„22a.

‚zapisovalnik zvoka v pilotski kabini (CVR)‘ pomeni zapisovalnik leta z zaščito v primeru letalske nesreče, ki vključuje mikrofone ter druge zvočne in digitalne vhodne enote za zbiranje in zapisovanje zvočnega okolja pilotske kabine ter komunikacije s člani letalske posadki in med njimi;“;

„25.

‚kontaminirana vzletno-pristajalna steza‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere velik del površine (bodisi na ločenih predelih ali ne) je v okviru zahtevane dolžine in širine za uporabo prekrit z eno ali več snovmi, navedenimi med deskriptorji stanja na površini vzletno-pristajalne steze;“;

„42.

‚suha vzletno-pristajalna steza‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo, na površini katere ni vidne vlage in katere površina ni kontaminirana na predvidenem območju za uporabo;“;

„49b.

‚zapisovalnik podatkov o letu (FDR)‘ pomeni zapisovalnik leta z zaščito v primeru letalske nesreče, ki uporablja kombinacijo virov podatkov za zbiranje in zapisovanje parametrov, ki izražajo stanje in zmogljivosti zrakoplova;“;

„49c.

‚zapisovalnik leta‘ pomeni vsako vrsto zapisovalnika, ki je nameščen na zrakoplov zaradi lažje varnostne preiskave nesreč in incidentov;“;

„70a.

‚pristajalna razdalja ob prihodu (LDTA)‘ pomeni pristajalno razdaljo, ki je dosegljiva pri običajnih operacijah na podlagi podatkov o pristajalni zmogljivosti in povezanih postopkih, določenih za prevladujoče razmere v času pristanka;“;

„103c.

‚poročilo o stanju vzletno-pristajalne steze (RCR)‘ pomeni celovito standardizirano poročilo o stanju na površini vzletno-pristajalne steze in njegovem učinku na pristajalno in vzletno zmogljivost letala, opisanih s kodo za stanje vzletno-pristajalne steze;“;

„107a.

‚zimskim razmeram prilagojena vzletno-pristajalna steza‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo s suho zamrznjeno površino, pokrito s steptanim snegom ali ledom, ki je bila posipana s peskom ali drobnim kamenjem ali mehansko obdelana za izboljšanje trenja na njej;“;

„128.

‚mokra vzletno-pristajalna steza‘ pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere površina je prekrita z vidno vlago ali vodo z globino do vključno 3 mm na predvidenem območju za uporabo;“;

„3.

(a)

Na letalu, na katerem ima pilotska kabina varnostna vrata, je mogoče ta vrata zakleniti in zagotovi se način, kako lahko kabinsko osebje obvesti letalsko posadko v primeru sumljive dejavnosti ali kršitve varnosti v potniški kabini.

(b)

Vsa potniška letala, ki se uporabljajo za komercialni prevoz potnikov, so opremljena z odobrenimi varnostnimi vrati pilotske kabine, ki se lahko zaklenejo ali odklenejo z vsakega pilotskega mesta in so zasnovana tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve glede plovnosti, kadar ta letala spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(c)

Na vseh letalih, ki so v skladu s točko (b) opremljena z varnostnimi vrati pilotske kabine:

(a)

Po nesreči, resnem incidentu ali dogodku, ki ga opredeli preiskovalni organ, operator zrakoplova hrani prvotno zapisane podatke zapisovalnikov leta 60 dni ali dokler preiskovalni organ ne odredi drugače.

(b)

Operator izvede operativna preverjanja in pripravi ocene zapisov, da zagotovi stalno uporabnost zapisovalnikov leta, ki morajo biti na zrakoplovu v skladu s to uredbo.

(c)

Operator zagotovi, da se hranijo zapisi parametrov leta in sporočila iz komunikacije prek podatkovnih zvez, ki jih morajo beležiti zapisovalnikih leta. Vendar se lahko zaradi testiranja in vzdrževanja zapisovalnikov leta v času testiranja izbriše največ ena ura najstarejših zapisov podatkov.

(d)

Operator hrani in posodablja dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za pretvorbo neobdelanih podatkov o letu v parametre leta, izražene v tehničnih enotah.

(e)

Operator da na voljo vse zapise zapisovalnika leta, ki so bili shranjeni, če tako določi pristojni organ.

(f)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010 in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*1):

—

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

—

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

(a)

prepriča, da glede na razpoložljive podatke vreme na aerodromu in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega prileta, pristanka ali neuspelega prileta, ob upoštevanju zmogljivostnih informacij iz operativnega priročnika;

(b)

oceni pristajalno razdaljo v skladu s točko CAT.OP.MPA.303.“;

(a)

Prilet za pristanek se ne nadaljuje, razen če razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA) na predvideni vzletno-pristajalni stezi ustreza vsaj 115 % pristajalne razdalje ob predvidenem času pristanka, določene v skladu zmogljivostnimi informacijami za oceno pristajalne razdalje ob času prihoda (LDTA), in se prilet za pristanek izvaja z letali razreda zmogljivosti A, certificiranimi v skladu s katero koli od naslednjih certifikacijskih specifikacij, navedenih na certifikatu tipa:

(b)

Pri letalih razreda zmogljivosti A, razen letal iz točke (a), se prilet za pristanek ne nadaljuje, razen v naslednjih primerih:

(c)

Pri letalih razreda zmogljivosti B se prilet za pristanek ne nadaljuje, razen v naslednjih primerih:

(d)

Pri letalih razreda zmogljivosti B se prilet za pristanek ne nadaljuje, razen v naslednjih primerih:

(e)

Zmogljivostne informacije za oceno pristajalne razdalje ob času prihoda (LDTA) temeljijo na odobrenih podatkih iz letalskega priročnika letala. Kadar odobreni podatki v AFM niso zadostni glede ocene pristajalne razdalje ob času prihoda (LDTA), se dopolnijo z drugimi podatki, ki so določeni bodisi v skladu z veljavnimi certifikacijskimi standardi za letala bodisi v skladu z AMC, ki jih izda Agencija.

(f)

Operator v operativnem priročniku določi zmogljivostne informacije za oceno pristajalne razdalje ob času prihoda (LDTA) in predpostavke za njihovo pripravo, vključno z drugimi podatki, ki se v skladu s točko (e) lahko uporabljajo za dopolnjevanje podatkov, ki jih vsebuje letalski priročnik letala.“;

„(d)

„(b)

Gradient neto poti leta na ruti je pozitiven vsaj na višini 1 000 ft nad terenom in vsemi ovirami vzdolž rute v razdalji 9,3 km (5 NM) na obeh straneh načrtovane rute letenja.

(c)

Neto pot leta na ruti letalu omogoča nadaljevanje leta s potovalne višine do aerodroma, kjer je možen pristanek v skladu s točko CAT.POL.A.230 ali CAT.POL.A.235, kot je ustrezno. Neto pot leta na ruti je v navpični smeri vsaj 2 000 ft oddaljena od terena in vseh ovir vzdolž rute v razdalji 9,3 km (5 NM) na obeh straneh načrtovane rute letenja, ob upoštevanju naslednjih elementov:

(d)

Operator poveča zgornje meje širine iz točk (b) in (c) na 18,5 km (10 NM), če navigacijska natančnost ne izpolnjuje vsaj specifikacije navigacije RNAV 5.“;

(a)

Letalo s tremi ali več motorji ni na nobeni točki načrtovane rute letenja oddaljeno od aerodroma, ki izpolnjuje zahteve iz točk CAT.POL.A.230 ali CAT.POL.A.235(a) za predvideno pristajalno maso, za več kot 90 minut, pri čemer vsi motorji delujejo s potovalno močjo ali potiskom, kot je ustrezno, pri standardni temperaturi v brezvetrju, razen če izpolnjuje zahteve iz odstavkov (b) do (f).

(b)

Podatki o neto poti leta na ruti z dvema nedelujočima motorjema letalu omogočajo nadaljevanje leta v pričakovanih meteoroloških razmerah od točke, na kateri se predvideva hkratna okvara dveh motorjev, do aerodroma, na katerem bo lahko pristalo in se popolnoma ustavilo, če bo uporabilo predpisani postopek za pristanek z dvema nedelujočima motorjema. Neto pot leta na ruti je v navpični smeri vsaj 2 000 ft oddaljena od terena in vseh ovir na ruti v širini 9,3 km (5 NM) na obeh straneh načrtovane rute letenja. Na nadmorskih višinah in v meteoroloških razmerah, v katerih je potrebna uporaba sistemov za preprečevanje zaledenitve, se upošteva učinek njihove uporabe na podatke o neto poti leta na ruti. Če navigacijska natančnost ne izpolnjuje vsaj specifikacije navigacije RNAV 5, operator poveča predpisane zgornje meje širine iz drugega stavka na 18,5 km (10 NM).

(c)

Predpostavlja se, da se bosta dva motorja pokvarila na najbolj kritični točki tistega dela rute, na kateri se letalo uporablja več kot 90 minut, pri čemer vsi motorji delujejo s potovalno močjo ali potiskom, kot je ustrezno, pri standardni temperaturi v brezvetrju, od aerodroma iz točke (a).

(d)

Neto pot leta ima pozitiven gradient na višini 1 500 ft nad aerodromom, na katerem se predvideva pristanek po odpovedi dveh motorjev.

(e)

Izpuščanje goriva v zraku je dovoljeno v obsegu, ki je skladen z zahtevo, da je treba aerodrom doseči z zahtevano rezervo goriva iz točke (f), če se uporabi varnostni postopek.

(f)

Predvidena masa letala na točki, na kateri se predvideva okvara dveh motorjev, ni manjša od mase, ki vključuje dovolj goriva za nadaljevanje leta do predvidenega aerodroma za pristajanje, kamor naj bi prispelo na višini vsaj 450 m (1 500 ft) neposredno nad pristajalnim območjem ter nato letelo 15 minut s potovalno močjo ali potiskom, kot je ustrezno.“;

(a)

Pristajalna masa letala, določena v skladu s točko CAT.POL.A.105(a) za predvideni čas pristanka na namembnem in katerem koli nadomestnem aerodromu, omogoča pristanek s popolno zaustavitvijo z višine 50 ft nad pragom:

(b)

Za operacije strmega prileta operator uporablja podatke o pristajalnih razdaljah, faktorizirane v skladu s točko (a)(1) ali (a)(2), kot je ustrezno, na podlagi višine zaslona, ki znaša manj kot 60 ft, vendar ne manj kot 35 ft, in izpolnjuje zahteve iz točke CAT.POL.A.245.

(c)

Za operacije s kratkim pristankom operator uporablja podatke o pristajalnih razdaljah, faktorizirane v skladu s točko (a)(1) ali (a)(2), kot je ustrezno, in izpolnjuje zahteve iz točke CAT.POL.A.250.

(d)

Operator pri določitvi pristajalne mase upošteva:

(e)

Za odpremo letala bo letalo:

(f)

Če operator ne more izpolniti predpostavke iz točke (e)(2) za namembni aerodrom, se lahko letalo odpošlje le, če je določen nadomestni aerodrom, ki omogoča popolno skladnost z eno od naslednjimi točk:

(a)

Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali oboje kažejo, da bi lahko bila vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda mokra, razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA) ustreza eni od naslednjih dolžin:

(b)

Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi kažejo, da bi bila lahko vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda kontaminirana, razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA) ustreza eni od naslednjih dolžin:

(c)

Z odstopanjem od točke (b) 15-odstotno povečanje ni potrebno, če je že vključeno v odobrene podatke o pristajalnih razdaljah ali enakovredne zahteve.

(d)

V zvezi s točkama (a) in (b) se ustrezno uporabijo merila iz točk CAT.POL.A.230(b), (c) in (d).

(e)

Za odpremo letala bo letalo:

(f)

Če operator ne more izpolniti točke (e)(1) za namembni aerodrom, na katerem ustrezna vremenska poročila ali napovedi kažejo, da bi lahko bila vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda kontaminirana, in na katerem je pristajanje odvisno od določene komponente vetra, se letalo lahko odpošlje le, če sta določena dva nadomestna aerodroma.

(g)

Če operator ne more izpolniti točke (e)(2) za namembni aerodrom, na katerem ustrezna vremenska poročila ali napovedi kažejo, da bi lahko bila vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda mokra ali kontaminirana, se letalo lahko odpošlje le, če je določen nadomestni aerodrom.

(h)

Za točki (f) in (g) določeni nadomestni aerodromi omogočajo skladnost z eno od naslednjih točk:

„11a.

(a)

Operator letala lahko izvaja operacije pristanka v okviru 80 % razpoložljive pristajalne razdalje (LDA), če izpolnjuje naslednje pogoje:

(b)

Operator za pridobitev odobritve iz točke (a)(5) predloži dokaze o eni od naslednjih okoliščin:

(a)

Pristajalna masa letala, določena v skladu s CAT.POL.A.105(a) za predvideni čas pristanka na namembnem in katerem koli nadomestnem aerodromu, omogoča pristanek s popolno zaustavitvijo z višine 50 ft nad pragom v okviru 70 % razpoložljive pristajalne razdalje (LDA).

(b)

Z odstopanjem od točke (a) in, kadar je točka CAT.POL.A.355 izpolnjena, pristajalna masa letala, določena v skladu s točko CAT.POL.A.105(a) za predvideni čas pristanka na namembnem aerodromu, omogoča pristanek s popolno zaustavitvijo z višine 50 ft nad pragom v okviru 80 % razpoložljive pristajalne razdalje (LDA).

(c)

Operator pri določitvi pristajalne mase upošteva:

(d)

Za operacije strmega prileta operator uporablja podatke o pristajalnih razdaljah, faktorizirane v skladu s točko (a) na podlagi višine zaslona, ki znaša manj kot 60 ft, vendar ne manj kot 35 ft, in izpolnjuje zahteve iz točke CAT.POL.A.345.

(e)

Za operacije s kratkim pristankom operator uporablja podatke o pristajalnih razdaljah, faktorizirane v skladu s točko (a), in zahteve iz točke CAT.POL.A.350.

(f)

Za odpremo letala letalo:

(g)

Če operator ne more izpolniti predpostavke iz točke (f)(2) za namembni aerodrom, se lahko letalo odpošlje le, če je določen nadomestni aerodrom, ki omogoča popolno skladnost s točkami (a) do (f).“;

(a)

Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi kažejo, da bi lahko bila vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda mokra, se kot razpoložljiva pristajalna razdalja (LDA) uporabi ena od naslednjih dolžin:

(b)

Če ustrezna vremenska poročila ali napovedi kažejo, da bi lahko bila vzletno-pristajalna steza ob predvidenem času prihoda kontaminirana, pristajalna razdalja ne presega razpoložljive pristajalne razdalje (LDA). Operator v operativnem priročniku določi podatke o pristajalni razdalji, ki jih je treba uporabljati.“;

(a)

Za operacije s pristajalno maso letala, ki omogoča pristanek s popolno zaustavitvijo v okviru 80 % razpoložljive pristajalne razdalje (LDA), je potrebna predhodna odobritev pristojnega organa. Ta odobritev se pridobi za vsako vzletno-pristajalno stezo, na kateri se izvajajo operacije s skrajšano zahtevano pristajalno razdaljo.

(b)

Za pridobitev odobritve iz točke (a) operator opravi oceno tveganja, s katero dokaže, da je dosežena raven varnosti enakovredna tisti, ki je predvidena v točki CAT.POL.A.330(a), in da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

„(d)

Zgornje meje širine, določene v točki (a), se povečajo na 18,5 km (10 NM), če navigacijska natančnost ne izpolnjuje vsaj zahtevane specifikacije navigacije RNAV 5.

(e)

izpuščanje goriva v zraku je dovoljeno v obsegu, ki je skladen z zahtevo, da je treba aerodrom, primeren za nadomestni aerodrom, na katerem naj bi letalo po odpovedi motorja predvidoma pristalo, doseči z zahtevano rezervo goriva v skladu s točko CAT.OP.MPA.150, če se uporabi varnostni postopek.“;

(a)

Letalo s tremi ali več motorji ni na nobeni točki načrtovane rute letenja oddaljeno od aerodroma, ki izpolnjuje zahteve iz točke CAT.POL.A.430 za predvideno pristajalno maso, za več kot 90 minut, pri čemer vsi motorji delujejo s potovalno močjo ali potiskom, kot je ustrezno, pri standardni temperaturi v brezvetrju, razen če izpolnjuje zahteve iz točk (b) do (e) te točke.

(b)

Pot leta pri dveh nedelujočih motorjih letalu v pričakovanih meteoroloških razmerah omogoča nadaljevanje leta v območju, ki je brez ovir v širini 9,3 km (5 NM) na obeh straneh načrtovane rute letenja pri navpičnem intervalu vsaj 2 000 ft, do aerodroma, ki izpolnjuje zahteve glede zmogljivosti, ki se uporabljajo za predvideno pristajalno maso.

(c)

Predpostavlja se, da se bosta dva motorja pokvarila na najbolj kritični točki tistega dela rute, na kateri se letalo uporablja več kot 90 minut, pri čemer vsi motorji delujejo s potovalno močjo ali potiskom, kot je ustrezno, pri standardni temperaturi v brezvetrju, od aerodroma iz točke (a).

(d)

Predvidena masa letala na točki, na kateri se predvideva okvara dveh motorjev, ni manjša od mase, ki vključuje dovolj goriva za nadaljevanje leta do predvidenega aerodroma za pristanek, kamor naj bi prispelo na višini vsaj 450 m (1 500 ft) neposredno nad pristajalnim območjem ter nato letelo 15 minut s potovalno močjo ali potiskom, kot je ustrezno.

(e)

Razpoložljiva hitrost vzpenjanja letala je hitrost, ki je za 150 ft na minuto manjša od navedene.

(f)

Zgornje meje širine, določene v točki (b), se povečajo na 18,5 km (10 NM), če navigacijska natančnost ne izpolnjuje vsaj zahtevane specifikacije navigacije RNAV 5.

(g)

Izpuščanje goriva v zraku je dovoljeno v obsegu, ki je skladen z zahtevo, da je treba aerodrom doseči z zahtevano rezervo goriva v skladu z zahtevo iz točke (d), če se uporabi varnostni postopek.“;

„(4)

„(a)

„(i)

(a)

Turbinska letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 2 250 kg ali več in letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad 9 so opremljena z zapisovalnikom leta, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(b)

Zapisovalnik leta s podatki o letu ali slikami zapisuje informacije, ki omogočajo določitev poti leta in hitrosti zrakoplova.

(c)

Zapisovalnik leta lahko shrani podatke o letu in slike, zapisane vsaj v zadnjih petih urah.

(d)

Zapisovalnik leta samodejno začne zapisovanje, preden se letalo lahko začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo.

(e)

Če zapisovalnik leta zapisuje slike ali zvok iz pilotske kabine, se zagotovi funkcija, ki jo lahko upravlja vodja zrakoplova in s katero spremeni slikovne in zvočne zapise, zabeležene pred uporabo te funkcije, tako da teh zapisov ni mogoče pridobiti z običajnimi tehnikami za ponovno predvajanje ali kopiranje.“;

„(b)

„(d)

i.

Naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„CAT.IDE.A.345   Komunikacijska, navigacijska in nadzorna oprema za operacije po pravilih IFR ali VFR na rutah, na katerih navigacije ni mogoče izvajati ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov“

ii.

točka CAT.IDE.A.345(a) se nadomesti z naslednjim:

(a)

Turbinski helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 2 250 kg ali več so opremljeni z zapisovalnikom leta, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(b)

Zapisovalnik leta s podatki o letu ali slikami zapisuje informacije, ki omogočajo določitev poti leta in hitrosti zrakoplova.

(c)

Zapisovalnik leta lahko shrani podatke o letu in slike, zapisane vsaj v zadnjih petih urah.

(d)

Zapisovalnik leta samodejno začne zapisovanje, preden se lahko helikopter začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se helikopter ne more več premikati s svojo močjo.

(e)

Če zapisovalnik leta zapisuje slike ali zvok iz pilotske kabine, se zagotovi funkcija, ki jo lahko upravlja vodja zrakoplova in s katero spremeni slikovne in zvočne zapise, zabeležene pred uporabo te funkcije, tako da teh zapisov ni mogoče pridobiti z običajnimi tehnikami za ponovno predvajanje ali kopiranje.“;

i.

Naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„CAT.IDE.H.345   Komunikacijska, navigacijska in nadzorna oprema za operacije po pravilih IFR ali VFR na rutah, na katerih navigacije ni mogoče izvajati ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov“

ii.

točka CAT.IDE.H.345(a) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

(a)

ORO.GEN.310, kot je ustrezno; in

(b)

ORO.MLR.105.“;

(a)

Po nesreči, resnem incidentu ali dogodku, ki ga opredeli preiskovalni organ, operator zrakoplova hrani prvotno zapisane podatke zapisovalnikov leta 60 dni ali dokler preiskovalni organ ne odredi drugače.

(b)

Operator izvede operativna preverjanja in pripravi ocene zapisov, da zagotovi stalno uporabnost zapisovalnikov leta, ki morajo biti na zrakoplovu.

(c)

Operator zagotovi, da se shranijo zapisi parametrov leta in sporočila iz komunikacije prek podatkovnih zvez, ki morajo biti zapisani na zapisovalnikih leta. Vendar se lahko zaradi testiranja in vzdrževanja zapisovalnikov leta v času testiranja izbriše največ ena ura najstarejših zapisov podatkov.

(d)

Operator hrani in posodablja dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za pretvorbo neobdelanih podatkov o letu v parametre leta, izražene v tehničnih enotah.

(e)

Operator da na voljo vse zapise zapisovalnika leta, ki so bili shranjeni, če tako določi pristojni organ.

(f)

Brez poseganja v uredbi (EU) št. 996/2010 in (EU) 2016/679:

„(b)

„10.

(a)

Po nesreči, resnem incidentu ali dogodku, ki ga opredeli preiskovalni organ, operator zrakoplova hrani prvotno zapisane podatke zapisovalnikov leta 60 dni ali dokler preiskovalni organ ne odredi drugače.

(b)

Operator izvede operativna preverjanja in pripravi ocene zapisov, da zagotovi stalno uporabnost zapisovalnikov leta, ki morajo biti na zrakoplovu.

(c)

Operator zagotovi, da se shranijo zapisi parametrov leta in sporočila iz komunikacije prek podatkovnih zvez, ki morajo biti zapisani na zapisovalnikih leta. Vendar se lahko zaradi testiranja in vzdrževanja zapisovalnikov leta v času testiranja izbriše največ ena ura najstarejših zapisov podatkov.

(d)

Operator hrani in posodablja dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za pretvorbo neobdelanih podatkov o letu v parametre leta, izražene v tehničnih enotah.

(e)

Operator da na voljo vse zapise zapisovalnika leta, ki so bili shranjeni, če tako določi pristojni organ.

(f)

Brez poseganja v uredbi (EU) št. 996/2010 in (EU) 2016/679, razen za zagotavljanje uporabnosti zapisovalnika leta:

(a)

turbinska letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 2 250 kg ali več in letala z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad 9 so opremljena z zapisovalnikom leta, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(b)

Zapisovalnik leta s podatki o letu ali slikami zapisuje informacije, ki omogočajo določitev poti leta in hitrosti zrakoplova.

(c)

Zapisovalnik leta lahko shrani podatke o letu in slike, zapisane vsaj v zadnjih petih urah.

(d)

Zapisovalnik leta samodejno začne zapisovanje, preden se letalo lahko začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo.

(e)

Če zapisovalnik leta zapisuje slike ali zvok iz pilotske kabine, se zagotovi funkcija, ki jo lahko upravlja poveljujoči pilot in s katero spremeni slike in zvočne zapise, zabeležene pred uporabo te funkcije, tako da teh zapisov ni mogoče pridobiti z običajnimi tehnikami za ponovno predvajanje ali kopiranje.“;

(a)

Turbinski helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) 2 250 kg ali več so opremljeni z zapisovalnikom leta, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(b)

Zapisovalnik leta s podatki o letu ali slikami zapisuje informacije, ki omogočajo določitev poti leta in hitrosti zrakoplova.

(c)

Zapisovalnik leta lahko shrani podatke o letu in slike, zapisane vsaj v zadnjih petih urah.

(d)

Zapisovalnik leta samodejno začne zapisovanje, preden se lahko helikopter začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se helikopter ne more več premikati s svojo močjo.

(e)

Če zapisovalnik leta zapisuje slike ali zvok iz pilotske kabine, se zagotovi funkcija, ki jo lahko upravlja poveljujoči pilot in s katero spremeni slike in zvočne zapise, zabeležene pred uporabo te funkcije, tako da teh zapisov ni mogoče pridobiti z običajnimi tehnikami za ponovno predvajanje ali kopiranje.“;

„(a)