(1)

Učinkovitost prevoza blaga in logistike je ključna za rast in konkurenčnost gospodarstva Unije, delovanje notranjega trga ter socialno in ekonomsko kohezijo vseh regij Unije.

(2)

Namen te uredbe je spodbuditi digitalizacijo prevoza blaga in logistike ter tako zmanjšati upravne stroške, izboljšati izvršne zmogljivosti pristojnih organov ter povečati učinkovitost in trajnost prometa.

(3)

Pretok blaga, vključno z odpadki, spremlja velika količina informacij, ki se še vedno izmenjujejo v papirni obliki, tako med podjetji kot med podjetji in pristojnimi organi. Uporaba papirnih dokumentov pomeni veliko upravno breme za izvajalce logističnih storitev ter njim in z njimi povezanim sektorjem (kot sta trgovina in proizvodnja), zlasti MSP, povzroča dodatne stroške, hkrati pa negativno vpliva na okolje.

(4)

Glavni razlog za pomanjkanje napredka pri poenostavljanju in povečevanju učinkovitosti pri izmenjavi informacij, ki ju omogočajo razpoložljiva elektronska sredstva, naj bi bila odsotnost enotnega pravnega okvira na ravni Unije, ki od pristojnih organov zahteva, da v elektronski obliki sprejemajo zakonsko predpisane ustrezne informacije o prevozu blaga. Če bi pristojni organi informacije sprejemali v elektronski obliki in bi bile te v skladu s skupnimi specifikacijami, to ne bi zgolj olajšalo komuniciranja med pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti, ampak bi posredno spodbudilo tudi razvoj enotnega in poenostavljenega elektronskega komuniciranja med podjetji v Uniji. Poleg tega bi privedlo do znatnih prihrankov pri upravnih stroških za gospodarske subjekte, zlasti za MSP, ki predstavljajo največji delež prevoznih in logističnih podjetij v Uniji.

(5)

Nekatera področja prometnega prava Unije od pristojnih organov zahtevajo, da sprejmejo digitalizirane informacije, vendar se to še zdaleč ne nanaša na vse ustrezne pravne akte Unije. Omogočena bi morala biti uporaba elektronskih sredstev, da bi bile zakonsko predpisane informacije o prevozu blaga dane na voljo pristojnim organom na celotnem ozemlju Unije v zvezi z vsemi ustreznimi fazami prevoza, ki se izvajajo v Uniji. Poleg tega bi morala navedena možnost veljati za vse zakonsko predpisane informacije in za vse načine prevoza.

(6)

Od pristojnih organov bi bilo zato treba zahtevati, da sprejmejo informacije, dane na voljo v elektronski obliki, kadar so gospodarski subjekti obvezani dati na voljo informacije kot dokaz izpolnjevanja zahtev, določenih v pravnih aktih Unije, ki jih zajema ta uredba. Ta zahteva bi morala zajemati tudi informacije, ki jih organi zahtevajo kot dodatne informacije, v skladu z določbami navedenih pravnih aktov Unije, na primer kadar nekatere informacije manjkajo. Enako bi moralo veljati, če je v skladu z nacionalnim pravom treba sporočiti zakonsko predpisane informacije, ki so v celoti ali deloma enake kot informacije, ki jih je treba sporočiti na podlagi pravnih aktov Unije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Organi bi si morali tudi prizadevati za elektronsko komuniciranje z zadevnimi gospodarskimi subjekti v zvezi s temi informacijami. Takšno komuniciranje ne bi smelo posegati v zadevne določbe pravnih aktov Unije in v nacionalno pravo v zvezi z nadaljnjimi ukrepi med preverjanji zakonsko predpisanih informacij ali po njih. Obveznost pristojnih organov, da sprejemajo informacije, ki jih gospodarski subjekti dajo na voljo v elektronski obliki, bi morala veljati tudi, kadar koli se v skladu z določbami pravnih aktov Unije ali nacionalnim pravom, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, zahtevajo informacije, ki so navedene tudi v ustreznih mednarodnih konvencijah, kot so konvencije, ki urejajo mednarodne pogodbe o prevozu za različne načine prevoza, na primer Konvencija ZN o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR), Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF), Resolucija IATA 672 o elektronskem letalskem tovornem listu, Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) in Budimpeška konvencija o pogodbi za prevoz blaga po celinskih plovnih poteh (CMNI).

(7)

Ker je ta uredba namenjena le olajšanju in spodbujanju posredovanja informacij med gospodarskimi subjekti in pristojnimi organi z elektronskimi sredstvi, ne bi smela posegati v določbe pravnih aktov Unije ali nacionalnega prava, ki določajo vsebino zakonsko predpisanih informacij, in zlasti ne bi smela nalagati dodatnih zahtev glede zakonsko predpisanih informacij ali jezika. Ker je ta uredba namenjena omogočanju skladnosti z zahtevami glede zakonsko predpisanih informacij z elektronskimi sredstvi in ne s papirnimi dokumenti, ne posega v možnosti zadevnih gospodarskih subjektov, da te informacije predložijo v papirni obliki, kot določajo ustrezne določbe pravnih aktov Unije ali nacionalnega prava, niti ne posega v ustrezne zahteve Unije v zvezi z dokumenti, ki jih je treba uporabljati za strukturirano predložitev zadevnih informacij. Ta uredba ne bi smela posegati v določbe Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) v zvezi s postopkovnimi zahtevami za pošiljke odpadkov, in določbe, ki se nanašajo na nadzor, ki ga izvajajo carinski uradi. Ta uredba tudi ne bi smela posegati v obveznosti poročanja, tudi glede pristojnosti carinskih ali drugih organov, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali v izvedbenih ali delegiranih aktih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013, ali v Uredbi (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(8)

Uporaba elektronskih sredstev za izmenjavo zakonsko predpisanih informacij lahko zmanjša upravne stroške gospodarskih subjektov in poveča učinkovitost pristojnih organov. Tako gospodarski subjekti kot pristojni organi bi morali sprejeti potrebne ukrepe, da se omogočijo elektronske izmenjave zakonsko predpisanih informacij o prevozu blaga (eFTI) v strojno berljivi obliki prek platform, temelječih na informacijski in komunikacijski tehnologiji (v nadaljnjem besedilu: platforme eFTI), vključno s pridobitvijo potrebne opreme. Vendar bi morali zadevni gospodarski subjekti ostati odgovorni za zagotavljanje informacij v človeku berljivi obliki, kadar pristojni organi to izrecno zahtevajo, da bi pristojni organi lahko opravili svoje dolžnosti v primerih, ko dostop do platforme eFTI ni na voljo.

(9)

Da bi lahko gospodarski subjekti ustrezne informacije v elektronski obliki zagotavljali enako v vseh državah članicah, se je treba opreti na skupne specifikacije, ki bi jih morala sprejeti Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti iz te uredbe.

(10)

Skupne specifikacije o opredelitvi in tehničnih značilnostih podatkovnih elementov bi morale zagotavljati interoperabilnost podatkov z določitvijo enotnega celovitega sklopa podatkov, ki bi se uporabljal za elektronsko sporočanje informacij. Ta celoviti sklop podatkov bi moral vsebovati vse podatkovne elemente, ki ustrezajo zahtevam glede informacij, določenih v ustreznih določbah pravnih aktov Unije in nacionalnega prava, pri čemer so podatkovni elementi, ki so skupni enemu ali več podsklopom, vključeni le enkrat.

(11)

S skupnimi specifikacijami bi bilo treba določiti tudi skupne postopke in podrobna pravila za pristojne organe pri dostopu do teh informacij in njihovi obdelavi, vključno s kakršno koli s tem povezano komunikacijo med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi subjekti, kot so zahteve za dodatne informacije, ki jih pristojni organi potrebujejo za izvajanje svojih pristojnosti na področju izvrševanja zakonodaje v skladu z ustreznimi določbami pravnih aktov Unije in nacionalnega prava.

(12)

Pri določanju teh skupnih specifikacij bi bilo treba ustrezno upoštevati zadevne specifikacije za izmenjavo podatkov, določene v ustreznih pravnih aktih Unije in vključene v evropske in mednarodne standarde za izmenjavo podatkov, vključno z večmodalnimi standardi, pa tudi načela in priporočila iz sporočila Komisije z dne 23. marca 2017 z naslovom „Evropski okvir interoperabilnosti – strategija za izvajanje“, ki določa pristop k izvajanju evropskih digitalnih javnih storitev, o katerem so se skupno dogovorile države članice. Ustrezno bi bilo treba poskrbeti, da te specifikacije ostanejo tehnološko nevtralne in odprte za inovativne tehnologije.

(13)

Da bi pristojni organi in gospodarski subjekti imeli čim manj stroškov, bi se lahko preučila možnost vzpostavitve točk dostopa za pristojne organe. Te točke dostopa bi delovale le kot posredniki med platformami eFTI in pristojnimi organi, zato ne bi smele shranjevati ali obdelovati podatkov eFTI, do katerih omogočajo dostop, razen metapodatkov, povezanih z obdelavo podatkov eFTI, kot so dnevniki postopka, ki so potrebni zaradi spremljanja ali statistike. Države članice bi se lahko tudi dogovorile za vzpostavitev skupnih točk dostopa za svoje zadevne pristojne organe.

(14)

S to uredbo bi bilo treba določiti funkcionalne zahteve, ki bi se uporabljale za platforme eFTI, ki bi jih morali gospodarski subjekti uporabljati za dajanje zakonsko predpisanih informacij o prevozu blaga na voljo pristojnim organom v elektronski obliki, da bi bili izpolnjeni pogoji za obveznost pristojnih organov, da sprejemajo te informacije, kot je določeno v tej uredbi. Določiti bi bilo treba tudi zahteve za tretje ponudnike storitev platforme (v nadaljnjem besedilu: ponudniki storitev eFTI). Navedene zahteve bi morale zlasti zagotoviti, da se lahko vsi podatki eFTI obdelujejo izključno v okviru celovitega sistema nadzora dostopa na podlagi pravic, ki zajema dodeljene funkcije; da imajo vsi pristojni organi lahko takojšen dostop do teh podatkov v skladu s svojimi pristojnostmi na področju izvrševanja zakonodaje; da je obdelava osebnih podatkov z elektronskimi sredstvi izvedena v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter da se obdelava občutljivih poslovnih informacij lahko izvede na način, ki spoštuje njihovo zaupnost.

(15)

Komisija bi morala sprejeti specifikacije glede funkcionalnih zahtev za platforme eFTI. Pri sprejemanju teh specifikacij bi si Komisija morala prizadevati zagotoviti interoperabilnosti platform eFTI za olajšanje izmenjave podatkov med temi platformami in omogočanje gospodarskim subjektom, da uporabljajo platformo eFTI po lastni izbiri. Da bi olajšali izvajanje in čim bolj zmanjšali stroške, bi morala Komisija upoštevati tudi ustrezne tehnične rešitve in standarde, ki se uporabljajo v obstoječih sistemih IKT. Hkrati bi Komisija morala zagotoviti, da bodo navedene specifikacije še naprej čim bolj tehnološko nevtralne, da bi tako spodbudili stalne inovacije in preprečili vezanost na določeno tehnologijo.

(16)

Za vzpostavitev zaupanja pristojnih organov in gospodarskih subjektov, kar zadeva izpolnjevanje navedenih funkcionalnih zahtev s strani platform eFTI in ponudnikov storitev eFTI, bi morale države članice vzpostaviti sistem certificiranja, ki bi temeljil na akreditaciji v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Da bi izkoristili prednosti certificiranja, se ponudnike sistemov IKT, ki se že uporabljajo, spodbuja, da zagotovijo skladnost teh sistemov z zahtevami za platforme eFTI iz te uredbe in zaprosijo za certificiranje. Certificiranje sistemov IKT bi bilo treba izvesti brez odlašanja.

(17)

Uporaba platform eFTI zagotavlja gospodarskim subjektom, da bodo njihove zakonsko predpisane informacije zagotovo sprejete, pristojnim organom pa zagotavlja zanesljiv in varen dostop do teh informacij. Kljub temu in ne glede na obveznost vseh pristojnih organov, da sprejemajo informacije, ki so v skladu s to uredbo dane na voljo prek certificirane platforme eFTI, bi moralo biti še naprej mogoče uporabljati druge sisteme IKT, če se država članica tako odloči. Hkrati ta uredba ne bi smela preprečevati uporabe platform eFTI med podjetji ali vzpostavitve dodatnih funkcij na platformah eFTI, če to negativno ne vpliva na obdelavo zakonsko predpisanih informacij, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, v skladu s pogoji iz te uredbe.

(18)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja obveznosti sprejemanja zakonsko predpisanih informacij, danih na voljo v elektronski obliki na podlagi te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Zlasti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev skupnih postopkov in podrobnih pravil za pristojne organe za dostop do takih zakonsko predpisanih informacij in njihovo obdelavo, kadar dajo zadevni gospodarski subjekti te informacije na voljo v elektronski obliki, vključno s podrobnimi pravili in tehničnimi specifikacijami, ter za določitev podrobnih specifikacij za izvajanje zahtev za platforme eFTI in ponudnike storitev eFTI. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(19)

Za zagotovitev ustrezne uporabe te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s: spremembo dela A Priloge I, da bi se upoštevali vsi delegirani ali izvedbeni akti, ki jih je sprejela Komisija in v katerih so določene nove zahteve glede zakonsko predpisanih informacij Unije v zvezi s prevozom blaga; delom B Priloge I, da bi se vključili seznami zahtev glede zakonsko predpisanih informacij v nacionalnem pravu, ki so jih države članice priglasile Komisiji v skladu s to uredbo; in da bi se vključile morebitne nove določbe ustreznega nacionalnega prava, s katerimi se uvajajo spremembe nacionalnih zahtev glede zakonsko predpisanih informacij ali določajo ustrezne nove zahteve glede zakonsko predpisanih informacij, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in so jih države članice priglasile Komisiji v skladu s to uredbo; ter v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z vzpostavitvijo in spremembo skupnega sklopa in podsklopov podatkov v zvezi z ustreznimi zahtevami glede zakonsko predpisanih informacij, ki jih zajema ta uredba; ter z dopolnitvijo nekaterih tehničnih vidikov te uredbe, in sicer glede pravil za certificiranje in uporabe certifikacijske oznake za platforme eFTI in glede pravila za certificiranje ponudnikov storitev eFTI. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9).

Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je za razvoj in pripravo teh aktov pomembno sodelovanje vseh zadevnih deležnikov v ustreznih forumih, kot je skupina strokovnjakov, ustanovljena s Sklepom Komisije z dne 13. septembra 2018, ki vzpostavlja „Forum za digitalni promet in logistiko“.

(20)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja enotnega pristopa k sprejemanju informacij o prevozu blaga, ki se pristojnim organom dajo na voljo v elektronski obliki, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po določitvi skupnih zahtev lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)

Obdelava osebnih podatkov, ki se zahtevajo v okviru zakonsko predpisanih informacij o prevozu blaga, z elektronskimi sredstvi bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(22)

Komisija bi morala opraviti vrednotenje te uredbe. Zbrati bi bilo treba informacije, ki bi se uporabile kot podlaga za to vrednotenje in za oceno učinkovitosti te uredbe glede na njene cilje.

(23)

Za uspešno in učinkovito izvrševanje morajo imeti vsi pristojni organi neposreden dostop v realnem času do ustreznih zakonsko predpisanih informacij v elektronski obliki. V ta namen in v skladu z načelom privzete digitalnosti, navedenim v sporočilu Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: pospešitev digitalne preobrazbe uprave“, bi morala uporaba elektronskih sredstev postati glavni način izmenjave zakonsko predpisanih informacij med gospodarskimi subjekti in pristojnimi organi. Zato bi Komisija morala oceniti možne pobude, na podlagi katerih bi uvedli obveznost za gospodarske subjekte, da pri zagotavljanju zakonsko predpisanih informacij pristojnim organom uporabljajo elektronska sredstva. Komisija bi morala po potrebi predlagati ustrezne pobude, vključno z morebitnimi spremembami te uredbe in drugih ustreznih pravnih aktov Unije. Da bi izboljšali izvršne zmogljivosti pristojnih organov ter čim bolj zmanjšali stroške pristojnih organov in gospodarskih subjektov, bi morala Komisija razmisliti tudi o nadaljnjih ukrepih, kot so večja interoperabilnost in skupna točka za dostop do sistemov IKT in platform, ki se uporabljajo za beleženje in obdelavo zakonsko predpisanih informacij, kot je določeno v drugem prometnem pravu Unije.

(24)

Te uredbe ni mogoče učinkovito uporabljati pred začetkom veljavnosti delegiranih in izvedbenih aktov iz te uredbe. Zato je Komisija pravno zavezana sprejeti te delegirane in izvedbene akte in bi jih morala nemudoma začeti pripravljati, da bi zagotovila pravočasno sprejetje ustreznih specifikacij, po možnosti tudi pred zadevnimi roki, določenimi v tej uredbi. Pravočasno sprejetje navedenih delegiranih in izvedbenih aktov je bistveno, da bi imeli države članice in gospodarski subjekti dovolj časa za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s to uredbo. Zato bi morala ta uredba določati različna obdobja uporabe.

(25)

Obveznost držav članic v zvezi s priglasitvijo iz te uredbe bi se morala izpolniti v enem letu po datumu začetka veljavnosti te uredbe, da se Komisiji omogoči pravočasno sprejetje prvega delegiranega akta na podlagi te uredbe.

(26)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –