(1)

V Uredbi (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se zahteva kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek centralne nasprotne stranke (CNS), skladno s podobnimi zahtevami v drugih državah skupine G-20. Z navedeno uredbo so bile prav tako uvedene stroge bonitetne in organizacijske zahteve ter zahteve glede vodenja poslov za CNS in določeni dogovori za njihov bonitetni nadzor za zmanjšanje tveganj za uporabnike CNS in podporo finančni stabilnosti.

(2)

Od sprejetja Uredbe (EU) št. 648/2012 se obseg in razpon poslovnih dejavnosti CNS v Uniji in po svetu hitro povečujeta. Širitev dejavnosti CNS se bo gotovo nadaljevala tudi v prihodnjih letih zaradi uvedbe dodatnih obveznosti kliringa in rasti prostovoljnega kliringa s strani nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa. Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki spreminja Uredbo (EU) št. 648/2012 na ciljno usmerjen način, izboljšuje njeno učinkovitost in sorazmernost, ustvarja dodatne spodbude za CNS za ponujanje storitev centralnega kliringa izvedenih finančnih instrumentov nasprotnim strankam ter olajšuje dostop do kliringa za male finančne in nefinančne nasprotne stranke. Globlji in bolj integrirani kapitalski trgi, ki so rezultat unije kapitalskih trgov (CMU), bodo še povečali potrebo po čezmejnem kliringu v Uniji ter s tem dodatno povečali pomen in medsebojno povezanost CNS v finančnem sistemu.

(3)

Trenutno število CNS s sedežem v Uniji in dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ostaja relativno omejeno, in sicer 16 teh CNS avgusta 2019. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) je na podlagi navedene uredbe priznal 33 CNS iz tretjih držav, kar jim omogoča ponujanje njihovih storitev klirinškim članom in mestom trgovanja s sedežem v Uniji. Klirinški trgi so dobro integrirani po vsej Uniji, a v nekaterih razredih sredstev visoko skoncentrirani in medsebojno tesno povezani. Zaradi koncentracije tveganja je verjetnost propada CNS majhna, vendar ima lahko zelo velik učinek. V skladu s konsenzom, doseženim v okviru skupine G-20, je Komisija novembra 2016 sprejela predlog uredbe o sanaciji in reševanju CNS z namenom zagotovitve ustrezne pripravljenosti organov na reševanje CNS v težavah, zavarovanja finančne stabilnosti in omejevanja stroškov za davkoplačevalce.

(4)

Ne glede na navedeni zakonodajni predlog in ob upoštevanju vse večjega obsega, kompleksnosti in čezmejne razsežnosti kliringa v Uniji in po svetu bi bilo treba nadzorne ureditve za CNS iz Unije in iz tretjih držav ponovno preučiti. Z zgodnjo obravnavo opredeljenih težav ter vzpostavitvijo jasnih in skladnih nadzornih ureditev za CNS iz Unije in tretjih držav bi se okrepila splošna stabilnost finančnega sistema Unije, morebitno tveganje propada CNS pa bi se moralo še bolj zmanjšati.

(5)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija 4. maja 2017 sprejela Sporočilo o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju CMU ter pri tem navedla, da so potrebne nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012 za izboljšanje sedanjega okvira, ki zagotavlja finančno stabilnost in podpira nadaljnji razvoj ter poglabljanje CMU.

(6)

Nadzorne ureditve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 se opirajo predvsem na organe matičnih držav. Za CNS s sedežem v Uniji trenutno izdajajo dovoljenja in jih nadzirajo pristojni organi držav članic v sodelovanju s kolegiji, sestavljeni iz nacionalnih nadzornikov, ESMA, zadevnih članic Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in drugih zadevnih organov. Kolegiji so odvisni od usklajevanja in deljenja informacij s strani pristojnega organa CNS, ki je odgovoren za uveljavljanje določb iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Različne nadzorne prakse za CNS po Uniji lahko privedejo do tveganj regulativne in nadzorne arbitraže, kar lahko ogrozi finančno stabilnost in privede do nepoštene konkurence. Komisija je na ta nastajajoča tveganja in na potrebo po večji konvergenci nadzora opozorila v Sporočilu o CMU z dne 14. septembra 2016 in na javnem posvetovanju o delovanju evropskih nadzornih organov (ESA). ESMA bi se moral zato v okviru svoje že obstoječe splošne vloge – da skrbi za usklajevanje med pristojnimi organi in kolegiji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks, zagotovitve enotnih postopkov in doslednih pristopov ter okrepitve usklajenosti rezultatov nadzora – osredotočiti zlasti na področja nadzora, ki imajo čezmejno razsežnost ali morebiten čezmejni učinek. Na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj pri uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012 bi moral ESMA določiti območja nadzora, ki imajo čezmejno razsežnost ali bi lahko imela čezmejni učinek.

(7)

Zaradi globalnega značaja finančnih trgov in potrebe po odpravi neskladij med nadzorom nad CNS iz Unije in nadzorom nad CNS iz tretjih držav bi bilo treba povečati sposobnost ESMA za spodbujanje konvergence pri nadzoru nad CNS. V ta namen bi bilo treba ustanoviti stalni notranji odbor za CNS (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor za CNS), ki bi opravljal naloge, povezane s CNS, ki imajo dovoljenje v Uniji, in s CNS iz tretjih držav. Ustanovitev, naloge in sestava nadzornega odbora za CNS, vzpostavljenega v okviru ESMA, bi morali biti edinstvena rešitev za združitev strokovnega znanja na področju nadzora nad CNS in ne bi smele predstavljati precedensa za ESA.

(8)

Nadzorni odbor za CNS bi moral biti odgovoren za posebne naloge, ki so mu dodeljene na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, da bi se zagotovila pravilno delovanje notranjega trga ter finančna stabilnost Unije in njenih držav članic.

(9)

Da bi zajeli celoten razpon praktičnih izkušenj in operativnega strokovnega znanja s področja nadzora nad CNS, bi morali nadzorni odbor za CNS sestavljati predsednik, neodvisna člana in pristojni organi držav članic, v katerih se nahaja CNS, ki ima dovoljenje. Kadar se nadzorni odbor za CNS sestane v zvezi s CNS, ki imajo dovoljenje, bi morale imeti centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo ti CNS, možnost, da v njem prostovoljno sodelujejo pri ocenah prožnosti CNS v zvezi z neugodnim razvojem dogodkov na trgu in relevantnem razvojem dogodkov v celotni Uniji, s čimer se jim olajša dostop do informacij, ki bi lahko bile relevantne za izvajanje njihovih nalog. Kadar se nadzorni odbor za CNS sestane v zvezi s CNS iz tretjih držav, bi morale imeti centralne banke, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo ali bodo opravile zadevne CNS iz tretjih držav, možnost, da v njem prostovoljno sodelujejo pri pripravi odločitev glede CNS iz tretjih držav, ki so ali bodo verjetno postale sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic (v nadaljnjem besedilu: CNS stopnje 2). Centralne banke izdajateljice bi morale biti članice nadzornega odbora za CNS brez glasovalne pravice. Predsednik nadzornega odbora za CNS bi moral imeti možnost, da kot opazovalce povabi člane kolegijev, s čimer bi se zagotovilo, da nadzorni odbor za CNS upošteva stališča drugih ustreznih organov.

(10)

Za zagotovitev ustrezne ravni strokovnega znanja in odgovornosti bi moral odbor nadzornikov ESMA (v nadaljnjem besedilu: odbor nadzornikov) na podlagi odprtega izbirnega postopka, ki bi ga organiziral in vodil ob pomoči Komisije in v katerem bi bilo upoštevano načelo uravnotežene zastopanosti spolov, imenovati predsednika in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS na podlagi zaslug, poznavanja področja kliringa, potrgovanja, bonitetnega nadzora in finančnih zadev ter izkušenj, relevantnih za nadzor in regulacijo CNS. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da pred imenovanjem predsednika in neodvisnih članov nadzornega odbora za CNS in najpozneje en mesec po tem, ko jih je izbral odbor nadzornikov, izbrane kandidate zasliši ter nato odobri ali zavrne njihovo imenovanje. Odbor nadzornikov lahko imenuje le tiste izbrane kandidate, ki jih je potrdil Evropski parlament.

(11)

Da bi zagotovili preglednost in demokratični nadzor ter zaščitili pravice institucij Unije, bi morali predsednik in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu za vse odločitve, ki jih sprejmejo na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012.

(12)

Predsednik in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS bi morali delovati neodvisno in objektivno v interesu Unije. Zagotoviti bi morali ustrezno upoštevanje potrebe po pravilnem delovanju notranjega trga in finančni stabilnosti v vsaki državi članici, ne glede na to, ali v njej obstajajo CNS, ki imajo dovoljenje, ali ne, in v Uniji.

(13)

Da bi zagotovili ustrezen, učinkovit in hiter postopek odločanja v nadzornem odboru za CNS, bi morali imeti predsednik, neodvisna člana in pristojni organi držav članic s CNS, ki ima dovoljenje, glasovalno pravico. Predstavniki centralne banke oziroma centralnih bank in opazovalci ne bi smeli imeti glasovalne pravice. Nadzorni odbor za CNS bi moral odločitve sprejemati z navadno večino članov, pri čemer bi moral imeti vsak član z glasovalno pravico po en glas, pri neodločenem izidu glasovanja pa bi moral biti odločilen glas predsednika. Pooblastilo za sprejetje končne odločitve bi moral še naprej imeti odbor nadzornikov.

(14)

Za zagotovitev usklajenega in doslednega nadzornega pristopa v Uniji bi moral biti nadzorni odbor za CNS odgovoren za pripravo določenih posebnih odločitev in izvajanje določenih nalog, zaupanih ESMA. Take odgovornosti krepijo vlogo ESMA pri usklajevanju med pristojnimi organi in kolegiji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks, zlasti na nadzornih področjih s čezmejno razsežnostjo ali morebitnim čezmejnim učinkom. V zvezi s tem bi lahko take zadevne nadzorne dejavnosti in odločitve zajemale zlasti področja nadzora, na katerih lahko različne nadzorne prakse privedejo do tveganj regulativne in nadzorne arbitraže ali ogrozijo finančno stabilnost. ESMA bi moral biti poleg tega seznanjen z vsemi mnenji, ki jih sprejmejo kolegiji, določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, tudi s podlago za odločanje, na katero se mnenje kolegija nanaša, in morebitnimi priporočili, ki jih je kolegij v navedenih mnenjih upošteval.

(15)

V okviru nadzornega odbora za CNS bi tudi morala potekati obvezna predhodna izmenjava mnenj in razprava o osnutkih odločitev pristojnih organov CNS o nekaterih področjih nadzora posebnega pomena. Poleg tega bi moralo biti mogoče prostovoljno in na pobudo pristojnih organov CNS predhodno izmenjati vse osnutke odločitev. ESMA ne bi smel dati mnenja, če na podlagi izida razprave v okviru nadzornega odbora za CNS niso bila ugotovljena razhajajoča se mnenja. S pooblastilom ESMA za dajanje mnenj bi morali zagotoviti, da pristojni organ CNS prejme dodaten odziv skupine nadzornikov, izkušenih in specializiranih za nadzor CNS, na osnutke odločitev. Taka mnenja ESMA ne bi smela vplivati na odgovornost pristojnega organa CNS za sprejetje končne odločitve, kar pomeni, da bi končna vsebina zadevne odločitve še naprej ostala v polni pristojnosti pristojnega organa CNS. Če se pristojni organ z mnenjem ESMA ne strinja, bi mu moral predložiti pripombe o vseh pomembnih odstopanjih od tega mnenja. Pristojni organ bi moral imeti možnost, da pripombe predloži pred sprejetjem odločitve, ob ali po sprejetju odločitve. V primeru, da pripombe predloži po sprejetju odločitve, bi moral to narediti brez nepotrebnega odlašanja. Mnenje ESMA ne bi smelo posegati v pooblastilo kolegijev, da, kadar je to primerno, določijo vsebino svojega mnenja po lastni presoji.

(16)

Kadar se v okviru dejavnosti nadzora nad CNS, ki imajo dovoljenje, pokaže pomanjkanje konvergence in usklajenosti pri izvajanju Uredbe (EU) št. 648/2012, med drugim na podlagi obveznega in prostovoljnega posvetovanja ESMA s pristojnimi organi ter razprav v nadzornem odboru za CNS, bi ESMA moral spodbujati potrebno stopnjo konvergence in usklajenosti, tudi z izdajo smernic, priporočil ali mnenj. Za olajšanje tega procesa bi moral imeti nadzorni odbor za CNS možnost, da od odbora nadzornikov zahteva, naj preuči možnost sprejetja smernic, priporočil in mnenj s strani ESMA. Nadzorni odbor za CNS bi poleg tega moral imeti možnost, da odboru nadzornikov predloži mnenja o odločitvah, ki naj bi jih ESMA sprejel glede nalog in dejavnosti pristojnih organov CNS. Nadzorni odbor za CNS bi moral na primer predložiti mnenja o osnutku tehničnih standardov ali osnutku smernic, ki ga ESMA pripravi na področju izdaje dovoljenja in nadzora nad CNS.

(17)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora nad CNS iz tretjih držav bi moral nadzorni odbor za CNS pripraviti celovite osnutke odločitev, ki naj bi jih odobril odbor nadzornikov, in izvesti naloge, zaupane ESMA, v zvezi z določbami o priznanju in nadzoru CNS iz tretjih držav, določenih v Uredbi (EU) št. 648/2012. Ker so sodelovanje in informacije bistvenega pomena, bi moral nadzorni odbor za CNS, kadar se sestane v zvezi s CNS iz tretjih držav, kolegiju za CNS iz tretjih držav posredovati zadevne informacije, vključno s celovitimi osnutki odločitev, ki jih predloži odboru nadzornikov, končnimi odločitvami, ki jih je sprejel odbor nadzornikov, dnevnimi redi in zapisniki sej nadzornega odbora za CNS ter vlogami za priznanje CNS s sedežem v tretji državi.

(18)

Da bi lahko nadzorni odbor za CNS učinkovito izvajal svoje naloge, bi mu moralo pri pripravi sej in pripravi analiz, potrebnih za izvajanje njegovih nalog, ter pri mednarodnem sodelovanju, pomagati namensko osebje ESMA.

(19)

Centralne banke izdajateljice bi morale sodelovati pri pripravi odločitev nadzornega odbora za CNS o razvrstitvi CNS iz tretjih držav glede na njihov sistemski pomen in nadzoru nad CNS stopnje 2, da bi zagotovile pravilno izvajanje svojih nalog v zvezi z denarno politiko in nemotenim delovanjem plačilnih sistemov. Ker bi lahko bile za naloge teh centralnih bank še posebej pomembne odločitve ESMA v zvezi s CNS stopnje 2 o zahtevah po kritju, nadzoru likvidnostnega tveganja, zavarovanju s premoženjem, poravnavi in odobritvi dogovorov o interoperabilnosti, bi se moral nadzorni odbor za CNS posvetovati s centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo ali bodo opravile CNS iz tretjih držav, na podlagi mehanizma „upoštevaj ali pojasni“.

(20)

Odbor nadzornikov bi moral sprejeti osnutke odločitev, ki jih predloži nadzorni odbor za CNS, v skladu s postopkom odločanja, določenem v Uredbi (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Da bi zagotovili učinkovit in hiter postopek odločanja, bi moral odbor nadzornikov nekatere odločitve, ki se ne nanašajo na priznanje, razvrstitev CNS iz tretjih držav, posebne zahteve, naložene CNS stopnje 2, pregled ali preklic priznanja ali bistvene elemente stalnega nadzora CNS iz tretjih držav, pri katerem je potrebno posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami, sprejeti v treh delovnih dneh.

(21)

Za dodatno spodbujanje konvergence nadzorniških odločitev bi moral ESMA prejeti nov mandat za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov o razširitvi dejavnosti in storitev ter za namen določitve pogojev, pod katerimi se spremembe modelov in parametrov štejejo za bistvene. Poleg tega bi moral ESMA izdati potrebne smernice, v katerih bi podrobneje opredelil skupne postopke za proces nadzornega pregleda in ocenjevanja v zvezi s CNS.

(22)

Delovanje kolegijev, vzpostavljenih za CNS iz Unije, je ključnega pomena za učinkovit nadzor nad CNS. Da bi v vsej Uniji zagotovili skladnost procesov v okviru kolegijev, bi bilo treba izboljšati in še bolj standardizirati pisne dogovore, v katerih so določene praktične ureditve delovanja kolegijev. Da bi nadalje spodbudili vlogo članov kolegija, bi morali imeti ti pravico prispevati k oblikovanju dnevnega reda sej kolegija. Zaradi večje preglednosti kolegijev bi bilo treba javno razkriti njihovo sestavo. Da ne bi prihajalo do nasprotij interesov, je v Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013 (7) določeno, da bi bilo treba nadzorne naloge ECB ter naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, in vse druge njene naloge izvajati popolnoma ločeno. To specifično ločitev odgovornosti ECB bi bilo treba priznati. Kadar je ECB članica kolegija, vzpostavljenega za CNS iz Unije, bi ji bilo zaradi njene funkcije pristojnega organa klirinškega člana v okviru enotnega nadzornega mehanizma in funkcije centralne banke izdajateljice, ki predstavlja Eurosistem, zato treba dodeliti dva glasova v kolegiju.

(23)

Število centralnih bank izdajateljic in pristojnih organov, odgovornih za nadzor nad klirinškimi člani iz držav članic, zastopanih v kolegijih, vzpostavljenih za CNS iz Unije, je trenutno omejeno. Da bi olajšali dostop do informacij širšemu krogu centralnih bank izdajateljic in pristojnih organov drugih držav članic, na katerih finančno stabilnost bi lahko vplivale finančne težave CNS, bi bilo treba tudi drugim centralnim bankam izdajateljicam in pristojnim organom omogočiti, da na zahtevo sodelujejo v kolegijih. Da bi spodbujali doslednost pri nadzoru nad CNS v vsej Uniji, bi v kolegijih moral sodelovati tudi predsednik ali neodvisni član nadzornega odbora za CNS. Da bi zagotovili ustrezen, učinkovit in hiter postopek odločanja, centralne banke izdajateljice in pristojni organi, ki sodelujejo na zahtevo, ter predsednik ali neodvisni član nadzornega odbora za CNS ne bi smeli imeti glasovalne pravice.

(24)

Za okrepitev vloge kolegijev bi jim morali omogočiti, da dajo mnenje o dodatnih nadzornih območjih, ki bistveno vplivajo na poslovne dejavnosti CNS, tudi na oceno delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži v CNS ter na oddajo operativnih funkcij, storitev ali dejavnosti v zunanje izvajanje. Poleg tega bi moral kolegij imeti možnost, da na zahtevo katerega koli člana v svoje mnenje vključi priporočila za odpravo pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS in povečanje njene prožnosti, ki pa jih mora sprejeti večina kolegija. Glasovanje kolegija o vključitvi takih priporočil bi bilo treba izvesti ločeno od glasovanja kolegija o mnenju. Da bi okrepili učinek mnenj in priporočil kolegija, bi jih morali pristojni organi ustrezno preučiti in jih v primeru znatnega odstopanja od teh mnenj ali priporočil obrazložiti.

(25)

Pregledati je treba tudi nadzorne ureditve v Uredbi (EU) št. 648/2012 za CNS iz tretjih držav, ki ponujajo klirinške storitve znotraj Unije. Da bi preprečili pomembne posledice za finančno stabilnost subjektov iz Unije, je treba izboljšati dostop do informacij, sposobnost izvajanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preiskav, možnost izmenjave informacij o CNS iz tretjih držav med zadevnimi organi Unije in držav članic ter možnost izvrševanja odločitev ESMA glede CNS iz tretjih držav. Obstaja tudi tveganje, da sprememb predpisov za CNS iz tretjih držav ali regulativnega okvira tretje države ne bi bilo mogoče upoštevati, kar bi lahko negativno vplivalo na regulativne ali nadzorne rezultate, to pa bi posledično povzročilo neenake konkurenčne pogoje za CNS iz Unije in CNS iz tretjih držav.

(26)

Kliring velikega dela finančnih instrumentov, izraženih v valutah Unije, opravijo CNS iz tretjih držav. To pomeni velik izziv za organe Unije in držav članic pri zaščiti finančne stabilnosti.

(27)

Komisija bi morala v okviru zavezanosti integriranim finančnim trgom z odločitvami o enakovrednosti še naprej ugotavljati, da pravni in nadzorni okviri tretjih držav izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Za boljše izvajanje sedanje ureditve enakovrednosti v zvezi s CNS bi morala imeti možnost, da po potrebi podrobneje določi merila za ocenjevanje enakovrednosti ureditev CNS iz tretjih držav. Poleg tega je treba ESMA pooblastiti za spremljanje razvoja regulativnega in nadzornega okvira v tistih ureditvah CNS iz tretjih držav, ki jih Komisija šteje za enakovredne. Tako bi zagotovili, da bi tretje države še naprej izpolnjevale merila glede enakovrednosti in vse posebne pogoje, ki veljajo za njihovo uporabo. ESMA bi moral o svojih ugotovitvah zaupno poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in kolegiju za CNS iz tretjih držav.

(28)

Trenutno lahko Komisija odločitev o enakovrednosti kadar koli spremeni, začasno razveljavi, pregleda ali prekliče, zlasti kadar razvoj dogodkov v tretji državi bistveno vpliva na elemente, ocenjene v skladu z zahtevami glede enakovrednosti iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Če zadevni organi tretje države ne sodelujejo več z ESMA ali drugimi nadzorniki Unije v dobri veri ali ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede enakovrednosti neprekinjeno, lahko Komisija med drugim te organe opozori ali objavi posebno priporočilo. Če se Komisija kadar koli odloči za preklic odločitve o enakovrednosti, lahko odloži datum uporabe te odločitve z namenom odprave tveganj za finančno stabilnost ali motenj na trgu. Poleg pooblastil, ki jih ima trenutno na voljo, bi morala Komisija imeti tudi možnost določiti posebne pogoje, s katerimi bi zagotovila, da bo tretja država, na katero se odločitev o enakovrednosti nanaša, še naprej stalno izpolnjevala merila glede enakovrednosti. Prav tako bi morala imeti možnost določiti pogoje, s katerimi bi ESMA omogočila učinkovito izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, ali v zvezi s spremljanjem razvoja regulativnega in nadzornega okvira v tretjih državah, pomembnega za sprejete odločitve o enakovrednosti.

(29)

Zaradi vedno večje čezmejne razsežnosti CNS in medsebojnih povezav v finančnem sistemu Unije je treba izboljšati sposobnost Unije za odkrivanje, spremljanje in zmanjševanje morebitnih tveganj v zvezi s CNS iz tretjih držav. Vlogo ESMA bi zato bilo treba razširiti, tako da bi učinkovito nadziral CNS iz tretjih držav, ki zaprosijo za priznanje za zagotavljanje klirinških storitev v Uniji. Prav tako bi bilo treba izboljšati sodelovanje centralnih bank izdajateljic iz Unije pri priznavanju CNS iz tretjih držav, ki poslujejo v valuti, ki jo take banke izdajajo, nadzoru nad njimi ter pregledu in preklicu njihovega priznanja. Zato bi se bilo treba s temi bankami posvetovati o nekaterih vidikih, ki vplivajo na njihovo odgovornost na področju denarne politike v zvezi s finančnimi instrumenti, izraženimi v valutah Unije, pri katerih kliring izvajajo ali bodo izvedle CNS s sedežem zunaj Unije.

(30)

Ko Komisija ugotovi, da je pravni in nadzorni okvir tretje države enakovreden okviru Unije, bi bilo treba pri postopku za priznanje CNS iz zadevne tretje države upoštevati tveganja, ki jih take CNS predstavljajo za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic.

(31)

Pri obravnavi vloge CNS iz tretje države za priznanje bi moral ESMA oceniti stopnjo sistemskega tveganja, ki ga CNS predstavlja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, in sicer na podlagi objektivnih in preglednih meril, določenih v tej uredbi. Ta merila bi morala prispevati k splošni oceni. Nobenega posameznega merila samega po sebi ne bi smeli šteti za odločilnega. ESMA bi moral pri ocenjevanju profila tveganja CNS iz tretje države upoštevati vsa tveganja, tudi operativna, kot so goljufije in kriminalne dejavnosti ter tveganja na področju informacijske tehnologije in kibernetike. Ta merila bi bilo treba podrobneje opredeliti v delegiranem aktu Komisije. Pri določanju teh meril bi bilo treba upoštevati naravo transakcij, za katere CNS opravi kliring, vključno z njihovo zahtevnostjo, nestanovitnostjo cen in povprečnim rokom zapadlosti, preglednost in likvidnost trgov ter v kolikšni meri so klirinške dejavnosti zadevne CNS izražene v evrih ali drugih valutah Unije. Pri tem lahko posebne lastnosti nekaterih pogodb o izvedenih instrumentih v kmetijstvu, ki se izvajajo na reguliranih trgih tretjih držav in se nanašajo na trge, ki večinoma služijo domačim nefinančnim nasprotnim strankam tiste tretje države, ki s takimi pogodbami upravlja svoja poslovna tveganja, zaradi nizke stopnje medsebojnega sistemskega povezovanja s preostalim delom finančnega sistema pomenijo zanemarljivo tveganje za klirinške člane in mesta trgovanja v Uniji. Kadar v tretji državi velja okvir za sanacijo in reševanje CNS, bi ESMA moral tudi to upoštevati v svoji analizi stopnje sistemskega tveganja, ki ga za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic predstavlja CNS vlagateljica s sedežem v zadevni tretji državi.

(32)

CNS, ki niso sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi se morale šteti za „CNS stopnje 1“. CNS, ki so sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bodo to verjetno postale, bi se morale šteti za „CNS stopnje 2“. Kadar ESMA ugotovi, da CNS iz tretje države ni sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi se morali za zadevno CNS uporabljati obstoječi pogoji za priznanje iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Kadar ESMA ugotovi, da je CNS iz tretje države sistemsko pomembna, bi bilo treba zadevni CNS naložiti posebne zahteve. ESMA bi moral tako CNS priznati le, če izpolnjuje te zahteve. Te zahteve bi morale vključevati nekatere bonitetne zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 648/2012, katerih cilj je večja varnost in učinkovitost CNS. ESMA bi moral biti neposredno odgovoren za zagotavljanje, da sistemsko pomembna CNS iz tretje države te zahteve izpolnjuje. S tem povezane zahteve bi mu morale poleg tega omogočati celovit in učinkovit nadzor nad zadevno CNS v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

(33)

Da bi zagotovili ustrezno sodelovanje centralne banke oziroma centralnih bank, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo ali bodo opravile CNS iz tretjih držav, pri priznavanju CNS stopnje 2, bi moral ESMA pri priznavanju takih CNS upoštevati, ali izpolnjujejo posebne zahteve, ki so jih navedene centralne banke izdajateljice morda uvedle pri izvajanju svojih nalog na področju denarne politike. Te zahteve bi se morale nanašati na predložitev informacij centralni banki izdajateljici oziroma centralnim bankam izdajateljicam na njeno obrazloženo zahtevo, sodelovanje CNS s centralno banko izdajateljico oziroma centralnimi bankami izdajateljicami v okviru ocene prožnosti CNS v zvezi z neugodnim razvojem dogodkov na trgu, ki jih izvaja ESMA, in odprtje nočnega depozitnega računa pri centralni banki izdajateljici oziroma centralnih bankah izdajateljicah, pa tudi na zahteve v izjemnih situacijah, za katere centralna banka izdajateljica oziroma centralne banke izdajateljice menijo, da so nujne. Merila za dostop in zahteve centralne banke izdajateljice oziroma centralnih bank izdajateljic za odprtje nočnega depozitnega računa ne bi smeli pomeniti obveznosti premestitve vseh ali dela klirinških storitev CNS.

(34)

Kar zadeva zahteve, ki bi jih lahko centralna banka izdajateljica oziroma centralne banke izdajateljice uvedle v izjemnih situacijah, lahko razvoj dogodkov na trgih, na katerih je bil opravljen centralni kliring, vpliva na transmisijo denarne politike ali na nemoteno delovanje plačilnih sistemov v situacijah, kot so pretresi na trgih (zlasti denarnih trgih in trgih začasne prodaje/začasnega odkupa), na katere se opira CNS, da bi pridobil likvidnost, situacije, v katerih operacije CNS prispevajo k usihanju likvidnosti na trgu, ali resne motnje v delovanju ureditev plačil ali poravnave, ki ovirajo zmožnost CNS za izpolnitev plačilnih obveznosti ali povečanje likvidnostnih potreb. Določitev obstoja takih izjemnih situacij je odvisna izključno od vidikov denarne politike in ne sovpada nujno z morebitnimi izrednimi razmerami v zvezi s CNS. V takih situacijah zato bonitetni okvir posledičnih tveganj morda ne ublaži v celoti; v tem primeru bi bilo morda potrebno neposredno ukrepanje centralne banke izdajateljice oziroma centralnih bank izdajateljic, s katerim se zagotovi transmisija denarne politike ali nemoteno delovanje plačilnih sistemov.

(35)

V takih izjemnih situacijah bi centralne banke izdajateljice morda morale, kolikor je to mogoče na podlagi njihovih institucionalnih okvirov, naložiti začasne zahteve v zvezi z likvidnostnimi tveganji, ureditvami poravnave, kritjem, zavarovanjem s premoženjem ali dogovori o interoperabilnosti. V primeru neizpolnjevanja takih začasnih zahtev bi lahko ESMA preklical priznanje CNS stopnje 2. Navedene zahteve bi lahko vključevale zlasti začasno izboljšanje obvladovanja likvidnostnega tveganja CNS stopnje 2, kot so zvišanje likvidnostnega blažilnika, povečanje pogostosti zbiranja kritij znotraj dne in omejitve medvalutne izpostavljenosti, ali posebne ureditve za polog gotovine in poravnavo plačil v valuti centralne banke. Ne bi se smele razširiti na druga področja bonitetnega nadzora in ne bi smele avtomatično pomeniti preklica priznanja. Poleg tega bi morala biti uporaba teh zahtev pogoj za priznanje zgolj za omejeno obdobje do šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za dodatno obdobje, ki ne presega šest mesecev. Po izteku tega dodatnega obdobja njihova uporaba ne bi smela biti več pogoj za priznanje CNS stopnje 2. Vendar pa centralnim bankam izdajateljicam v kontekstu nove ali drugačne izjemne situacije ne bi smelo biti preprečeno, da naložijo začasne zahteve, katerih uporaba bi bila predpogoj za priznanje CNS stopnje 2 v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

(36)

Centralna banka izdajateljica bi morala pred uporabo zahtev ali pred morebitnim podaljšanjem ESMA, ostalim centralnim bankam, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravlja ali se bo opravil kliring, in članom kolegija za CNS iz tretjih držav pojasniti, kakšni bodo učinki zahtev, ki jih namerava naložiti, na učinkovitost, stabilnost in prožnost CNS, ter utemeljiti, zakaj so te zahteve potrebne in sorazmerne za zagotovitev transmisije denarne politike ali nemotenega delovanja plačilnih sistemov ob hkratnem ustreznem upoštevanju potrebe po zaščiti zaupnih ali občutljivih informacij. Da bi se izognili podvajanju, bi morala centralna banka izdajateljica z ESMA in drugimi centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravlja ali se bo opravil kliring, stalno sodelovati in z njimi izmenjevati informacije o začasnih zahtevah, ki se uporabljajo v izjemnih situacijah.

(37)

Centralna banka izdajateljica oziroma centralne banke izdajateljice bi morale ESMA čim prej, v vsakem primeru pa v 30 delovnih dneh po ugotovitvi, da CNS iz tretje države ni CNS stopnje 1, ali v 90 delovnih dneh po naložitvi dodatnih zahtev, kadar so bile te zahteve naložene po priznanju CNS stopnje 2.

(38)

Stopnje tveganja, ki jih sistemsko pomembne CNS predstavljajo za finančni sistem in stabilnost Unije, so različne. Zahteve za sistemsko pomembne CNS bi zato bilo treba uporabljati sorazmerno s tveganji, ki bi jih CNS lahko predstavljala za Unijo. Kadar ESMA po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in v soglasju s centralno banko oziroma centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS iz tretje države, na podlagi celovito obrazložene ocene, tudi kvantitativne tehnične ocene stroškov in koristi, sklene, da so CNS iz tretje države ali nekatere od njenih klirinških storitev tako sistemsko pomembne, da izpolnjevanje posebnih zahtev, določenih v Uredbi (EU) št. 648/2012, ne bi v zadostni meri odpravilo tveganja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi zato, če bi drugi ukrepi šteli kot nezadostni za odpravo tveganja za finančno stabilnost, moral Komisiji priporočiti, da CNS ali nekatere njene klirinške storitve ne bi smele biti priznane. ESMA lahko v skladu s tem postopkom priporoči Komisiji, da se CNS ne prizna, ne glede na to, ali so bile zadevna CNS ali nekatere od njenih storitev pred tem uvrščene v stopnjo 2 ali ne.

(39)

Na podlagi tega priporočila bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da se kot zadnja možnost sprejme izvedbeni akt, v katerem se določi, da zadevna CNS iz tretje države ne bi smela imeti možnosti opravljati nekaterih ali vseh svojih klirinških storitev klirinškim članom in mestom trgovanja s sedežem v Uniji, razen če ima v kateri koli državi članici dovoljenje za to v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Navedeni izvedbeni akt bi moral določiti tudi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ne bi bilo daljše od dveh let in bi ga bilo mogoče enkrat podaljšati za dodatnih šest mesecev, določiti pa bi moral tudi pogoje, pod katerimi lahko CNS v prilagoditvenem obdobju še naprej opravlja nekatere klirinške storitve ali dejavnosti, in ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti v tem obdobju, da bi omejili morebitne stroške za klirinške člane in njihove stranke, zlasti tiste s sedežem v Uniji.

(40)

Za centralne banke izdajateljice je pomembno, da se ESMA z njimi posvetuje individualno in da izrazijo svoje soglasje z vsemi morebitnimi priporočili za zavrnitev priznanja CNS iz tretje države, saj bi taka odločitev lahko vplivala na valuto, ki jo izdajajo, in na poročilo ESMA o izvajanju izvedbenega akta Komisije, sprejetega na podlagi takega priporočila. Vendar pa bi se v primeru takega priporočila ali poročila, soglasje ali pomisleki, ki jih centralna banka izdajateljica lahko izpostavi, morali nanašati le na valuto, ki jo izdaja in ne na celotno priporočilo ali celotno poročilo.

(41)

ESMA bi moral redno pregledovati priznanja CNS iz tretjih držav ter njihovo uvrstitev med CNS stopnje 1 ali stopnje 2. V tem smislu bi moral med drugim upoštevati spremembe narave, obsega in kompleksnosti poslovanja CNS iz tretje države. Taki pregledi bi morali biti izvedeni najmanj vsakih pet let ter kadar koli priznana CNS iz tretje države razširi ali zmanjša obseg svojih dejavnosti in storitev v Uniji. Če ESMA na podlagi tega pregleda ugotovi, da bi morala biti CNS stopnje 1 uvrščena med CNS stopnje 2, bi moral določiti ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev in v okviru katerega bi morala zadevna CNS izpolniti zahteve, ki veljajo za CNS stopnje 2.

(42)

ESMA bi moral imeti na zahtevo CNS stopnje 2 tudi možnost upoštevati, v kolikšni meri se lahko izpolnjevanje zahtev, ki veljajo v tretji državi, s strani take CNS primerja z njenim izpolnjevanjem zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Pri izvedbi te ocene bi moral ESMA upoštevati izvedbeni akt, ki ga je sprejela Komisija in ki določa, da je pravna in nadzorna ureditev v tretji državi, v kateri ima CNS sedež, enakovredna ureditvi iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in izpolnjuje vse pogoje, ki lahko veljajo za izvajanje tega izvedbenega akta. Pri izvedbi te ocene bi moral ESMA za zagotovitev sorazmernosti upoštevati tudi, v kolikšni meri so finančni instrumenti, katerih kliring opravlja CNS, izraženi v valutah Unije. Komisija bi morala sprejeti delegirani akt, v katerem bi določila načine in pogoje za oceno take primerljive skladnosti.

(43)

ESMA bi moral imeti vsa potrebna pooblastila za nadzor priznanih CNS iz tretjih držav, da bi se zagotovilo njihovo stalno izpolnjevanje zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(44)

Za lažjo izmenjavo informacij ter lažje sodelovanje med ESMA, pristojnimi organi držav članic, odgovornimi za nadzor nad CNS, in pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor subjektov, na katere bi lahko vplivale dejavnosti CNS iz tretjih držav, bi moral ESMA ustanoviti kolegij za CNS iz tretjih držav. Člani kolegija bi morali imeti možnost zahtevati, da nadzorni odbor za CNS razpravlja o kateri koli konkretni zadevi v zvezi s CNS iz tretjih držav.

(45)

Da bi lahko ESMA svoje naloge v zvezi s CNS iz tretjih držav izvajal učinkovito, bi mu morale CNS iz tretjih držav za njegove nadzorne in upravne naloge plačevati pristojbine za nadzor. Pristojbine bi morale pokriti stroške vlog za priznanje CNS iz tretjih držav in nadzor nad njimi. Komisija bi morala sprejeti delegirani akt, ki bi podrobneje opredelil vrste pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

(46)

ESMA bi moral imeti možnost, da izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v CNS stopnje 2 in z njimi povezanih tretjih osebah, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje oddale operativne funkcije, storitve ali dejavnosti. Pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov s sedežem v Uniji, bi morali biti, kadar je to ustrezno, seznanjeni z ugotovitvami takih preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Centralne banke, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS, bi morale imeti možnost, da zahtevajo udeležbo pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog na področju denarne politike.

(47)

ESMA bi moral imeti možnost naložiti periodične denarne kazni ter tako CNS iz tretjih držav prisiliti v odpravo kršitve, v zagotovitev popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali v pristanek na preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem.

(48)

ESMA bi moral imeti možnost naložiti globe tako CNS stopnje 1 kot CNS stopnje 2, kadar ugotovi, da so naklepno ali iz malomarnosti kršile Uredbo (EU) št. 648/2012, tako da so mu predložile napačne ali zavajajoče informacije. Imeti bi moral tudi možnost naložiti globe CNS stopnje 2, kadar ugotovi, da so naklepno ali iz malomarnosti kršile dodatne zahteve iz navedene uredbe, ki veljajo zanje. Kadar ESMA ugotovi, da se za CNS stopnje 2 zaradi njene skladnosti z veljavnim pravnim okvirom tretje države lahko šteje, da izpolnjuje zahteve iz člena 16 ter naslovov IV in V Uredbe (EU) št. 648/2012, ravnanja zadevne CNS ne bi smeli šteti za kršitev navedene uredbe, kolikor je skladno s temi primerljivimi zahtevami.

(49)

Globe bi bilo treba naložiti v skladu z resnostjo kršitve. Kršitve bi bilo treba razdeliti v različne skupine, za katere bi bilo treba natančno opredeliti globe. Za izračun globe za posamezno kršitev bi moral ESMA uporabiti dvostopenjsko metodologijo, sestavljeno iz določitve osnovnega zneska globe in po potrebi njegove prilagoditve z določenimi koeficienti. Osnovni znesek bi bilo treba določiti ob upoštevanju letnega prometa zadevnih CNS iz tretjih držav, prilagoditve pa bi bilo treba izvesti s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska z uporabo zadevnih koeficientov v skladu s to uredbo.

(50)

V tej uredbi so določeni koeficienti, ki so povezani z obteževalnimi in olajševalnimi okoliščinami ter s pomočjo katerih lahko ESMA naloži globo, sorazmerno z resnostjo kršitve, ki jo je storila CNS iz tretje države, ob upoštevanju okoliščin, v katerih je bila ta kršitev storjena.

(51)

Odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni bi morala temeljiti na neodvisni preiskavi.

(52)

ESMA bi moral pred odločitvijo o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni dati osebam, ki so predmet postopka, možnost izjave, in tako spoštovati njihovo pravico do obrambe.

(53)

ESMA ne bi smel nalagati glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, ki temelji na istih dejstvih ali dejstvih, ki so bistveno enaka, postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

(54)

Odločitve ESMA o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni bi morale biti izvršljive, za njihovo izvrševanje pa bi se morala uporabljati pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se odločitve izvršujejo. Pravila civilnega postopka ne bi smela zajemati pravil kazenskega postopka, lahko pa bi zajemala pravila upravnega postopka.

(55)

ESMA bi moral biti v primeru kršitve, ki jo stori CNS stopnje 2, pooblaščen za izvedbo več nadzornih ukrepov, tudi tega, da od CNS stopnje 2 zahteva odpravo kršitve in kot zadnjo možnost, če CNS stopnje 2 resno ali vztrajno krši Uredbo (EU) št. 648/2012, prekliče priznanje. Nadzorne ukrepe bi moral uporabljati ob upoštevanju narave in resnosti kršitve ter ob spoštovanju načela sorazmernosti. Pred sprejetjem odločitve o nadzornih ukrepih bi moral ESMA dati osebam, ki so v postopku, možnost izjave, in tako spoštovati njihovo pravico do obrambe. Če se odloči za preklic priznanja, bi moral omejiti morebitno motnjo na trgu z določitvijo ustreznega prilagoditvenega obdobja, ki ni daljše od dveh let.

(56)

V zvezi s potrditvijo bistvenih sprememb modelov in parametrov, sprejetih za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganj, ki jo izvedejo pristojni organi in ESMA, bi bilo treba pojasniti postopkovne vidike in povezavo med to potrditvijo in sklepom kolegija. Predhodno sprejetje bistvene spremembe modelov ali parametrov bi moralo biti mogoče, kadar je to potrebno, zlasti kadar je njihova hitra sprememba nujna za zagotavljanje stabilnosti upravljanja tveganj CNS.

(57)

Učinkovit nadzor nad CNS temelji na krepitvi zmožnosti, strokovnih znanj, sposobnosti ter medsebojnega sodelovanja in izmenjave med institucijami. Ker so vse to procesi, ki se s časom razvijajo in sledijo lastni dinamiki, bi bilo treba pri načrtovanju funkcionalnega, uspešnega in učinkovitega nadzornega sistema za CNS upoštevati njegov možen dolgoročni razvoj. Zato se bo delitev pristojnosti, določena v tej uredbi, verjetno razvijala vzporedno z vlogo in zmogljivostmi ESMA, ob podpori nadzornega odbora za CNS. Da bi razvili učinkovit in odporen nadzorni pristop v zvezi s CNS, bi morala Komisija pregledati učinkovitost nalog ESMA, zlasti nalog nadzornega odbora za CNS, pri spodbujanju konvergence in usklajenosti v Uniji pri uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012, pa tudi razdelitve odgovornosti med institucijami in organi Unije in držav članic. Komisija bi prav tako morala poročati o učinku te uredbe na zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za CNS ter oceniti okvir za priznavanje CNS iz tretjih držav ter nadzor nad njimi. Komisija bi morala to poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

(58)

Za zagotovitev učinkovite uporabe pravil iz te uredbe v zvezi s CNS iz tretjih držav bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerih so podrobneje opredeljeni vrste pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihova višina in način njihovega plačila; podrobneje opredeljena merila za ugotavljanje, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala; podrobneje opredeljena merila, ki jih je treba uporabiti pri ocenah enakovrednosti tretjih držav; opredeljeni način in pogoji izpolnjevanja določenih zahtev s strani CNS iz tretjih držav; podrobneje opredeljena postopkovna pravila v zvezi z naložitvijo glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami o pravici do obrambe, roki, pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni in roki zastaranja za naložitev in izvršitev denarnih kazni ali glob, ter ukrepi za spremembo Priloge IV, da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (8). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(59)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, zlasti v zvezi s priznanjem CNS iz tretjih držav in enakovrednostjo pravnih okvirov tretjih držav, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(60)

Za zagotovitev dosledne harmonizacije pravil in nadzornih praks glede razširitve dejavnosti in storitev, kolegijev in pregleda modelov, testiranja stresnih situacij in testiranja za nazaj bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z naslednjim: pogoji, pod katerimi dodatne storitve ali dejavnosti, na katere želi CNS razširiti svoje poslovanje, niso zajete v začetnem dovoljenju; pogoji, pod katerimi se valute iz Unije štejejo za najpomembnejše za namen članstva centralnih bank izdajateljic v kolegijih, in podrobnosti praktičnih ureditev delovanja kolegijev, ter pogoji, pod katerimi so spremembe modelov in parametrov bistvene. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(61)

Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja varnosti in učinkovitosti CNS z določitvijo enotnih zahtev za njihove dejavnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(62)

Uporabo pooblastila, s katerim bi ESMA priznal CNS iz tretje države kot CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2, bi bilo treba odložiti, dokler niso podrobneje opredeljena merila za presojo: (a) tega, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna za finančni sistem Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala, in (b) primerljive skladnosti.

(63)

Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –