(1)

Komisija je z Odločbo 2005/880/ES (2) odobrila odstopanje, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja.

(2)

Komisija je s Sklepom 2010/65/EU (3) spremenila Odločbo 2005/880/ES in podaljšala odstopanje do 31. decembra 2013.

(3)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/291/EU (4), ki je prenehal veljati 31. decembra 2017, je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 19 564 kmetij v letu 2016, kar ustreza 47 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(4)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/820 (5), ki se je prenehal uporabljati 1. januarja 2020, je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 18 818 kmetij v letu 2019, kar ustreza 44,7 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(5)

Kot je bilo ugotovljeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/820, je imela Nizozemska v zadnjih letih težave z izvajanjem svoje politike ravnanja z gnojem, kar je pripeljalo do pomislekov glede morebitnih goljufij. Te okoliščine so od Nizozemske zahtevale okrepitev prizadevanj za preprečevanje goljufij pri izvajanju politike na področju gnoja. Čeprav 6. nizozemski delovni program že določa ukrepe za okrepitev nadzora in inšpekcijskih pregledov, namenjene izboljšanju splošne skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja, so bila potrebna dodatna prizadevanja za pospešitev učinkovitega izvajanja in popolne skladnost s pravili. Ta prizadevanja so vključevala vzpostavitev okrepljene strategije izvrševanja ter upoštevala tudi določbe Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Strategija bi morala temeljiti na neodvisnih ocenah skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja ter vsebovati posebne ukrepe za nadaljnjo okrepitev inšpekcijskih pregledov in nadzora ter jasno metodologijo za vzpostavitev dovolj odvračilnih kazni in sankcij. Zato je bilo upravičeno omejiti obdobje veljavnosti Izvedbenega sklepa (EU) 2018/820, da se Nizozemski omogoči polna vzpostavitev okrepljene strategije izvrševanja.

(6)

Nizozemska je z dopisom z dne 4. februarja 2020 Komisiji na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja za obdobje 2020–2021 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek Nizozemske).

(7)

Nizozemska v skladu s členom 3(5) Direktive 91/676/EGS izvaja delovni program na svojem celotnem ozemlju. Nizozemska zakonodaja, ki izvaja Direktivo 91/676/EGS, pa vključuje standarde za vnos tako dušika kot tudi fosfata.

(8)

Glede na podatke, ki jih je predložila Nizozemska, se je v obdobju 2016–2019 število goveda v državi zmanjšalo za 0,2 % v primerjavi z obdobjem 2012–2015. Število prašičev in perutnine na Nizozemskem se je v istem obdobju povečalo za 0,6 % oziroma za 3,4 %. Od leta 2006 nizozemska zakonodaja (7) določa omejitve števila prašičev in perutnine. Od januarja 2015 nizozemska zakonodaja (8) tudi zahteva, da se obdeluje ustrezen delež presežka gnoja iz sektorja mleka. Poleg tega so na Nizozemskem s 1. januarjem 2018 uvedli (9) sistem pravic za proizvodnjo fosfata za molzno govedo. Namen vseh teh ukrepov je preprečiti onesnaževanje vodnih teles.

(9)

Nizozemska je poročala, da je v obdobju 2014–2017 uporaba dušika iz hlevskega gnoja na Nizozemskem znašala 417 000 ton, kar je bilo 4,04 % več kot v obdobju 2010–2013. Uporaba kemičnega dušikovega gnojila na Nizozemskem se je v obdobju 2014–2017 povečala za 3,3 % v primerjavi z obdobjem 2010–2013.

(10)

Glede na znanstvene podatke, ki so jih predložili nizozemski organi, sta za podnebje na Nizozemskem značilna enakomerno razporejena količina padavin čez leto in relativno nizek razpon temperatur, kar spodbuja dolgo rastno sezono trave, ki traja 250 dni na leto.

(11)

Podatki, ki jih je predložila Nizozemska v okviru prejšnjega odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2014/291/EU, kažejo, da navedeno odstopanje ni povzročilo poslabšanja nizozemskih vodnih teles. Na primer koncentracija nitratov v vodi, ki izteka iz območij korenin na spremljanih kmetijskih gospodarstvih, vključenih v dovoljenja, se je od leta 2006 zmanjšala in je bila v letih 2017 in 2018 v povprečju nižja od 50 mg/l. Vendar pa začasni podatki kažejo na povečanje koncentracij nitratov v letu 2019 na južnih peščenih in puhličastih tleh zaradi posledic suše v letu 2018.

(12)

Podatki, ki jih je Nizozemska sporočila v skladu s členom 10 Direktive 91/676/EGS, kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 88 % merilnih postaj podzemne vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 79 % teh merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki tudi kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 99 % merilnih postaj površinske vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 96 % navedenih merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki kažejo, da koncentracija nitratov v podzemni in površinski vodi v primerjavi z obdobjem 2008–2011ostaja enaka ali se zmanjšuje. V obdobju poročanja 2012–2015 je bilo kljub temu 60 % sladke vode evtrofne, 13 % potencialno evtrofne, 27 % sladke vode pa ni bilo evtrofne.

(13)

Po preučitvi zahtevka Nizozemske in glede na 6. nizozemski delovni program in izkušnje, pridobljene z odstopanjem iz Izvedbenega sklepa 2014/291/EU, Komisija meni, da količina gnoja pašne živine, ki jo je predlagala Nizozemska, tj. 230 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na drugih vrstah tal, ne bo posegala v doseganje ciljev Direktive 91/676/EGS, če bo Nizozemska izpolnjevala nekatere stroge pogoje, in je utemeljena na podlagi objektivnih meril.

(14)

Nizozemska bi morala zagotoviti, da se pritisk na vodna telesa zaradi povečanja glav živine in s tem povezane proizvodnje gnoja ne bo povečal. V ta namen bi morala Nizozemska zagotoviti, da celotna proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, ne preseže ravni iz leta 2002. Nova zakonodaja za izvajanje 6. nizozemskega delovnega programa bi morala zato predvideti zavezujočo zgornjo mejo proizvodnje gnoja, ki se je ne sme preseči in se lahko po potrebi uveljavlja zoper posamezne kmete.

(15)

Za dovoljenja za posamezne kmete veljajo določeni pogoji, katerih cilj je zagotoviti, da gnojenje na ravni kmetij temelji na potrebah posevkov, ter zmanjšati in preprečiti izpiranje dušika in fosforja v vodo. Ti pogoji bi morali zato vključevati zahteve, kot so priprava načrta gnojenja na ravni kmetije, vodenje evidence gnojenja s pomočjo bilanc gnojenja, izvajanje periodičnih analiz tal, nanašanje travne ruše po koruzi pozimi, izpolnjevanje posebnih določb o oranju trave, prepoved vnašanja gnoja pred oranjem trave, upoštevanje prispevka stročnic pri prilagoditvi gnojenja ter prepoved vnašanja fosfata iz kemičnih gnojil.

(16)

V poročilu o učinku Direktive 91/676/EGS na plinaste emisije dušika (10) je bilo ugotovljeno, da lahko v nekaterih regijah z veliko gostoto živine odstopanje povzroči več plinastih emisij. Ta možna posledica odstopanja za emisije amoniaka je bila potrjena v poročilu z dne 12. februarja 2020, ki ga je pripravila nizozemska „Commissie Deskundigen Meststoffenwet“ in ki je bilo predloženo Komisiji. Te emisije povzročajo dodatne usedline dušika, ki škodljivo vplivajo na območja Natura 2000, vplivajo pa tudi na kakovost voda, kar povzroča evtrofikacijo. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij amoniaka, vključno s tehnikami za omejeno širjenje emisij, po potrebi v kombinaciji z najvišjo temperaturo, pri kateri se lahko uporabi gnoj.

(17)

Nizozemska je 28. septembra 2018 v skladu z zahtevami iz Izvedbenega sklepa (EU) 2018/820 uradno sporočila svojo okrepljeno strategijo izvrševanja. Prvo poročilo o napredku pri izvajanju te strategije je bilo predloženo 28. junija 2019. Nadaljnja posodobitev navedenega poročila o napredku je bila predložena 18. novembra 2019. Poročilo o napredku je pokazalo, da je kljub nekaterim prizadevanjem prišlo do zamud pri izvajanju strategije, Nizozemska pa ni mogla dokazati zmanjšanja števila primerov neskladnosti ali nepravilnosti.

(18)

Zato so potrebni dodatni zaščitni ukrepi in zagotovila, da bo strategija resnično zagotovila karseda uspešno omejitev goljufij. Ti bi morali vključevati določitev rokov za celovito izvajanje strategije in ciljev, ki bi omogočali presojo njene učinkovitosti. Prav tako je treba predvideti revizijo strategije pred koncem leta 2021, ki bi morala vključevati nadaljnjo okrepitev nadzora, če je to potrebno glede na izkušnje, pridobljene med njenim izvajanjem.

(19)

Vsako leto bi bilo treba predložiti posodobljeno poročilo o nadaljnjem izvajanju okrepljene strategije izvrševanja, vključno z možnim vplivom ukrepov za preprečitev tveganja širjenja virusa COVID-19 na izvajanje strategije.

(20)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (11) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih, katerega cilj je doseči dobro stanje evropskih vodnih teles. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe Direktive 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz navedene direktive, potrebni dodatni ukrepi.

(21)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti Unije, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Nizozemska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom, kjer je to primerno, uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(22)

Glede na to, da se zahtevek Nizozemske nanaša na podaljšanje odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/820 za obdobje 2020–2021, bi se moral ta sklep uporabljati dve leti od 1. januarja 2020.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –