja premikanja ali drugih operativnih območjih, na katerih se lahko opravljajo operacije z vozilom;

(2)

velja, dokler so izpolnjene zahteve iz točke (a).

(d)

Operator aerodroma dodeli klicni znak vozilu, za katero je bilo v skladu s točko (a) izdano dovoljenje za operacije na aerodromu, če mora biti navedeno vozilo opremljeno z radiem. Klicni znak, dodeljen vozilu:

(1)

ne povzroča zmede glede identitete vozila;

(2)

ustreza funkciji vozila;

(3)

za vozila, ki se uporabljajo na manevrski površini, je usklajen z enoto služb zračnega prometa in se sporoči ustreznim organizacijam na aerodromu.

(e)

Z odstopanjem od točke (a) lahko operator aerodroma dovoli:

(1)

da se vozilo, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu s točkama (a)(1) in (2) ter ki ni opremljeno z radiem, zahtevanim v skladu s točko (a)(3), in radarskim odzivnikom ali drugo opremo za podporo nadzoru, ki se zahteva v skladu s točko (a)(4), občasno uporablja na območjih iz točk (a)(3) in (a)(4), če:

(i)

navedeno vozilo vselej spremlja odobreno vozilo, ki izpolnjuje zahtevo iz točke (a)(3) in po potrebi točke (a)(4);

(ii)

spremno vozilo izpolnjuje zahteve glede označevanja in osvetlitve iz točke ADR.OPS.B.080;

(iii)

se ne uporabljajo postopki pri zmanjšani vidljivosti, če naj bi se spremljano vozilo uporabljajo na manevrski površini;

(2)

začasni vstop vozila na aerodrom in operacije z njim na območju premikanja ali drugih operativnih območjih pod naslednjimi pogoji:

(a)

z vizualnim pregledom navedenega vozila se ugotovi, da njegovo stanje ne ogroža varnosti;

(b)

navedeno vozilo vselej spremlja odobreno vozilo, ki:

(i)

izpolnjuje zahtevo iz točke (a)(3) in po potrebi točke (a)(4), ko se uporablja na območjih iz točk (a)(3) in (a)(4);

(ii)

izpolnjuje zahteve glede označevanja in osvetlitve iz točke ADR.OPS.B.080;

(c)

se ne uporabljajo postopki pri zmanjšani vidljivosti, če naj bi se vozilo uporabljalo na manevrski površini.

(f)

Operator aerodroma:

(1)

določi in izvaja postopke za:

(i)

izdajo dovoljenj za vozila ter začasno dovoljenje za vstop vozil na aerodrom in operacije z vozili;

(ii)

dodelitev klicnih znakov vozilom;

(iii)

spremljanje skladnosti vozil s točko ADR.OPS.B.026 ter sprejemanje ustreznih ukrepov, vključno z začasnim odvzemom in preklicem dovoljenj za vozila ali dovoljenj za začasne operacije z vozilom;

(2)

vodi ustrezne evidence.

ADR.OPS.B.027 Operacije z vozili

(a)

Voznik vozila na manevrski površini upravlja vozilo:

(1)

samo v skladu z dovoljenjem, ki ga je izdala enota služb zračnega prometa, in navodili, ki jih je dala navedena enota;

(2)

v skladu z vsemi obveznimi navodili glede na oznake in znake, razen če enota služb zračnega prometa ne dovoli drugače;

(3)

v skladu z vsemi obveznimi navodili, danimi z lučmi.

(b)

Voznik vozila na manevrski površini upravlja vozilo v skladu z naslednjimi pravili:

(1)

intervencijskim vozilom za pomoč zrakoplovom v nevarnosti se zagotovi prednost pred vsem drugim prometom na površini;

(2)

ob upoštevanju določb točke 1:

(i)

vozila in vozila, ki vlečejo zrakoplov, dajo prednost zrakoplovom, ki pristajajo, vzletajo ali vozijo po tleh;

(ii)

vozila, ki ne vlečejo zrakoplova, dajo prednost vozilom, ki vlečejo zrakoplov;

(iii)

vozila, ki ne vlečejo zrakoplova, dajo prednost drugim vozilom, ki ne vlečejo zrakoplova, v skladu z navodili enote služb zračnega prometa;

(iv)

ne glede na določbe točk (i), (ii) in (iii) vozila in vozila, ki vlečejo zrakoplov, upoštevajo navodila, ki jih izda enota služb zračnega prometa.

(c)

Voznik vozila, opremljenega z radiem, ki je predvideno za operacije na manevrski površini ali s katerim se izvajajo operacije na manevrski površini:

(1)

vzpostavi zadovoljivo dvosmerno radijsko komunikacijo z enoto služb zračnega prometa na ustrezni frekvenci služb zračnega prometa pred vstopom na manevrsko površino in stalno posluša radijsko zvezo na dodeljeni frekvenci;

(2)

pred vstopom na manevrsko površino pridobi dovoljenje enote služb zračnega prometa in izvaja operacije samo v skladu z dovoljenjem navedene enote. Ne glede na tako dovoljenje je za vstop na vzletno-pristajalno stezo ali njeno osnovo ali spremembo odobrene operacije potrebno dodatno izrecno dovoljenje enote služb zračnega prometa;

(3)

osebju služb zračnega prometa ponovi z varnostjo povezane dele glasovno posredovanih navodil. Navodila za vstop na vzletno-pristajalno stezo, vozno stezo ali osnovo vzletno-pristajalne steze ter zaustavitev pred njimi, njihovo prečkanje in izvajanje operacij na njih se vselej ponovijo;

(4)

osebju služb zračnega prometa ponovi ali potrdi navodila, ki niso navodila iz točke (3), na način, ki jasno kaže, da so bila razumljena in bodo izpolnjena.

(d)

Če voznik vozila, s katerim se izvajajo operacije na manevrski površini, ni prepričan o položaju vozila glede na manevrsko površino:

(1)

enoto služb zračnega prometa obvesti o okoliščinah, vključno z zadnjim znanim položajem;

(2)

če enota služb zračnega prometa ne izda drugačnih navodil, hkrati zapusti vzletno-pristajalno stezo, vozno stezo ali drug del manevrske površine in se čim hitreje oddalji na varno razdaljo;

(3)

po ukrepih iz točk (1) in (2) ustavi vozilo.

(e)

Voznik vozila na manevrski površini:

(1)

pri operacijah z vozilom na osnovi vzletno-pristajalne steze, ko se navedena vzletno-pristajalna steza uporablja za pristanek ali vzlet, ohrani do steze razdaljo, kakršna je bila za to stezo določena z mestom čakanja pred vzletno-pristajalno stezo ali drugim mestom čakanja na cesti;

(2)

ko se vzletno-pristajalna steza uporablja za pristanek ali vzlet, ne izvaja operacij z vozilom na:

(i)

delu osnove vzletno-pristajalne steze za koncem navedene steze;

(ii)

varnostnih območjih konca navedene vzletno-pristajalne steze;

(iii)

čistini, če je na voljo, na razdalji, na kateri bi ogrožal zrakoplov v zraku.

(f)

Voznik vozila, opremljenega z radiem, na ploščadi, če se tako zahteva na aerodromu:

(1)

pred vstopom na ploščad vzpostavi zadovoljivo dvosmerno komunikacijo s pristojno enoto, ki jo je imenoval operator aerodroma,

(2)

stalno posluša radijsko zvezo na dodeljeni frekvenci.

(g)

Voznik vozila na ploščadi upravlja vozilo v skladu z naslednjim:

(1)

samo v skladu z dovoljenjem pristojne enote, ki jo je imenoval operator aerodroma, in navodili, ki jih je izdala navedena enota;

(2)

v skladu z vsemi obveznimi navodili glede na oznake in znake, razen če pristojna enota, ki jo je imenoval operator aerodroma, ne dovoli drugače;

(3)

v skladu z vsemi obveznimi navodili, danimi z lučmi;

(4)

da prednost intervencijskemu vozilu, zrakoplovu, ki vozi po tleh ali bo pravkar začel vožnjo po tleh ali se poriva ali vleče;

(5)

da prednost drugim vozilom v skladu z lokalnimi predpisi;

(6)

vselej da prednost intervencijskim vozilom na nujni vožnji.

(h)

Voznik vozila na območju premikanja in drugih operativnih območjih:

(1)

upravlja vozilo v skladu z določenimi omejitvami hitrosti in potmi vožnje;

(2)

med vožnjo ne opravlja motečih dejavnosti ali dejavnosti, ki odvračajo pozornost;

(3)

izpolnjuje zahteve glede komunikacije in upošteva operativne postopke iz priročnika aerodroma.

(i)

Voznik vozila, ki spremlja drugo vozilo, zagotovi, da voznik spremljanega vozila upravlja vozilo v skladu z danimi navodili.

(j)

Voznik vozila parkira vozilo samo na območjih, ki jih določi operator aerodroma.

(k)

Operator aerodroma določi in izvaja postopke za zagotovitev, da vozniki, ki izvajajo operacije na območju premikanja in drugih operativnih območjih, izpolnjujejo točke (a) do (j).

ADR.OPS.B.028 Vleka zrakoplovov

Operator aerodroma:

(a)

vzpostavi postopke za manevriranje zrakoplovov in določi poti, ki jih je treba zaradi zagotovitve varnosti uporabljati med vleko zrakoplovov na območju premikanja;

(b)

zagotovi izvajanje zadostnega in ustreznega vodenja med vleko;

(c)

zagotovi, da imajo vlečeni zrakoplovi med vleko prižgane luči v skladu z določbami točke SERA.3215 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012 (*2);

(d)

določi in izvaja postopke za zagotovitev ustrezne komunikacije in uskladitve med organizacijo, ki izvaja vleko, enoto služb upravljanja ploščadi in enoto služb zračnega prometa ter njihovega usklajevanja, kakor je ustrezno za vleko;

(e)

določi in izvaja postopke za zagotovitev varne vleke v neugodnih vremenskih ali meteoroloških razmerah, tudi z omejitvijo takih operacij ali zavrnitvijo njihove odobritve.

ADR.OPS.B.029 Znanje jezika

(a)

Oseba, ki mora v skladu s točko ADR.OPS.B.024 dokazati znanje jezika, dokaže vsaj operativno raven znanja za uporabo frazeologije in preprostega jezika v skladu s točko (b), in sicer za:

(1)

angleščino in

(2)

vsak drug jezik ali jezike, ki se uporabljajo na aerodromu za radijsko komunikacijo z enoto služb zračnega prometa na aerodromu.

(b)

Prosilec dokaže usposobljenost za:

(1)

učinkovito sporazumevanje v glasovnih situacijah in v situacijah „iz oči v oči“;

(2)

točno in jasno sporazumevanje o splošnih in z delom povezanih temah;

(3)

uporabo ustreznih načinov sporazumevanja za izmenjavo sporočil ter prepoznavanje in reševanje nesporazumov v splošnem ali z delom povezanem kontekstu;

(4)

uspešno reševanje jezikovnih izzivov, ki jih povzročijo zapleti ali nepričakovan razvoj dogodkov med rutinskim delom ali sporazumevanjem, s katerim je sicer seznanjen;

(5)

uporabo narečja ali naglasa, razumljivega letalski skupnosti.

(c)

Znanje jezika se dokaže s potrdilom, ki ga izda organizacija, ki je opravila oceno, in na katerem so navedeni jezik ali jeziki, raven ali ravni znanja ter datum ocenjevanja.

(d)

Razen pri osebah, ki so izkazale strokovno raven znanja jezika, se znanje jezika znova oceni:

(1)

vsaka štiri leta od datuma ocenjevanja, če je bila izkazana operativna raven znanja;

(2)

vsakih šest let od datuma ocenjevanja, če je bila izkazana napredna raven znanja.

(e)

Znanje jezika se dokaže z ocenjevalno metodo, ki vključuje:

(1)

postopek ocenjevanja;

(2)

kvalifikacije ocenjevalcev, ki ocenjujejo znanje jezika;

(3)

pritožbeni postopek.

(f)

Operator aerodroma da na voljo jezikovno usposabljanje, da ohrani potrebno raven znanja jezikov svojega osebja.

(g)

Z odstopanjem od točke (a) se lahko država članica odloči, da se lahko zahteva po znanju angleščine opusti za osebje iz točke ADR.OPS.B.024 za namene radijske komunikacije z enoto služb zračnega prometa na aerodromu. V takem primeru opravi oceno varnosti, ki zajema enega ali več aerodromov.

(h)

Operator aerodroma lahko izda dovoljenje osebi, ki ni dokazala skladnosti s točkama (a) in (b), do:

(1)

7. januarja 2026 za angleščino;

(2)

7. januarja 2023 za vse druge jezike, razen za angleščino.

(*2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1).“;"

(n)

točka ADR.OPS.B.030 se nadomesti z naslednjim:

„ADR.OPS.B.030 Sistem za vodenje in kontrolo premikanja po površini

(a)

Operator aerodroma zagotovi, da je na aerodromu na voljo sistem za vodenje in kontrolo premikanja po površini.

(b)

Operator aerodroma v okviru sistema za vodenje in kontrolo premikanja po površini v skladu z izvajalcem služb zračnega prometa oceni potrebo po določitvi standardnih poti za vožnjo zrakoplovov po tleh na aerodromu. Če so standardne poti določene, operator aerodroma:

(1)

zagotovi, da so ustrezne in primerne za promet na aerodromu, zasnovo in predvidene operacije aerodroma ter ustrezno opredeljene;

(2)

izvajalcu služb za letalske informacije zagotovi ustrezne informacije za objavo v AIP.

(c)

Če morajo zrakoplovi zaradi delovanja sistema za vodenje in kontrolo premikanja po površini na območju premikanja uporabljati radarski odzivnik, se operator aerodroma uskladi z izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa glede naslednjega:

(1)

ustreznih operativnih postopkov za radarski odzivnik, ki jih morajo upoštevati operatorji zrakoplovov;

(2)

zagotavljanja ustreznih informacij izvajalcu služb za letalske informacije za objavo v AIP.“;

(o)

vstavi se naslednja točka ADR.OPS.B.031:

„ADR.OPS.B.031 Komunikacija

(a)

Vozila in enota služb zračnega prometa komunicirajo v skladu z veljavnimi zahtevami iz oddelka 14 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012.

(b)

Operator aerodroma ob uskladitvi z izvajalcem služb zračnega prometa določi komunikacijske postopke, vključno s:

(1)

frekvencami in jezikom ali jeziki, ki se uporabljajo pri komunikaciji med enoto služb zračnega prometa in vozili, ki so predvidena za izvajanje operacij na manevrski površini ali ki izvajajo operacije na njej;

(2)

komunikacijo med enoto služb zračnega prometa in pešci, ki nameravajo izvajati operacije na manevrski površini ali izvajajo operacije na njej;

(3)

sporočanjem pomembnih informacij v zvezi z aerodromom, ki lahko vplivajo na varnost operacij na manevrski površini, z uporabo radijske komunikacije;

(4)

signali in drugimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih je treba uporabljati pri vseh stopnjah vidljivosti v primeru odpovedi radijske komunikacije med enoto služb zračnega prometa in vozili ali pešci na manevrski površini.“;

(p)

vstavi se naslednja točka ADR.OPS.B.033:

„ADR.OPS.B.033 Nadzor nad pešci

(a)

Operator aerodroma določi in izvaja postopke za:

(1)

omejitev dostopa do območja premikanja in drugih operativnih območij samo na osebe, ki zaradi svojih nalog potrebujejo dostop do takih območij;

(2)

zagotovitev, da imajo take osebe dovoljenje za dostop do takih območij brez spremstva samo, če so opravile ustrezno usposabljanje in dokazale svojo usposobljenost;

(3)

nadzor nad premikanjem oseb na ploščadi ter v zvezi s potniki, ki se vkrcajo na zrakoplov ali izkrcajo z njega ali morajo peš do ploščadi ali z nje ali jo prečkati, zagotovitev, da:

(i)

jih spremlja usposobljeno in pristojno osebje;

(ii)

ne motijo dejavnosti v zvezi z zrakoplovi, ki mirujejo, in dejavnosti zemeljske oskrbe;

(iii)

so zaščiteni pred zrakoplovi, ki izvajajo operacije, vključno z učinki njihovih motorjev, ter dejavnostmi vozil ali drugimi dejavnostmi.

(b)

Operator aerodroma določi in izvaja postopke za zagotovitev:

(1)

urejenega in varnega vstopa osebja, katerega naloge vključujejo dostop do navedene površine brez vozila, na manevrsko površino ter izvajanja operacij na njej s strani tega osebja;

(2)

da tako osebje:

(i)

ima ustrezno opremo, vključno z odsevnimi oblačili, sredstvi za orientacijo ter sredstvi za dvosmerno komunikacijo z enoto služb zračnega prometa in zadevno enoto operatorja aerodroma pri takih operacijah;

(ii)

pred vstopom na manevrsko površino pridobi dovoljenje enote služb zračnega prometa. Ne glede na tako dovoljenje je za vstop na vzletno-pristajalno stezo ali njeno osnovo ali spremembo odobrene operacije potrebno dodatno izrecno dovoljenje enote služb zračnega prometa;

(iii)

ne vstopi na manevrsko površino, ko se uporabljajo postopki pri zmanjšani vidljivosti.“;

(q)

točka ADR.OPS.B.035 se nadomesti z naslednjim:

„ADR.OPS.B.035 Operacije v zimskih razmerah

(a)

Kadar se pričakuje, da bo aerodrom obratoval v razmerah, ko se lahko na območju premikanja nabira sneg, plundra ali led, operator aerodroma vzpostavi in izvaja ukrepe v primeru snega. Operator aerodroma v okviru ukrepov v primeru snega:

(1)

uvede določbe za uporabo materialov za odstranjevanje leda in zmrzali ali preprečevanje njunega nastanka ali izboljšanje značilnosti trenja na površini vzletno-pristajalne steze;

(2)

kolikor je razumno izvedljivo, zagotovi odstranitev snega, plundre ali leda z vzletno-pristajalnih stez, ki se uporabljajo, in drugih delov območja premikanja, predvidenih za uporabo pri operacijah zrakoplovov.

(b)

Operator aerodroma določi objavo informacij v AIP v zvezi z:

(1)

razpoložljivostjo opreme za odstranitev snega ter operacije za nadzor nad snegom in ledom;

(2)

po potrebi statusom odobritve v zvezi z uporabo zimskim razmeram prilagojenih vzletno-pristajalnih stez;

(3)

vrsto materialov, ki se uporabljajo za obdelavo površine območja premikanja.“;

(r)

vstavita se naslednji točki ADR.OPS.B.036 in ADR.OPS.B.037:

„ADR.OPS.B.036 Operacije na zimskim razmeram prilagojenih vzletno-pristajalnih stezah

(a)

Operator aerodroma lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa vzpostavi in uporablja postopke za operacije letal na zimskim razmeram prilagojenih vzletno-pristajalnih stezah, kadar je kontaminant zbit sneg ali led. Zimskim razmeram prilagojenim vzletno-pristajalnim stezam se lahko dodeli osnovna RWYCC 4; če pa obdelava ne upravičuje RWYCC 4, se uporabi običajni postopek v skladu s točko ADR.OPS.B.037.

(b)

Operator aerodroma za pridobitev predhodne odobritve pristojnega organa:

(1)

določi postopke, ki vključujejo:

(i)

vrsto opreme in/ali vrsto, kakovost in količino materiala, ki se uporablja za izboljšanje razmer na površini vzletno-pristajalne steze, in način uporabe;

(ii)

spremljanje meteoroloških parametrov;

(iii)

upravljanje prostih kontaminantov;

(iv)

oceno doseženih rezultatov;

(2)

od vsaj enega operatorja zrakoplova pridobi podatke o letalu, ki se nanašajo na učinkovitost zaustavljanja na posebno obdelani vzletno-pristajalni stezi;

(3)

analizira in obdela podatke, pridobljene v skladu s točko 2, da dokaže zmogljivost za zagotovitev razmer na vzletno-pristajalni stezi v skladu z zadevno RWYCC;

(4)

vzpostavi program vzdrževanja, ki zajema preventivne in popravljalne ukrepe vzdrževanja za opremo, ki se uporabljajo za zagotovitev doslednega delovanja.

(c)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program za spremljanje stalne učinkovitosti postopka. Pri programu se uporabljajo poročila o zaviralnem učinku iz podatkov o letalu, ki se primerjajo s sporočenimi razmerami na vzletno-pristajalni stezi.

(d)

Operator aerodroma po koncu zimskega obdobja oceni uspešnost operacij v zimskih razmerah, da opredeli potrebo po:

(1)

zahtevah za dodatno usposabljanje;

(2)

posodobitvi postopkov;

(3)

dodatni ali drugačni opremi in dodatnih ali drugačnih materialih.

ADR.OPS.B.037 Ocena razmer na površini vzletno-pristajalne steze in dodelitev kode razmer na vzletno-pristajalni stezi

Kadar so kontaminanti iz točk ADR.OPS.A.060(a) do (e) prisotni na površini vzletno-pristajalne steze, operator aerodroma vselej:

(a)

dodeli RWYCC na podlagi vrste in globine kontaminanta ter temperature;

(b)

opravi inšpekcijski pregled vzletno-pristajalne steze v primeru morebitne spremembe razmer na površini vzletno-pristajalne steze zaradi meteoroloških razmer ter oceni navedene razmere in dodeli novo RWYCC;

(c)

uporabi posebna poročila iz zrakoplova za začetek ponovne ocene RWYCC.“;

(s)

točka ADR.OPS.B.080 se nadomesti z naslednjim:

„ADR.OPS.B.080 Označevanje in osvetlitev vozil in drugih mobilnih predmetov

(a)

Operator aerodroma zagotovi, da so vozila in drugi mobilni predmeti razen zrakoplovov na območju premikanja aerodroma:

(1)

označeni z jasno vidnimi barvami ali imajo na ustreznih delih primerno velike zastave s kockastim vzorcem in kontrastnimi barvami;

(2)

osvetljeni z lučmi nizke intenzivnosti za osvetlitev ovir, katerih vrsta in značilnosti ustrezajo njihovi funkciji, če se vozila in aerodrom uporabljajo ponoči ali pri zmanjšani vidljivosti. Potrebna barva luči je, kot sledi:

(i)

utripajoča modra za vozila, povezana z nujnimi primeri ali varnostjo;

(ii)

utripajoča rumena za druga vozila, vključno z vozili za zemeljsko vodenje zrakoplovov;

(iii)

neprekinjena rdeča za predmete z omejeno mobilnostjo.

(b)

Operator aerodroma lahko iz točke (a) izvzame opremo in vozila za oskrbo zrakoplovov, ki se uporabljajo samo na ploščadi.“;

(t)

točka ADR.OPS.C.005 se nadomesti z naslednjim:

„ADR.OPS.C.005 Vzdrževanje – splošno

(a)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program vzdrževanja, ki po potrebi vključuje preventivno vzdrževanje, za vzdrževanje stanja objektov, sistemov in opreme aerodroma, potrebnih za operacijo aerodroma, v katerem ne ovirajo varnosti, rednosti ali učinkovitosti navigacije v zračnem prometu. Pri načrtovanju in izvajanju programa vzdrževanja se upoštevajo načela človeških dejavnikov.

(b)

Operator aerodroma zagotovi, da so za učinkovito izvajanje programa vzdrževanja na voljo ustrezna in primerna sredstva.“;

(u)

vstavi se naslednja točka ADR.OPS.C.007:

„ADR.OPS.C.007 Vzdrževanje vozil

(a)

Operator aerodroma:

(1)

vzpostavi in izvaja program vzdrževanja, ki vključuje preventivno vzdrževanje in upošteva načela človeških dejavnikov, za vozila reševalne in gasilske službe, da zagotovi učinkovitost vozil in njihove opreme ter skladnost z določenim odzivnim časom med celotno življenjsko dobo vozila;

(2)

zagotovi izvajanje programa vzdrževanja svojih drugih vozil, ki delujejo na območju premikanja ali drugih operativnih območjih.

(b)

Operator aerodroma:

(1)

vzpostavi postopke za podporo izvajanju programa vzdrževanja iz točke (a);

(2)

zagotovi, da so za učinkovito izvajanje programa na voljo ustrezna in primerna sredstva in objekti;

(3)

vodi evidence o vzdrževanju za vsako vozilo.

(c)

Operator aerodroma zagotovi, da organizacije, ki opravljajo dejavnosti ali izvajajo službe na aerodromu:

(1)

vzdržujejo svoja vozila, ki delujejo na območju premikanja ali drugih operativnih območjih, v skladu z določenim programom vzdrževanja, vključno s preventivnim vzdrževanjem;

(2)

vodijo ustrezne evidence o vzdrževanju.

(d)

Operator aerodroma zagotovi, da se za operacije ne uporabljajo nedelujoča vozila.“;

(v)

točki ADR.OPS.C.010 in ADR.OPS.C.015 se nadomestita z naslednjim:

„ADR.OPS.C.010 Vzdrževanje tlakovanih površin, drugih talnih površin in drenaž

(a)

Operator aerodroma pregleduje površine na vseh območjih premikanja, vključno s tlakovanimi površinami (vzletno-pristajalnimi stezami, voznimi stezami in ploščadmi), bližnjimi območji in drenažo, in redno ocenjuje njihovo stanje v okviru programa preventivnih in popravljalnih ukrepov vzdrževanja aerodroma.

(b)

Operator aerodroma:

(1)

vzdržuje površine na vseh območjih premikanja, da bi preprečil in odstranil vse FOD, ki bi lahko povzročili poškodbo na zrakoplovih ali poslabšali delovanje njihovih sistemov;

(2)

vzdržuje površino vzletno-pristajalnih stez, voznih stez in ploščadi, da bi preprečil nastanek škodljivih nepravilnosti;

(3)

vzdržuje vzletno-pristajalno stezo v takem stanju, da so izpolnjeni minimalni ali višji standardi značilnosti trenja na površini;

(4)

redno pregleduje in dokumentira značilnosti trenja na površini vzletno-pristajalne steze za namene vzdrževanja. Pogostost navedenih inšpekcijskih pregledov zadostuje za določitev trenda v zvezi z značilnostmi trenja na površini vzletno-pristajalne steze;

(5)

sprejme popravljalne ukrepe vzdrževanja za preprečitev, da bi se značilnosti trenja na površini celotne nekontaminirane vzletno-pristajalne steze ali njenega dela tako poslabšale, da ne bi izpolnjevale minimalnih standardov.

ADR.OPS.C.015 Vzdrževanje vizualnih pripomočkov in električnih sistemov

(a)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program preventivnih in popravljalnih ukrepov vzdrževanja, da zagotovi delovanje električnih sistemov in razpoložljivost oskrbe z električno energijo za vse potrebne objekte na aerodromu na način, s katerim zagotovi varno, redno in učinkovito navigacijo v zračnem prometu.

(b)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program preventivnih in popravljalnih ukrepov vzdrževanja, da zagotovi delovanje posameznih luči in zanesljivost sistemov razsvetljave aerodroma na način, s katerim zagotovi neprekinjeno vodenje in kontrolo zrakoplovov in vozil, kot sledi:

(1)

Za vzletno-pristajalno stezo za natančni prilet kategorije II ali III je sistem preventivnih ukrepov vzdrževanja namenjen zagotovitvi, da so vse priletne luči in luči na vzletno-pristajalni stezi delujoče med celotnim trajanjem operacij kategorije II ali III ter da je vselej delujočih najmanj:

(i)

95 % luči v vsakem od naslednjih elementov:

(A)

sistemu razsvetljave za natančni prilet kategorije II in III, notranjih 450 m;

(B)

razsvetljavi sredinske črte vzletno-pristajalne steze;

(C)

razsvetljavi praga vzletno-pristajalne steze;

(D)

robni razsvetljavi vzletno-pristajalne steze.

(ii)

90 % luči cone dotika;

(iii)

85 % luči v sistemu razsvetljave prileta na območju, oddaljenem več kot 450 m;

(iv)

75 % luči za razsvetljavo konca vzletno-pristajalne steze.

(2)

Luči, ki so lahko nedelujoče v skladu s točko 1, ne spreminjajo osnovnega vzorca sistema razsvetljave.

(3)

Nedelujoča luč ne sme biti poleg druge nedelujoče luči, razen v pasu razsvetljave ali svetlobni prečki, v katerih sta lahko nedelujoči sosednji luči.

(4)

Za zaustavljalno luč, ki je zagotovljena na mestu čakanja pred vzletno-pristajalno stezo in se uporablja z vzletno-pristajalno stezo, predvideno za operacije pri vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze, manjši od 550 m, je sistem preventivnih ukrepov vzdrževanja namenjen zagotovitvi naslednjega:

(i)

nedelujoči sta največ dve luči;

(ii)

sosednji luči ne smeta biti nedelujoči, razen če je razdalja med lučmi bistveno manjša od zahtevane.

(5)

Za vozno stezo, predvideno za uporabo pri vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze, manjši od 550 m, je sistem preventivnega vzdrževanja namenjen zagotovitvi, da nista nedelujoči dve sosednji luči sredinske črte vzletno-pristajalne steze.

(6)

Za vzletno-pristajalno stezo za natančni prilet kategorije I je uporabljeni sistem preventivnih ukrepov vzdrževanja namenjen zagotovitvi, da so vse priletne luči in luči na vzletno-pristajalni stezi delujoče med celotnim trajanjem operacij kategorije I ter da je vselej:

(i)

najmanj 85 % luči delujočih v vsakem od naslednjega:

(A)

sistemu razsvetljave za natančni prilet kategorije I;

(B)

razsvetljavi praga vzletno-pristajalne steze;

(C)

robni razsvetljavi vzletno-pristajalne steze;

(D)

razsvetljavi konca vzletno-pristajalne steze;

(ii)

nedelujoča luč ne sme biti poleg druge nedelujoče luči, razen če je razdalja med lučmi bistveno manjša od zahtevane.

(7)

Za vzletno-pristajalno stezo, predvideno za vzletanje pri vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze, ki je manjša od 550 m, je sistem preventivnih ukrepov vzdrževanja namenjen zagotovitvi, da so vse luči na vzletno-pristajalni stezi delujoče med celotnim trajanjem operacij ter da je vselej:

(i)

delujočih najmanj:

(A)

95 % luči za razsvetljavo sredinske črte vzletno-pristajalne steze (če je zagotovljena) in robno razsvetljavo vzletno-pristajalne steze;

(B)

75 % luči za razsvetljavo konca vzletno-pristajalne steze;

(ii)

nedelujoča luč ne sme biti poleg druge nedelujoče luči.

(8)

Za vzletno-pristajalno stezo, predvideno za vzletanje pri vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze, enaki 550 m ali več, je sistem preventivnih ukrepov vzdrževanja namenjen zagotovitvi, da so vse luči na vzletno-pristajalni stezi delujoče med celotnim trajanjem operacij ter da:

(i)

je vselej delujočih najmanj 85 % luči za robno razsvetljavo in razsvetljavo konca vzletno-pristajalne steze;

(ii)

nedelujoča luč ne sme biti poleg druge nedelujoče luči.

(9)

Za vzletno-pristajalno stezo, opremljeno z vizualnimi kazalniki priletne strmine, je sistem preventivnih ukrepov vzdrževanja namenjen zagotovitvi, da so vse enote delujoče med celotnim trajanjem operacij. Enota se šteje za nedelujočo, če je nedelujočih luči toliko, da enota ne zagotavlja predvidenega vodenja zrakoplova.

(c)

Za namene točke (b) se luč šteje za nedelujočo, če:

(1)

je povprečna intenzivnost glavnega snopa manj kot 50 % vrednosti, navedene v certifikacijskih specifikacijah, ki jih je izdala agencija. Za enote za razsvetljavo, katerih konstrukcijsko določena povprečna intenzivnost glavnega snopa presega vrednost, navedeno v certifikacijskih specifikacijah, ki jih je izdala agencija, se 50-odstotna vrednost nanaša na navedeno konstrukcijsko določeno vrednost;

(2)

filter, ki je povezan z lučjo, manjka ali je poškodovan ali če luč ne zagotavlja pravilne barve snopa.

(d)

Operator aerodroma vzpostavi in izvaja program preventivnih in popravljalnih ukrepov vzdrževanja, da zagotovi delovanje in zanesljivost sistema oznak in znakov aerodroma na način, s katerim zagotavlja neprekinjeno vodenje in kontrolo zrakoplovov in vozil.

(e)

Kadar se na aerodromu uporabljajo postopki pri zmanjšani vidljivosti, se v bližini električnih sistemov aerodroma ne opravljajo gradbena ali vzdrževalna dela.

(f)

Operator aerodroma zagotovi, da:

(1)

programi preventivnih ukrepov vzdrževanja iz točk (a), (b) in (d) vključujejo ustrezne inšpekcijske preglede in preverjanja posameznih elementov vsakega sistema in samega sistema, ki se izvajajo v skladu z določenimi postopki in v opredeljenih presledkih, ki so ustrezni za predvideno operacijo in sistem;

(2)

se sprejmejo ustrezni popravljalni ukrepi za odpravo vseh ugotovljenih okvar.

(g)

Operator aerodroma vodi evidence o ustreznih vzdrževalnih dejavnostih.“.


(*1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011 (UL L 62, 8.3.2017, str. 1).“;

(*2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1).“;‘


Top