EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019L0520

Direktiva (EU) 2019/520 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji (prenovitev) (Besedilo velja za EGP.)

PE/69/2018/REV/1

UL L 91, 29.3.2019, p. 45–76 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 24/03/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/520/oj

29.3.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/45


DIREKTIVA (EU) 2019/520 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. marca 2019

o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo treba navedeno direktivo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Zaželeno je doseči široko uvedbo elektronskih cestninskih sistemov v državah članicah in sosednjih državah ter imeti v čim večji meri zanesljive, uporabniku prijazne in stroškovno učinkovite sisteme, prilagojene prihodnjemu razvoju politike na ravni Unije v zvezi z zaračunavanjem uporabe cest in prihodnjemu tehničnemu razvoju. Tako je potrebno, da elektronski cestninski sistemi postanejo interoperabilni, in sicer da se zmanjšajo stroški plačevanja cestnin po Uniji ter bremena, povezana s tem plačevanjem.

(3)

Interoperabilni elektronski cestninski sistemi pripomorejo k doseganju ciljev, opredeljenih v pravu Unije o cestninah.

(4)

Nezadostna interoperabilnost je velik problem pri elektronskih cestninskih sistemih, pri katerih je dolgovana cestnina odvisna od razdalje, ki jo prevozi vozilo (cestninjenje glede na prevoženo razdaljo), ali je vezana na prehod vozila skozi določeno točko (na primer kordonsko cestninjenje). Določbe o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov bi se morale zato uporabljati le za te sisteme, ne pa tudi za sisteme, pri katerih je dolgovana cestnina odvisna od tega, koliko časa vozilo uporablja infrastrukturo, za katero se zaračunava cestnina (na primer sistemi, ki temeljijo na času, kot so vinjete).

(5)

Čezmejno izvrševanje obveznosti plačila cestnin v Uniji je velik problem pri vseh vrstah sistemov, bodisi pri sistemih, ki temeljijo na prevoženi razdalji, kordonskem cestninjenju, ali sistemih, ki temeljijo na času, elektronskih ali ročnih. Za reševanje problema čezmejnega izvrševanja zaradi neplačila cestnine bi morale določbe v zvezi s čezmejno izmenjavo informacij veljati za vse te sisteme.

(6)

V nacionalnem pravu se lahko kršitev neplačila cestnine opredeli kot prekršek ali kot kaznivo dejanje. Ta direktiva bi se morala uporabljati ne glede na klasifikacijo kršitve.

(7)

Ker za parkirnine v Uniji ni skladne klasifikacije in ker so posredno povezane z uporabo infrastrukture, parkirnine ne bi smele biti vključene v področje uporabe te direktive.

(8)

Za interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov je potrebna določena harmonizacija uporabljene tehnologije in vmesnikov med komponentami interoperabilnosti.

(9)

Harmonizacijo tehnologij in vmesnikov bi bilo treba podpreti z razvojem in vzdrževanjem ustreznih odprtih in javnih standardov, ki bi morali biti nediskriminatorno na voljo vsem dobaviteljem sistemov.

(10)

Da bi lahko ponudniki storitev evropskega elektronskega cestninjenja (EETS) s svojimi napravami v vozilih zagotovili zahtevane komunikacijske tehnologije, bi jim moralo biti dovoljeno, da uporabijo drugo strojno in programsko opremo, ki je že v vozilu – kot so satelitski navigacijski sistemi ali prenosne naprave – in da se z njo povežejo.

(11)

Upoštevati bi bilo treba posebne značilnosti elektronskih cestninskih sistemov, ki se trenutno uporabljajo za lahka vozila. Glede na to, da noben tovrstni elektronski cestninski sistem trenutno ne uporablja satelitskega določanja položaja ali mobilne komunikacije, bi morali imeti ponudniki EETS možnost, da uporabnikom lahkih vozil v omejenem obdobju zagotavljajo napravo v vozilu, ki je primerna samo za uporabo z mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz. To odstopanje ne bi smelo posegati v pravico držav članic, da za lahka vozila uporabljajo satelitsko cestninjenje.

(12)

Pri cestninskih sistemih, ki temeljijo na tehnologiji samodejnega prepoznavanja registrskih tablic (ANPR), je potrebnih več ročnih preverjanj cestninskih transakcij s strani podpornih storitev kot pri sistemih, ki uporabljajo naprave v vozilih. Sistemi, ki uporabljajo naprave v vozilih, so učinkovitejši za velika območja elektronskega cestninjenja, sistemi, ki uporabljajo tehnologijo ANPR, pa so primernejši za manjša območja, kot so cestnine v mestih, kjer bi uporaba naprav v vozilih povzročila nesorazmerne stroške ali upravna bremena. Tehnologija ANPR je lahko koristna zlasti v kombinaciji z drugimi tehnologijami.

(13)

Glede na tehnični razvoj, povezan z rešitvami, ki temeljijo na tehnologiji ANPR, bi bilo treba organe za standardizacijo spodbuditi k opredelitvi potrebnih tehničnih standardov.

(14)

Posebne pravice in obveznosti ponudnikov EETS bi se morale uporabljati za subjekte, ki dokažejo, da so izpolnila določene pogoje, in ki so registrirana kot ponudniki EETS v državi članici sedeža.

(15)

Pravice in obveznosti glavnih akterjev v okviru EETS, namreč ponudnikov EETS, izvajalcev cestninjenja in uporabnikov EETS, bi morale biti jasno opredeljene, da se zagotovi pošteno in učinkovito delovanje trga.

(16)

Posebej pomembno je, da se zaščitijo nekatere pravice ponudnikov EETS, kot je pravica do varstva poslovno občutljivih podatkov, ne da bi to negativno vplivalo na kakovost storitev, ki jih zagotavljajo izvajalcem cestninjenja in uporabnikom EETS. Izvajalec cestninjenja zlasti ne bi smel razkrivati poslovno občutljivih podatkov tekmecem ponudnika EETS. Količina in vrsta podatkov, ki jih ponudniki EETS sporočijo izvajalcem cestninjenja za obračunavanje in zaračunavanje cestnin ali za to, da se preveri obračun cestnin za vozila, ki jih ponudniki EETS zaračunajo uporabnikom EETS, bi morali biti čim bolj omejeni.

(17)

Od ponudnikov EETS bi bilo treba zahtevati, da pri izvrševanju v celoti sodelujejo z izvajalci cestninjenja in tako prispevajo k večji splošni učinkovitosti elektronskih cestninskih sistemov. Zato bi bilo treba izvajalcem cestninjenja omogočiti, da od ponudnika EETS, če obstaja sum neplačila cestnine, zahtevajo podatke o vozilu in lastniku ali imetniku vozila, ki je stranka ponudnika EETS, pod pogojem, da se ti podatki ne uporabljajo za noben drug namen kot za izvrševanje.

(18)

Da bi se lahko ponudniki EETS nediskriminatorno potegovali za vse stranke na določenem območju EETS, je pomembno, da se lahko za to območje akreditirajo dovolj zgodaj, tako da lahko svoje storitve uporabnikom zagotavljajo že prvi dan delovanja cestninskega sistema.

(19)

Izvajalci cestninjenja bi morali ponudnikom EETS omogočiti nediskriminatoren dostop do njihovih območij EETS.

(20)

Da se zagotovita preglednost in nediskriminatoren dostop do območij EETS za vse ponudnike EETS, bi morali izvajalci cestninjenja vse potrebne informacije v zvezi s pravicami dostopa objaviti v izjavi o območju EETS.

(21)

Vsi rabati ali popusti za uporabnike naprav v vozilih, ki jih pri cestnini ponuja država članica ali izvajalec cestninjenja, bi morali biti pregledni, javno objavljeni in strankam ponudnikov EETS na voljo pod enakimi pogoji.

(22)

Ponudniki EETS bi morali biti upravičeni do poštenega nadomestila, obračunanega na podlagi pregledne, nediskriminatorne in enake metodologije.

(23)

Izvajalci cestninjenja bi morali imeti možnost, da od nadomestila ponudnikom EETS odštejejo ustrezne stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju, upravljanju in vzdrževanju tistih elementov elektronskega cestninskega sistema, ki zadevajo EETS.

(24)

Ponudniki EETS bi morali izvajalcu cestninjenja plačati vse cestnine, ki jih dolgujejo njihove stranke, vendar pa ponudniki EETS ne bi smeli biti odgovorni za plačilo cestnine, ki je njihove stranke niso plačale, če imajo stranke napravo v vozilu, za katero so izvajalcu cestnine sporočile, da je bila razveljavljena.

(25)

Če pravni subjekt, ki je ponudnik storitev cestninjenja, opravlja tudi druge naloge v elektronskem cestninskem sistemu ali druge dejavnosti, ki niso neposredno povezane z elektronskim cestninjenjem, bi bilo treba od njega zahtevati, da vodi računovodske evidence, ki omogočajo jasno razlikovanje med stroški in prihodki, povezanimi z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ter stroški in prihodki, povezanimi z drugimi dejavnostmi, in na zahtevo da informacije o teh stroških in prihodkih, povezanih z zagotavljanjem storitev cestninjenja, posreduje ustreznemu spravnemu organu ali sodnemu organu. Navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi, izvedenimi v vlogi ponudnika storitev cestninjenja, in drugimi dejavnostmi ne bi smelo biti dovoljeno.

(26)

Uporabniki bi morali imeti možnost, da EETS naročijo pri katerem koli ponudniku EETS ne glede na svoje državljanstvo, državo članico prebivališča ali državo članico registracije vozila.

(27)

Da se prepreči dvojno plačevanje in se uporabnikom zagotovi pravna varnost, bi se moralo plačilo cestnine ponudniku EETS obravnavati kot izpolnitev obveznosti uporabnika do ustreznega izvajalca cestninjenja.

(28)

Pogodbena razmerja med izvajalci cestninjenja in ponudniki EETS bi morala med drugim zagotavljati, da se cestnine pravilno plačujejo.

(29)

Za reševanje sporov med izvajalci cestninjenja in ponudniki EETS pri pogodbenih pogajanjih ter v njihovih pogodbenih razmerjih bi bilo treba uvesti postopek mediacije. Izvajalci cestninjenja in ponudniki EETS, ki želijo rešiti spor glede pravice do nediskriminatornega dostopa do območij EETS, bi se morali posvetovati z nacionalnimi spravnimi organi.

(30)

Spravni organi bi morali biti pooblaščeni za preverjanje, ali so pogodbeni pogoji, ki se naložijo ponudnikom EETS, nediskriminatorni. Zlasti bi morali biti pooblaščeni za preverjanje, ali je nadomestilo, ki ga izvajalec cestninjenja ponudi ponudnikom EETS, skladno z načeli iz te direktive.

(31)

Prometni podatki o uporabnikih EETS so bistveni za izboljšanje prometnih politik držav članic. Države članice bi zato morale imeti možnost, da od ponudnikov storitev cestninjenja, vključno s ponudniki EETS, zahtevajo te podatke v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, da bi oblikovale prometne politike in izboljšale upravljanje prometa ali da bi jih uporabile v druge nekomercialne državne namene.

(32)

Potreben je okvir, ki določa postopke, s katerimi se ponudniki EETS akreditirajo za posamezno območje EETS in ki zagotavljajo pravičen dostop do trga in hkrati zagotavljajo zadostno raven storitev. V izjavi o območju EETS bi moral biti podrobno opredeljen postopek akreditacije ponudnikov EETS na tem območju in predvsem postopek za preverjanje skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti. Postopek bi moral biti enak za vse ponudnike EETS.

(33)

Da se akterjem na trgu EETS olajša dostop do informacij, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da vse pomembne podatke glede EETS zberejo in objavijo v javno dostopnih nacionalnih registrih.

(34)

Da se omogoči tehnološki napredek, je pomembno, da imajo izvajalci cestninjenja možnost preskusiti nove tehnologije ali koncepte cestninjenja. Vendar bi morali biti taki preskusi omejeni, sodelovanje pa za ponudnike EETS ne bi smelo biti obvezno. Komisija bi morala imeti možnost, da takih preskusov ne odobri, če bi lahko ogrozili pravilno delovanje rednih elektronskih cestninskih sistemov ali EETS.

(35)

Velike razlike v tehničnih specifikacijah elektronskih cestninskih sistemov bi lahko ovirale doseganje interoperabilnosti elektronskih cestnin po vsej Uniji in tako prispevale k ohranjanju trenutnega stanja, ko uporabniki potrebujejo več naprav v vozilih za plačilo cestnine v Uniji. To stanje negativno vpliva na učinkovitost prevozov, stroškovno učinkovitost cestninskih sistemov in izpolnjevanje ciljev prometne politike. Zato bi bilo treba obravnavati vzroke za to stanje.

(36)

Medtem ko se čezmejna interoperabilnost izboljšuje po vsej Uniji, je srednje- do dolgoročni cilj omogočiti potovanje po vsej Uniji z eno samo napravo v vozilu. Da bi se izognili upravnim bremenom in stroškom za uporabnike cest, je pomembno, da Komisija pripravi časovni načrt za doseganje tega cilja ter olajša prosto gibanje oseb in blaga v Uniji, ne da bi to negativno vplivalo na konkurenco na trgu.

(37)

Ker je EETS tržna dejavnost, ponudniki EETS ne bi smeli biti dolžni zagotavljati storitev po vsej Uniji. V interesu uporabnikov pa bi morali ponudniki EETS pokrivati vsa območja EETS v vsaki državi članici, v kateri želijo zagotavljati svoje storitve. Poleg tega bi morala Komisija oceniti, ali prožnost, ki jo imajo ponudniki EETS, vodi do izključenosti malih ali obrobnih območij EETS iz EETS, in po potrebi sprejeti ukrepe.

(38)

V izjavi o območju EETS bi bilo treba podrobno opisati okvirne pogoje poslovanja ponudnikov EETS na zadevnem območju EETS. Opisati bi bilo treba zlasti metodologijo, ki se uporablja za obračun nadomestila ponudnikom EETS.

(39)

Izvajalec cestninjenja bi moral ob začetku uporabe novega elektronskega cestninskega sistema ali bistvenih spremembah obstoječega sistema pravočasno objaviti nove ali posodobljene izjave o območju EETS, da bi se ponudniki EETS lahko akreditirali ali ponovno akreditirali v sistemu najpozneje en mesec pred dnevom začetka njegovega delovanja. Izvajalec cestninjenja bi moral zasnovati in upoštevati postopek akreditacije oziroma ponovne akreditacije ponudnikov EETS tako, da bi se lahko postopek zaključil najpozneje en mesec pred začetkom delovanja novega ali bistveno spremenjenega sistema. Izvajalci cestninjenja bi morali spoštovati svoj del načrtovanega postopka, kot je opredeljen v izjavi o območju EETS.

(40)

Izvajalci cestninjenja od ponudnikov EETS ne bi smeli zahtevati posebnih tehničnih rešitev, ki bi lahko ogrozile interoperabilnost z drugimi območji EETS in obstoječimi komponentami interoperabilnosti ponudnika EETS.

(41)

EETS ima potencial za znatno zmanjšanje upravnih stroškov in bremen mednarodnih cestnih prevoznikov in voznikov.

(42)

Ponudnikom EETS bi moralo biti dovoljeno izdajati račune uporabnikom EETS. Vendar pa bi morali imeti izvajalci cestninjenja možnost zahtevati, da se računi pošljejo v njihovem imenu in za njihov račun, saj bi imelo lahko izdajanje računov neposredno v imenu ponudnika EETS na nekaterih območjih EETS negativne upravne in davčne posledice.

(43)

Vsaka država članica z najmanj dvema območjema EETS bi morala imenovati kontaktno pisarno za ponudnike EETS, ki želijo zagotavljati EETS na njenem ozemlju, da se olajšajo njihovi stiki z izvajalci cestninjenja.

(44)

Elektronsko cestninjenje in druge storitve, kot so aplikacije kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS), uporabljajo podobne tehnologije in sosednje frekvenčne pasove za komunikacijo kratkega dosega med vozili ter med vozili in infrastrukturo. V prihodnosti bi bilo treba raziskati možnosti za uporabo drugih nastajajočih tehnologij za elektronsko cestninjenje, pri čemer bi bilo treba temeljito oceniti stroške, koristi ter tehnične ovire in morebitne rešitve zanje. Pomembno je izvesti ukrepe za zaščito obstoječih naložb v mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz pred motnjami s strani drugih tehnologij.

(45)

Države članice bi morale imeti brez poseganja v pravo o državni pomoči in konkurenčno pravo možnost, da razvijajo ukrepe za spodbujanje elektronskega pobiranja in zaračunavanja cestnine.

(46)

Kadar organi za standardizacijo pregledujejo standarde, ki zadevajo EETS, bi morale ustrezne prehodne ureditve zagotavljati kontinuiteto EETS ter združljivost komponent interoperabilnosti, ki so v trenutku pregleda standardov že v uporabi, s cestninskimi sistemi.

(47)

EETS bi moral omogočati razvoj intermodalnosti, pri čemer pa bi bilo treba spoštovati načeli „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“.

(48)

Težave z identifikacijo nerezidenčnih kršiteljev v zvezi z elektronskimi cestninskimi sistemi otežujejo nadaljnjo uvedbo takšnih sistemov ter široko uporabo načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ na cestah Unije, zato je treba najti način za identifikacijo teh oseb in obdelavo njihovih osebnih podatkov.

(49)

Zaradi skladnosti in učinkovite uporabe virov bi moral sistem za izmenjavo informacij o neplačnikih cestnine in njihovih vozilih uporabljati enaka orodja kot sistem za izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz Direktive (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(50)

V nekaterih državah članicah se neplačilo cestnine ugotovi šele potem, ko je bil uporabnik uradno obveščen o obveznosti plačila cestnine. Ker ta direktiva v tem smislu ne harmonizira nacionalne zakonodaje, bi morale imeti države članice možnost, da uporabijo to direktivo za identifikacijo uporabnikov in vozil za namen uradnega obveščanja. Vendar bi bilo treba tako razširjeno uporabo dovoliti le, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(51)

Postopki nadaljnje obravnave, uvedeni v primeru neplačila cestnine, niso harmonizirani po vsej Uniji. Identificirani uporabnik ceste ima pogosto možnost, da plača cestnino ali fiksni nadomestni znesek neposredno organu, pristojnemu za zaračunavanje dolgovane cestnine, še preden organi države članice uvedejo kakršne koli nadaljnje upravne ali kazenske postopke. Pomembno je, da je takšen učinkovit postopek za odpravo neplačila cestnine na voljo vsem uporabnikom cest pod podobnimi pogoji. V ta namen bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da subjektu, pristojnemu za zaračunavanje cestnine, zagotovijo podatke, potrebne za identifikacijo vozila, za katero cestnina ni bila plačana, in za identifikacijo njegovega lastnika ali imetnika, pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem bi morale države članice zagotoviti, da je s plačilom na podlagi plačilnega naloga, ki ga izda zadevni subjekt, neplačilo cestnine odpravljeno.

(52)

V nekaterih državah članicah se odsotnost ali nedelovanje naprave v vozilu obravnava kot neplačilo cestnine, če je cestnino mogoče plačati samo z uporabo naprave v vozilu.

(53)

Države članice bi morale Komisiji predložiti informacije in podatke, ki so potrebni za oceno uspešnosti in učinkovitosti sistema za izmenjavo informacij o neplačnikih cestnine. Komisija bi morala prejete podatke in informacije oceniti ter po potrebi predlagati spremembe te direktive.

(54)

Medtem ko bo Komisija analizirala morebitne ukrepe za dodatno olajšanje čezmejnega izvrševanja obveznosti plačila cestnin v Uniji, bi morala v svojem poročilu oceniti tudi potrebo po medsebojni pomoči med državami članicami.

(55)

Za izvrševanje obveznosti plačila cestnine, identifikacijo vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katero je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, in zbiranje informacij o uporabniku, da se zagotovi, da izvajalec cestninjenja izpolnjuje svoje obveznosti do davčnih organov, je potrebna obdelava osebnih podatkov. Ti se morajo obdelovati v skladu s pravili Unije, med drugim določenimi v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6), Direktivi (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Pravica do varstva osebnih podatkov je izrecno priznana v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(56)

Ta direktiva ne vpliva na svobodno določanje pravil držav članic na področju zaračunavanja uporabe cestne infrastrukture in davčnih zadev.

(57)

Za lažjo čezmejno izmenjavo informacij o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil, za katera je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo Priloge I spremembam v pravu Unije. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte tudi v zvezi z določitvijo podrobnosti klasifikacije vozil za namene vzpostavitve veljavnih tarifnih shem, nadaljnjim določanjem obveznosti uporabnikov EETS glede zagotavljanja podatkov ponudniku EETS ter uporabo in ravnanjem z napravami v vozilih, določitvijo zahtev za komponente interoperabilnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem, zanesljivostjo in razpoložljivostjo, varstvom okolja, tehnično združljivostjo, varnostjo in zasebnostjo, delovanjem in upravljanjem, ter določanjem splošnih infrastrukturnih zahtev za komponente interoperabilnosti ter minimalnih meril za upravičenost priglašenih organov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(58)

Za izvajanje te direktive so potrebni enotni pogoji za uporabo tehničnih in upravnih specifikacij za uvedbo – v državah članicah – postopkov, ki vključujejo akterje v okviru EETS, in vmesnikov med njimi, da se omogoči interoperabilnost in zagotovi, da za nacionalne trge cestninjenja veljajo enakovredna pravila. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive in določitev teh tehničnih in upravnih specifikacij bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(59)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z rokom za prenos Direktive v nacionalno pravo, naveden v delu B Priloge III.

(60)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti varstvo osebnih podatkov.

(61)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta direktiva določa pogoje, potrebne za naslednje namene:

(a)

zagotovitev interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov na celotnem cestnem omrežju Unije, mestnih in medkrajevnih avtomobilskih cestah, glavnih in stranskih cestah ter raznih objektih, kot so predori ali mostovi, in trajektih, ter

(b)

omogočanje čezmejne izmenjave podatkov iz registrov vozil o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil, za katera je bilo ugotovljeno neplačilo kakršne koli cestnine v Uniji.

Da bi zagotovili spoštovanje načela subsidiarnosti, se ta direktiva uporablja brez poseganja v sprejete odločitve držav članic, da zaračunavajo cestnine za določene vrste vozil in določajo ravni navedenih cestnin ter namen, zaradi katerega se take cestnine zaračunavajo.

2.   Členi 3 do 22 se ne uporabljajo za:

(a)

cestninske sisteme, ki niso elektronski v smislu točke 10 člena 2 in

(b)

majhne, izključno lokalne cestninske sisteme, za katere bi bili stroški za uskladitev z zahtevami iz členov 3 do 22 nesorazmerni s prednostmi;

3.   Ta direktiva se ne uporablja za parkirnine.

4.   Cilj interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Uniji se doseže s storitvami evropskega elektronskega cestninjenja (EETS), ki dopolnjuje storitve nacionalnega elektronskega cestninjenja držav članic.

5.   Kadar nacionalno pravo določa, da je treba uporabnika uradno obvestiti o obveznosti plačila, preden je mogoče ugotoviti neplačilo cestnine, lahko države članice uporabljajo to direktivo tudi za identifikacijo lastnika ali imetnika vozila ter samega vozila za namene uradnega obvestila, samo če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

lastnika ali imetnika vozila ni mogoče identificirati na noben drug način ter

(b)

uradno obveščanje lastnika ali imetnika vozila o obveznosti plačila je obvezen del postopka plačila cestnine v skladu z nacionalnim pravom.

6.   Če država članica uporabi odstavek 5, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da vse postopke nadaljnje obravnave v zvezi z obveznostjo plačila cestnine izvajajo javni organi. Sklicevanja na neplačilo cestnine v tej direktivi vključujejo tudi primere, za katere se uporablja odstavek 5, če država članica, v kateri je prišlo do neplačila cestnine, uporablja navedeni odstavek.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„storitev cestninjenja“ pomeni storitev, ki uporabnikom omogoča, da z eno pogodbo in po potrebi z eno napravo v vozilu uporabljajo vozilo na enem ali več območjih EETS, in ki vključuje to, da se:

(a)

uporabniku po potrebi zagotovi prilagojena naprava v vozilu in da se vzdržuje njena funkcionalnost;

(b)

zagotovi, da uporabnik izvajalcu cestninjenja plača dolgovano cestnino;

(c)

uporabniku zagotovi plačilno sredstvo ali da se sprejme že obstoječe plačilno sredstvo;

(d)

od uporabnika pobere cestnina;

(e)

urejajo odnosi z uporabniki in

(f)

za cestninske sisteme izvaja in spoštuje politika varnosti in zasebnosti;

(2)

„ponudnik storitev cestninjenja“ pomeni pravni subjekt, ki zagotavlja storitev cestninjenja na enem ali več območjih EETS za enega ali več razredov vozil;

(3)

„izvajalec cestninjenja“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki zaračunava cestnino za vožnjo z vozili na območju EETS;

(4)

„imenovani izvajalec cestninjenja“ pomeni javni ali zasebni subjekt, ki je bil imenovan, da postane izvajalec cestninjenja na prihodnjem območju EETS;

(5)

„storitev evropskega elektronskega cestninjenja (EETS)“ pomeni storitev cestninjenja, ki jo ponudnik EETS na podlagi pogodbe opravi za uporabnika EETS na enem ali več območjih EETS;

(6)

„ponudnik EETS“ pomeni subjekt, ki z ločeno pogodbo uporabniku EETS dovoli dostop do EETS in prenese cestnine na ustreznega izvajalca cestninjenja ter je registriran v svoji državi članici sedeža;

(7)

„uporabnik EETS“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima pogodbo s ponudnikom EETS za dostop do EETS;

(8)

„območje EETS“ pomeni cesto, cestno omrežje, objekt, kot je most ali predor, ali trajekt, kjer se cestnine pobirajo z uporabo elektronskega cestninskega sistema;

(9)

„sistem, skladen z EETS“ pomeni sklop elementov elektronskega cestninskega sistema, ki so posebej potrebni za vključitev ponudnikov EETS v sistem in za delovanje EETS;

(10)

„elektronski cestninski sistem“ pomeni cestninski sistem, v katerem obveznost plačila cestnine za uporabnika nastane izključno na podlagi samodejnega zaznavanja prisotnosti vozila na določenem kraju prek komunikacije na daljavo z napravo v vozilu ali samodejnega prepoznavanja registrskih tablic ali je z njima povezana;

(11)

„naprava v vozilu“ pomeni popolno strojno in programsko opremo za uporabo v okviru storitve cestninjenja, ki je nameščena ali se prevaža v vozilu ter služi zbiranju, shranjevanju, obdelavi in sprejemanju/oddajanju podatkov na daljavo, bodisi kot ločena naprava bodisi kot naprava, ki je vgrajena v vozilo;

(12)

„glavni ponudnik storitev“ pomeni ponudnika storitev cestninjenja s posebnimi obveznostmi, kot je obveznost podpisa pogodb z vsemi zainteresiranimi uporabniki, ali posebnimi pravicami, kot je posebno nadomestilo ali zagotovljena dolgoročna pogodba, ki se razlikujejo od obveznosti in pravic drugih ponudnikov storitev;

(13)

„komponenta interoperabilnosti“ pomeni vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v EETS, od katere je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost storitve, vključno z materialnimi in nematerialnimi sestavnimi deli, kot je na primer programska oprema;

(14)

„primernost za uporabo“ pomeni sposobnost komponente interoperabilnosti, da doseže in ohrani določeno stopnjo učinkovitosti med obratovanjem, ki je vgrajena v EETS in povezana s sistemom izvajalca cestninjenja;

(15)

„podatki za obračun cestnine“ pomeni informacije, za katere odgovorni izvajalec cestninjenja opredeli, da so potrebne za določanje dolgovane cestnine za vožnjo z vozilom na določenem območju cestninjenja in dokončanje cestninske transakcije;

(16)

„prijava cestnine“ pomeni izjavo izvajalcu cestninjenja, ki potrjuje prisotnost vozila na območju EETS, v obliki, o kateri se dogovorita ponudnik storitev cestninjenja in izvajalec cestninjenja;

(17)

„klasifikacijski parametri vozil“ pomeni podatke o vozilu, v skladu s katerimi se obračunava cestnina z uporabo podatkov za obračun cestnine;

(18)

„podporne storitve“ pomeni osrednji elektronski sistem, ki ga uporabljajo izvajalec cestninjenja, skupina izvajalcev cestninjenja, ki so ustvarili vozlišče interoperabilnosti, ali ponudnik EETS, da zbirajo, obdelujejo in pošiljajo informacije v okviru elektronskega cestninskega sistema;

(19)

„bistveno spremenjeni sistem“ pomeni obstoječi elektronski cestninski sistem, ki je bil spremenjen ali je spremenjen, tako da morajo ponudniki EETS spremeniti komponente interoperabilnosti, ki so v uporabi, na primer ponovno programirati ali prirediti vmesnike za svoje podporne storitve do te mere, da je potrebna ponovna akreditacija;

(20)

„akreditacija“ pomeni postopek, ki ga opredeli in upravlja izvajalec cestninjenja in mu mora slediti ponudnik EETS, preden dobi dovoljenje za zagotavljanje EETS na določenem območju EETS;

(21)

„cestnina“ pomeni pristojbino, ki jo mora uporabnik ceste plačati za vožnjo po cesti, cestnem omrežju, za uporabo objekta, kot je most ali predor, ali trajekta;

(22)

„neplačilo cestnine“ pomeni kršitev, ki jo stori uporabnik ceste, če ne plača cestnine v državi članici, in je opredeljena z ustreznimi nacionalnimi predpisi navedene države članice;

(23)

„država članica registracije“ pomeni državo članico, kjer je bilo registrirano vozilo, za katero je treba plačati cestnino;

(24)

„nacionalna kontaktna točka“ pomeni pristojni organ države članice, določen za čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil;

(25)

„avtomatizirano iskanje“ pomeni postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov ene, več kot ene ali vseh držav članic;

(26)

„vozilo“ pomeni vozilo na motorni pogon, ali skupino spojenih vozil, ki je namenjeno ali se uporablja za prevoz potnikov ali blaga po cesti;

(27)

„imetnik vozila“ pomeni osebo, na ime katere je vozilo registrirano, kakor je opredeljeno v pravu države članice registracije;

(28)

„težko vozilo“ pomeni vozilo z največjo dovoljeno maso, ki presega 3,5 t;

(29)

„lahko vozilo“ pomeni vozilo z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3,5 t.

Člen 3

Tehnološke rešitve

1.   Za vse nove elektronske cestninske sisteme, za katere je treba namestiti ali uporabiti naprave v vozilu, se bodo za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljale ena ali več naslednjih tehnologij:

(a)

satelitsko določanje položaja;

(b)

mobilna komunikacija;

(c)

mikrovalovna tehnologija na frekvenci 5,8 GHz.

Obstoječi elektronski cestninski sistemi, za katere je treba namestiti ali uporabiti naprave v vozilih in uporabiti druge tehnologije, morajo biti v primeru bistvenih tehnoloških izboljšav skladni z zahtevami iz prvega pododstavka tega odstavka.

2.   Komisija v skladu s postopkom, določenim v Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (12), od ustreznih standardizacijskih teles zahteva, da hitro sprejmejo standarde za področje elektronskih cestninskih sistemov glede na tehnologije, navedene v prvem pododstavku odstavka 1, in tehnologijo samodejnega prepoznavanja registrskih tablic (ANPR) ter jih po potrebi posodobijo. Komisija zahteva, da standardizacijska telesa zagotovijo stalno združljivost komponent interoperabilnosti.

3.   Naprava v vozilu, ki uporablja tehnologijo za satelitsko določanje položaja in je bila dana na trg po 19. oktobru 2021, mora biti združljiva s storitvami določanja položaja, ki jih zagotavljata sistema Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS).

4.   Brez poseganja v odstavek 6 dajo ponudniki EETS uporabnikom EETS na voljo napravo v vozilu, ki je ustrezna za uporabo, interoperabilna in omogoča komunikacijo z ustreznimi elektronskimi cestninskimi sistemi v uporabi v državi članici, ki uporablja tehnologije, navedene v prvem pododstavku odstavka 1.

5.   Naprava v vozilu lahko uporablja svojo strojno in programsko opremo, elemente druge strojne in programske opreme, ki je že v vozilu, ali oboje. Naprava v vozilu lahko za namene komunikacije z drugimi sistemi strojne opreme, ki je že v vozilu, uporablja tehnologije, ki niso navedene v prvem pododstavku odstavka 1, če so zagotovljene varnost, kakovost storitve in zasebnost.

Naprava v vozilu za EETS lahko poleg cestninjenja omogoča tudi druge storitve, če delovanje takih storitev na nobenem območju EETS ne moti storitev cestninjenja.

6.   Brez poseganja v pravico držav članic, da za lahka vozila vzpostavijo elektronske cestninske sisteme na podlagi satelitskega določanja položaja ali mobilnih komunikacij, lahko ponudniki EETS uporabnikom lahkih vozil do 31. decembra 2027 zagotavljajo napravo v vozilu, ki je primerna samo za uporabo z mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz, ki se uporablja na območjih EETS, na katerih se ne zahteva tehnologija satelitskega določanja položaja ali mobilnih komunikacij.

POGLAVJE II

SPLOŠNA NAČELA EETS

Člen 4

Registracija ponudnikov EETS

Vsaka država članica vzpostavi postopek za registracijo ponudnikov EETS. Registracijo odobri subjektom s sedežem na njenem ozemlju, ki zaprosijo za registracijo ter lahko dokažejo, da izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

imajo certifikat EN ISO 9001 ali enakovredno potrdilo;

(b)

imajo tehnično opremo in izjavo ali certifikat ES, ki potrjuje skladnost komponent interoperabilnosti s specifikacijami;

(c)

so usposobljeni za zagotavljanje storitev elektronskega cestninjenja ali so usposobljeni na drugih ustreznih področjih;

(d)

izkažejo ustrezno finančno sposobnost;

(e)

imajo splošni načrt za obvladovanje tveganja, ki se pregleduje najmanj vsaki dve leti in

(f)

imajo dober ugled.

Člen 5

Pravice in obveznosti ponudnikov EETS

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, v 36 mesecih po njihovi registraciji v skladu s členom 4 sklenejo pogodbe za EETS, ki zajemajo vsa območja EETS na ozemljih vsaj štirih držav članic. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ti ponudniki EETS v 24 mesecih po sklenitvi prve pogodbe v določeni državi članici sklenejo pogodbe, ki zajemajo vsa območja EETS v tej državi članici, razen območij EETS, na katerih odgovorni izvajalci cestninjenja ne izpolnjujejo člena 6(3).

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, nepretrgano pokrivajo vsa območja EETS, potem ko so sklenili pogodbe zanje. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da – kadar ponudnik EETS ne more kriti območja EETS, ker izvajalec cestninjenja ne izpolnjuje določb iz te direktive – ponovno vzpostavi kritje tega območja, takoj ko je mogoče.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, objavijo informacije o svojem kritju območij EETS in vseh morebitnih spremembah ter v enem mesecu po registraciji podrobne načrte o morebitni širitvi njihove storitve na nadaljnja območja EETS z letnimi posodobitvami.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale ali ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, uporabnikom EETS po potrebi zagotovijo naprave v vozilih, ki izpolnjujejo zahteve, določene v tej direktivi ter direktivah 2014/53/EU (13) in 2014/30/EU (14) Evropskega parlamenta in Sveta. Od zadevnih ponudnikov EETS lahko zahtevajo dokaz, da so te zahteve izpolnjene.

5.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, vodijo seznam razveljavljenih naprav v vozilih, ki so povezane z njihovimi pogodbami za EETS, sklenjenimi z uporabniki EETS. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se taki seznami vodijo ob doslednem spoštovanju pravil Unije o varstvu osebnih podatkov, določenih med drugim v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi 2002/58/ES.

6.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, objavijo svojo politiko sklepanja pogodb z uporabniki EETS.

7.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, izvajalcem cestninjenja zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo, da obračunajo in zaračunajo cestnino za vozila uporabnikov EETS, ali izvajalcem cestninjenja zagotovijo vse informacije, ki jih potrebujejo, da lahko preverijo obračun cestnin, ki jih ponudniki EETS zaračunajo za vozila uporabnikov EETS.

8.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, sodelujejo z izvajalci cestninjenja pri identifikaciji domnevnih kršiteljev. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da lahko izvajalec cestnine, če obstaja sum neplačila cestnine, od ponudnika EETS pridobi podatke o vozilu, ki ga zadeva domnevno neplačilo cestnine, in o lastniku ali imetniku tega vozila, ki je stranka ponudnika EETS. Ponudnik EETS da take podatke na voljo takoj.

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja teh podatkov ne razkrije nobenemu drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se – če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega subjekta – podatki uporabljajo izključno za identifikacijo domnevnih kršiteljev ali v skladu s členom 27(3).

9.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da lahko izvajalec cestninjenja, pristojen za območje EETS na njihovem ozemlju, od ponudnika EETS pridobi podatke o vseh vozilih, katerih lastniki ali imetniki so stranke ponudnika EETS, ki so v določenem časovnem obdobju vozili na območju EETS, za katero je pristojen izvajalec cestninjenja, pa tudi podatke o lastnikih in imetnikih teh vozil, če izvajalec cestninjenja potrebuje te podatke za izpolnitev svojih obveznosti do davčnih organov. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudnik EETS zahtevane podatke zagotovi najpozneje v dveh dneh po prejemu zahtevka. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja teh podatkov ne razkrije nobenemu drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se – če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega subjekta – podatki uporabljajo izključno za to, da izvajalec cestninjenja izpolni svoje obveznosti do davčnih organov.

10.   Podatki, ki jih ponudniki EETS zagotovijo izvajalcem cestninjenja, se obdelujejo v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov, določenimi v Uredbi (EU) 2016/679, ter nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi, ki prenašajo direktivi 2002/58/ES in (EU) 2016/680.

11.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi natančneje določi obveznosti ponudnikov EETS glede:

(a)

spremljanja učinkovitosti lastnih storitev in sodelovanja z izvajalci cestninjenja pri preverjanjih;

(b)

sodelovanja z izvajalci cestninjenja pri izvajanju preskusov sistemov izvajalcev cestninjenja;

(c)

storitev in tehnične podpore uporabnikom EETS pri prilagajanju naprav v vozilih;

(d)

izdajanja računov uporabnikom EETS;

(e)

informacij, ki jih morajo ponudniki EETS zagotoviti izvajalcem cestninjenja in so navedene v odstavku 7, in

(f)

obveščanja uporabnikov EETS o ugotovljenem primeru neprijave cestnine.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Člen 6

Pravice in obveznosti izvajalcev cestninjenja

1.   Kadar območje EETS ni skladno s pogoji tehnične in postopkovne interoperabilnosti EETS iz te direktive, država članica, na ozemlju katere je območje EETS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pristojni izvajalec cestninjenja skupaj z zadevnimi deležniki oceni težavo in, če spada v njegovo pristojnost, poskrbi za njeno odpravo, da zagotovi interoperabilnost EETS cestninskega sistema. Države članice po potrebi posodobijo register iz člena 21(1) v zvezi z informacijami iz točke (a) navedenega člena.

2.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja, pristojen za območje EETS na ozemlju te države članice, v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 9 pripravi in vzdržuje izjavo o območju EETS, v kateri so navedeni splošni pogoji za dostop ponudnikov EETS do njihovih območij EETS.

Kadar se na ozemlju države članice vzpostavi nov elektronski cestninski sistem, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imenovani izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, izjavo o območju EETS objavi dovolj zgodaj, da se lahko zainteresirani ponudniki EETS akreditirajo vsaj en mesec pred začetkom delovanja novega sistema, ob ustreznem upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz člena 15(1).

Kadar se elektronski cestninski sistem na ozemlju države članice bistveno spremeni, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, posodobljeno izjavo o območju EETS objavi dovolj zgodaj, da lahko že akreditirani ponudniki EETS vsaj en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega sistema prilagodijo komponente interoperabilnosti novim zahtevam in se ponovno akreditirajo, ob ustreznem upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz člena 15(1).

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja, pristojni za območja EETS na njihovem ozemlju, nediskriminatorno sprejmejo vsakega ponudnika EETS, ki vloži zahtevo za zagotavljanje EETS na zadevnih območjih EETS.

Ponudnik EETS se sprejme v območje EETS, če izpolnjuje obveznosti in splošne pogoje iz izjave o območju EETS.

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja od ponudnikov EETS ne zahtevajo posebnih tehničnih rešitev ali postopkov, ki bi ovirali interoperabilnost komponent interoperabilnosti ponudnika EETS s elektronskimi cestninskimi sistemi na drugih območjih EETS.

Če se izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS ne moreta dogovoriti, se zadeva posreduje spravnemu organu, ki je pristojen za ustrezno območje cestninjenja.

4.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pogodbe med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS glede zagotavljanja EETS na njenem ozemlju dovoljujejo, da uporabniku EETS račun za cestnino izda neposredno ponudnik EETS.

Izvajalec cestninjenja lahko od ponudnika EETS zahteva, da uporabniku izstavi račun v imenu in za račun izvajalca cestninjenja, in ponudnik EETS to zahtevo spoštuje.

5.   Cestnina, ki jo izvajalci cestninjenja zaračunajo uporabnikom EETS, ne sme biti višja od ustrezne nacionalne ali lokalne cestnine. To ne posega v pravico držav članic, da ponudijo rabate ali popuste, da bi spodbudile elektronsko plačevanje cestnine. Vsi rabati ali popusti na cestnine za uporabnike naprav v vozilih, ki jih ponuja država članica ali izvajalec cestninjenja, morajo biti pregledni, javno objavljeni in strankam ponudnikov EETS na voljo pod enakimi pogoji.

6.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja na svojih območjih EETS od ponudnikov EETS, s katerimi so v pogodbenem razmerju, sprejmejo vsako delujočo napravo v vozilu, ki je bila potrjena v skladu s postopkom, opredeljenim v izvedbenih aktih iz člena 15(7), in ni na seznamu razveljavljenih naprav v vozilih iz člena 5(5).

7.   V primeru nepravilnega delovanja EETS, za katero je mogoče odgovornost pripisati izvajalcu cestninjenja, slednji zagotovi necelovit način zagotavljanja storitve, ki vozilom z opremo iz odstavka 6 omogoči, da se s čim manjšo zamudo varno vozijo, ne da bi obstajal sum neplačila cestnine.

8.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja nediskriminatorno sodelujejo s ponudniki EETS ali proizvajalci ali priglašenimi organi, z namenom ugotoviti primernost komponent interoperabilnosti za uporabo na njihovih območjih EETS.

9.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, v katerih določi minimalno vsebino izjave o območju EETS, vključno z:

(a)

zahtevami za ponudnike EETS,

(b)

postopkovnimi pogoji, tudi poslovnimi pogoji,

(c)

postopkom akreditacije ponudnikov EETS ter

(d)

podatki za obračun cestnine.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Člen 7

Nadomestilo

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da so ponudniki EETS upravičeni do nadomestila s strani izvajalca cestninjenja.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da je metodologija za opredelitev nadomestila ponudnikom EETS pregledna, nediskriminatorna in enaka za vse ponudnike EETS, akreditirane za posamezno območje EETS. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se metodologija objavi kot del poslovnih pogojev v izjavi o območju EETS.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ima na območjih EETS z glavnim ponudnikom storitev metodologija za obračunavanje nadomestila ponudnikom EETS enako strukturo kot nadomestilo za primerljive storitve, ki jih zagotavlja glavni ponudnik storitev. Znesek nadomestila ponudnikom EETS se lahko razlikuje od nadomestila glavnemu ponudniku storitev, kadar je to utemeljeno s:

(a)

stroški specifičnih zahtev in obveznosti glavnega ponudnika storitev in ne zahtev in obveznosti ponudnikov EETS ter

(b)

potrebo po tem, da se od nadomestila ponudnikom EETS odštejejo fiksni stroški, ki jih naloži izvajalec cestninjenja na podlagi stroškov izvajalca cestninjenja za zagotavljanje, upravljanje in vzdrževanje sistema, skladnega z EETS, na njegovem območju cestninjenja, vključno s stroški za akreditacijo, kjer ti stroški niso vključeni v cestnino.

Člen 8

Cestnine

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da za namene določitve cestninske tarife, ki se uporablja za posamezno vozilo, če obstaja odstopanje med klasifikacijo vozila, ki jo uporablja ponudnik EETS, in klasifikacijo, ki jo uporablja izvajalec cestninjenja, prevlada slednja, razen če se dokaže napaka.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ima izvajalec cestninjenja pravico od ponudnika EETS zahtevati plačilo za vsako izkazano prijavo cestnine in za vsako izkazano neprijavo cestnine katerega koli uporabniškega računa, ki ga upravlja ta ponudnik EETS.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kadar je ponudnik EETS izvajalcu cestninjenja poslal seznam razveljavljenih naprav v vozilih iz člena 5(5), ponudnik EETS ni odgovoren za cestnino, ki bi izhajala iz naknadne uporabe takšne razveljavljene naprave v vozilu. O številu zapisov na seznamu razveljavljenih naprav v vozilih, obliki in pogostosti posodabljanja seznama se dogovorijo izvajalci cestninjenja in ponudniki EETS.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pri mikrovalovnem cestninskem sistemu izvajalci cestninjenja izkazane prijave cestnine sporočijo ponudnikom EETS za cestnine, obračunane njihovim uporabnikom EETS.

5.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi podrobnosti za klasifikacijo vozil za namene vzpostavitve veljavnih tarifnih shem, vključno s postopki, potrebnimi za vzpostavitev takšnih shem. Sklop klasifikacijskih parametrov vozil, ki ga podpira EETS, izvajalcev cestninjenja ne omejuje pri izbiri tarifnih shem. Komisija zagotovi zadostno prožnost, da bo mogoče sklop klasifikacijskih parametrov, ki ga podpira EETS, spreminjati glede na predvidljive prihodnje potrebe. Ti akti ne posegajo v opredelitev parametrov, glede na katere se cestnine razlikujejo, iz Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15).

Člen 9

Računovodenje

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pravni subjekti, ki zagotavljajo storitve cestninjenja, vodijo računovodske evidence, ki omogočajo jasno razlikovanje med stroški in prihodki, povezanimi z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ter stroški in prihodki, povezanimi z drugimi dejavnostmi. Informacije o stroških in prihodkih, povezanih z zagotavljanjem storitev cestninjenja, se na zahtevo zagotovijo ustreznemu spravnemu organu ali sodnemu organu. Države članice sprejmejo tudi ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ni dovoljeno navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi, izvedenimi v vlogi ponudnika storitev cestninjenja, in drugimi dejavnostmi.

Člen 10

Pravice in obveznosti uporabnikov EETS

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko uporabniki EETS storitve EETS naročijo pri katerem koli ponudniku EETS ne glede na njihovo državljanstvo, državo članico prebivališča ali državo članico registracije vozila. Uporabniki EETS so ob sklenitvi pogodbe ustrezno obveščeni o veljavnih plačilnih sredstvih ter v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 o obdelavi njihovih osebnih podatkov in pravicah, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov.

2.   Velja, da uporabnik EETS s plačilom cestnine ponudniku EETS izpolni svoje obveznosti plačila do ustreznega izvajalca cestninjenja.

Če sta v vozilu nameščeni ali se v njem prevažata dve napravi v vozilu ali več, je uporabnik EETS odgovoren za uporabo ali aktiviranje ustrezne naprave v vozilu za posamezno območje EETS.

3.   Komisija najpozneje 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih natančneje določi obveznosti uporabnikov EETS glede:

(a)

posredovanja podatkov ponudniku EETS in

(b)

uporabe naprave v vozilu in ravnanja z njo.

POGLAVJE III

SPRAVNI ORGAN

Člen 11

Ustanovitev in naloge

1.   Vsaka država članica z vsaj enim območjem EETS določi ali ustanovi spravni organ za lažjo mediacijo med izvajalci cestninjenja z območjem EETS na njenem ozemlju in ponudniki EETS, ki imajo pogodbe ali se pogodbeno pogajajo s temi izvajalci cestninjenja.

2.   Spravni organ ima pooblastila zlasti za preverjanje, da so pogodbeni pogoji, ki jih izvajalec cestninjenja naloži ponudnikom EETS, nediskriminatorni. Ima pooblastila za preverjanje, da ponudniki EETS prejemajo nadomestilo v skladu z načeli iz člena 7.

3.   Države članice iz odstavka 1 sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev neodvisnosti – kar zadeva organiziranost in pravno strukturo – njihovega spravnega organa od poslovnih interesov izvajalcev cestninjenja in ponudnikov storitev cestninjenja.

Člen 12

Postopek mediacije

1.   Vsaka država članica z vsaj enim območjem EETS določi postopek mediacije, da lahko izvajalec cestninjenja ali ponudnik EETS zadevni spravni organ zaprosita za posredovanje pri sporu glede pogodbenih razmerij ali pogajanj.

2.   Postopek mediacije iz odstavka 1 zahteva, da spravni organ v enem mesecu od prejema prošnje za posredovanje sporoči, ali ima na voljo vse dokumente, potrebne za mediacijo.

3.   Postopek mediacije iz odstavka 1 zahteva, da spravni organ poda mnenje o sporu najpozneje šest mesecev po prejemu prošnje za posredovanje.

4.   Za lažje izvajanje njegovih nalog države članice pooblastijo spravni organ, da lahko od izvajalcev cestninjenja, ponudnikov EETS in katere koli tretje strani, dejavne pri zagotavljanju EETS v zadevni državi članici, zahteva ustrezne informacije.

5.   Države članice z vsaj enim območjem EETS in Komisija sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev izmenjave informacij med spravnimi organi v zvezi z njihovim delom, vodilnimi načeli in praksami.

POGLAVJE IV

TEHNIČNE DOLOČBE

Člen 13

Stalna enotna storitev

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se EETS uporabnikom EETS zagotavlja kot stalna enotna storitev.

To pomeni, da:

(a)

ko so klasifikacijski parametri vozila, vključno s spremenljivimi, shranjeni ali prijavljeni ali oboje, v vozilu med samo vožnjo ni več potreben človeški poseg, razen če pride do spremembe značilnosti vozila, in

(b)

človeška interakcija s posamezno napravo v vozilu ostane enaka ne glede na območje EETS.

Člen 14

Dodatni elementi v zvezi z EETS

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da je interakcija uporabnikov EETS z izvajalci cestninjenja kot delom EETS omejena, kjer je to ustrezno, na postopek izdaje računa v skladu s členom 6(4) in na izvršilne postopke. Interakcija med uporabniki EETS in ponudniki EETS ali njihovo napravo v vozilu je lahko specifična za vsakega ponudnika EETS, ne da bi bila pri tem ogrožena interoperabilnost EETS.

2.   Države članice lahko od ponudnikov storitev cestninjenja, vključno s ponudniki EETS, zahtevajo, da na zahtevo organov držav članic v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov posredujejo prometne podatke v zvezi z njihovimi strankami. Take podatke države članice uporabljajo zgolj za namene prometnih politik in boljšega upravljanja prometa, ne smejo pa se uporabljati za identifikacijo strank.

3.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, ki določajo specifikacije elektronskih vmesnikov med komponentami interoperabilnosti izvajalcev cestninjenja, ponudnikov EETS in uporabnikov EETS, po potrebi vključno z vsebino sporočil, ki si jih akterji izmenjujejo prek teh vmesnikov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Člen 15

Komponente interoperabilnosti

1.   Kadar se na ozemlju države članice vzpostavi nov elektronski cestninski sistem, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imenovani izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt za postopek ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti komponent interoperabilnosti za uporabo, kar omogoča akreditacijo zainteresiranih ponudnikov EETS najpozneje en mesec pred začetkom delovanja novega sistema.

Kadar je elektronski cestninski sistem na ozemlju države članice bistveno spremenjen, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, poleg elementov iz prvega pododstavka določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt ponovnega ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ponudnikov EETS, ki so že akreditirani v sistemu pred njegovo bistveno spremembo. Načrtovanje omogoča ponovno akreditacijo zadevnih ponudnikov EETS najpozneje en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega sistema.

Izvajalec cestninjenja spoštuje ta načrt.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da vsak izvajalec cestninjenja, pristojen za območje EETS na ozemlju posamezne države članice, vzpostavi testno okolje, v katerem lahko ponudnik EETS ali njegovi pooblaščeni zastopniki preverijo, ali je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS izvajalca cestninjenja in pridobijo potrdilo o uspešnem opravljanju posameznih preskusov. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bi izvajalcem cestninjenja omogočile, da vzpostavijo enotno testno okolje za več kot eno območje EETS, in enemu pooblaščenemu zastopniku omogočile, da preveri primernost za uporabo enega tipa naprave v vozilu v imenu več kot enega ponudnika EETS.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi izvajalcem cestninjenja omogočijo, da od ponudnikov EETS ali njihovih pooblaščenih zastopnikov zahtevajo, naj krijejo stroške zadevnih preskusov.

3.   Države članice ne prepovejo, omejijo ali ovirajo dajanja na trg komponent interoperabilnosti za uporabo pri EETS, če imajo oznako CE ali izjavo o skladnosti s specifikacijami ali izjavo o primernosti za uporabo ali oboje. Države članice zlasti ne zahtevajo preverjanj, ki so bila že opravljena kot del postopka za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo ali obojega.

4.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi zahteve za komponente interoperabilnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem, zanesljivostjo in razpoložljivostjo, varstvom okolja, tehnično skladnostjo, varovanjem in zasebnostjo ter delovanjem in upravljanjem.

5.   Komisija najpozneje 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi splošne zahteve v zvezi z infrastrukturo glede:

(a)

točnosti podatkov o prijavi cestnine, da bi zagotovili enako obravnavo vseh uporabnikov EETS glede cestnin in pristojbin;

(b)

identifikacije pristojnega ponudnika EETS s pomočjo naprave v vozilu;

(c)

uporabe odprtih standardov za komponente interoperabilnosti pri opremi EETS;

(d)

vključitve naprave v vozilu v vozilo in

(e)

sporočanja vozniku, da mora plačati cestnino.

6.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, v katerih določi posebne zahteve v zvezi z infrastrukturo:

(a)

zahteve za skupne komunikacijske protokole med opremo izvajalcev cestninjenja in ponudnikov EETS;

(b)

zahteve za mehanizme, s katerimi izvajalci cestninjenja ugotavljajo, ali je vozilo, ki vozi na njihovem območju EETS, opremljeno z veljavno in delujočo napravo v vozilu;

(c)

zahteve za vmesnik človek-stroj v napravi v vozilu;

(d)

zahteve, ki veljajo posebej za komponente interoperabilnosti v cestninskih sistemih na podlagi mikrovalovne tehnologije, in

(e)

zahteve, ki veljajo posebej za cestninske sisteme na podlagi sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

7.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, v katerih določi postopek, ki ga uporabljajo države članice za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti, vključno z vsebino in obliko izjav ES. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

POGLAVJE V

ZAŠČITNE KLAVZULE

Člen 16

Zaščitni postopek

1.   Kadar država članica upravičeno domneva, da komponente interoperabilnosti z oznako CE, ki so dane na trg ter uporabljene skladno z namenom, verjetno ne bodo izpolnjevale ustreznih zahtev, stori vse potrebno za omejitev področja njihove uporabe, prepoved njihove uporabe ali umik s trga. Država članica takoj obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela, in svojo odločitev obrazloži, pri čemer zlasti navede, ali neskladnost izhaja iz:

(a)

nepravilne uporabe tehničnih specifikacij ali

(b)

neprimernosti tehničnih specifikacij.

2.   Komisija se čim prej posvetuje z zadevno državo članico, proizvajalcem, ponudnikom EETS ali njihovimi pooblaščenimi zastopniki s sedežem v Uniji. Kadar Komisija po tem posvetovanju ugotovi, da je ukrep utemeljen, o tem takoj obvesti zadevno državo članico in druge države članice. Če pa po tem posvetovanju Komisija ugotovi, da ukrep ni utemeljen, o tem takoj obvesti zadevno državo članico ter proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji in druge države članice.

3.   Kadar komponente interoperabilnosti z oznako CE ne izpolnjujejo zahtev glede interoperabilnosti, pristojna država članica od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji zahteva, da ponovno vzpostavi skladnost komponente interoperabilnosti s specifikacijami ali njeno primernost za uporabo ali oboje, in sicer pod pogoji, ki jih določi ta država članica, ter o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 17

Preglednost ugotavljanja skladnosti

V vsaki odločitvi, ki jo sprejme država članica ali izvajalec cestninjenja v zvezi z ugotavljanjem skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti, in vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s členom 16, se podrobno obrazložijo razlogi, na katerih temelji. O njej se čim prej uradno obvestijo zadevni proizvajalec, ponudnik EETS ali njuni pooblaščeni zastopniki, in sicer skupaj z navedbo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo po veljavnem pravu zadevne države članice, in rokov za njihovo uveljavitev.

POGLAVJE VI

UPRAVNA UREDITEV

Člen 18

Enotna kontaktna pisarna

Vsaka država članica z vsaj dvema območjema EETS na svojem ozemlju imenuje enotno kontaktno pisarno za ponudnike EETS. Država članica objavi kontaktne podatke te pisarne in jih na zahtevo posreduje zainteresiranim ponudnikom EETS. Država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kontaktna pisarna na zahtevo ponudnika EETS olajša in usklajuje prve upravne stike med ponudnikom EETS in izvajalci cestninjenja, pristojnimi za območja EETS na ozemlju države članice. Kontaktna pisarna je lahko bodisi fizična oseba bodisi javni ali zasebni subjekt.

Člen 19

Priglašeni organi

1.   Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o organih, ki so pooblaščeni za izvajanje postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo, navedenim v izvedbenih aktih iz člena 15(7), ali za nadzor nad tem postopkom, pri čemer za vsakega od organov navedejo področje pristojnosti in identifikacijske številke, ki jih predhodno pridobijo od Komisije. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam organov, njihove identifikacijske številke in področja pristojnosti ter skrbi za posodabljanje seznama.

2.   Države članice za ocenjevanje priglašenih organov uporabljajo merila, določena v delegiranih aktih iz odstavka 5 tega člena. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz ustreznih evropskih standardov, izpolnjujejo navedena merila.

3.   Država članica odvzame odobritev organu, ki ne izpolnjuje več meril, določenih v delegiranih aktih iz odstavka 5 tega člena. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

4.   Kadar država članica ali Komisija meni, da organ, ki ga je priglasila druga država članica, ne izpolnjuje meril, določenih v delegiranih aktih iz odstavka 5 tega člena, pošlje zadevo Odboru za elektronsko cestninjenje iz člena 31(1), ki svoje mnenje poda v treh mesecih. Komisija ob upoštevanju mnenja tega odbora državo članico, ki je priglasila zadevni organ, obvesti o vseh spremembah, ki so potrebne, da bi priglašeni organ ohranil priznani status.

5.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi minimalna merila za upravičenost za priglašene organe.

Člen 20

Usklajevalna skupina

Usklajevalna skupina organov, priglašenih v skladu s členom 19(1) (v nadaljnjem besedilu: usklajevalna skupina) se ustanovi kot delovna skupina Odbora za elektronsko cestninjenje iz člena 31(1) v skladu s poslovnikom Odbora.

Člen 21

Registri

1.   Za namene izvajanja te direktive vsaka država članica pripravi nacionalni elektronski register, v katerem so:

(a)

območja EETS na njenem ozemlju, vključno z informacijami o:

(i)

ustreznih izvajalcih cestninjenja;

(ii)

uporabljenih tehnologijah za cestninjenje;

(iii)

podatkih za obračun cestnine;

(iv)

izjavi o območju EETS ter

(v)

ponudnikih EETS, ki imajo sklenjene pogodbe za EETS z izvajalci cestninjenja, dejavnimi na ozemlju te države članice;

(b)

ponudniki EETS, ki jim je odobrila registracijo v skladu s členom 4, in

(c)

podatki o enotni kontaktni pisarni iz člena 18 za EETS, vključno s kontaktnim elektronskim naslovom in telefonsko številko.

Če ni drugače določeno, država članica vsaj enkrat letno preveri, ali so zahteve iz točk (a), (d), (e) in (f) člena 4 še vedno izpolnjene, in ustrezno posodobi register. Register vsebuje tudi ugotovitve revizije iz točke (e) člena 4. Država članica ni odgovorna za dejanja ponudnikov EETS, navedenih v registru.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da so vsi podatki v nacionalnem elektronskem registru posodobljeni in točni.

3.   Registri so javno dostopni v elektronski obliki.

4.   Ti registri so na voljo od 19. oktobra 2021.

5.   Na koncu vsakega koledarskega leta organi držav članic, pristojni za registre, Komisiji v elektronski obliki pošljejo registre območij EETS in ponudnikov EETS. Komisija da te informacije na voljo drugim državam članicam. O morebitnih odstopanjih od stanja v državi članici se obvesti državo članico registracije in Komisijo.

POGLAVJE VII

PILOTNI SISTEMI

Člen 22

Pilotni cestninski sistemi

1.   Da bi omogočili tehnični razvoj EETS, države članice lahko na omejenih delih svojega območja cestninjenja in vzporedno s sistemom, skladnim z EETS, začasno dovolijo uporabo pilotnih cestninskih sistemov z novimi tehnologijami ali koncepti, ki niso skladne z eno ali več določbami te direktive.

2.   Sodelovanje v pilotnih cestninskih sistemih za ponudnike EETS ni obvezno.

3.   Zadevna država članica pred uvedbo pilotnega cestninskega sistema Komisijo zaprosi za dovoljenje. Komisija izda dovoljenje ali zavrne njegovo izdajo v obliki sklepa v šestih mesecih od prejema prošnje. Komisija lahko izdajo dovoljenja zavrne, če bi pilotni cestninski sistem lahko vplival na pravilno delovanje rednega elektronskega cestninskega sistema ali EETS. Tako dovoljenje se lahko izda za začetno obdobje največ treh let.

POGLAVJE VIII

IZMENJAVA INFORMACIJ O NEPLAČILIH CESTNINE

Člen 23

Postopek za izmenjavo informacij med državami članicami

1.   Da bi omogočili identifikacijo vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katero je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, vsaka država članica samo nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic dovoli dostop z možnostjo avtomatiziranega iskanja do naslednjih podatkov iz nacionalnih registrov vozil:

(a)

podatkov o vozilih ter

(b)

podatkov o lastnikih ali imetnikih vozila.

Podatki iz točk (a) in (b), ki so potrebni za avtomatizirano iskanje, morajo biti skladni s Prilogo I.

2.   Za namene izmenjave podatkov iz odstavka 1 vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izmenjava informacij med državami članicami poteka zgolj med nacionalnimi kontaktnimi točkami. Pooblastila nacionalnih kontaktnih točk so določena v veljavnem pravu zadevne države članice. Pri tej izmenjavi podatkov se posebna pozornost nameni ustreznemu varstvu osebnih podatkov.

3.   Nacionalna kontaktna točka države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, pri avtomatiziranem iskanju v obliki izstopnih zaprosil uporabi celotno registrsko številko.

Navedeno avtomatizirano iskanje se izvaja v skladu s postopki iz točk 2 in 3 poglavja 3 Priloge k Sklepu Sveta 2008/616/PNZ (16) ter zahtevami iz Priloge I k tej direktivi.

Država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, uporabi pridobljene podatke, da ugotovi, kdo je odgovoren za neplačilo te cestnine.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se informacije izmenjujejo z uporabo programske aplikacije Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris) in spremenjenih različic te programske aplikacije, v skladu s Prilogo I k tej direktivi ter točkama 2 in 3 poglavja 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ.

5.   Vsaka država članica krije svoje stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem programskih aplikacij iz odstavka 4.

Člen 24

Pisno obvestilo o neplačilu cestnine

1.   Država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, se odloči, ali bo uvedla postopke nadaljnje obravnave v zvezi z neplačilom cestnine.

Kadar se država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, odloči, da bo uvedla takšne postopke, v skladu s svojim nacionalnim pravom o tem ustrezno obvesti lastnika vozila, imetnika vozila ali drugače identificirano osebo, osumljeno neplačila cestnine.

To obvestilo vključuje – če je to predvideno v nacionalnem pravu – tudi pravne posledice neplačila cestnine na ozemlju države članice, na katerem je prišlo do neplačila cestnine, v skladu s pravom te države članice.

2.   Kadar država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, lastniku vozila, imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni neplačila cestnine, pošlje pisno obvestilo, vanj v skladu s svojim nacionalnim pravom vključi vse relevantne informacije, zlasti vrsto neplačila cestnine, kraj, datum in čas neplačila cestnine, naslov predpisov nacionalnega prava, ki so bili kršeni, pravico do pritožbe in dostopa do informacij, ter sankcijo in, če je primerno, podatke o napravi, s katero je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine. V ta namen država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, za pisno obvestilo uporabi predlogo iz Priloge II.

3.   Kadar se država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, odloči uvesti postopke nadaljnje obravnave v zvezi z neplačilom cestnine, za namen zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic pošlje pisno obvestilo v jeziku dokumenta o registraciji vozila, če je na voljo, ali v enem od uradnih jezikov države članice registracije.

Člen 25

Nadaljnji postopki subjektov za zaračunavanje cestnine

1.   Država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, lahko subjektu, pristojnemu za zaračunavanje cestnine, posreduje podatke, ki jih je prejela v postopku iz člena 23(1), le če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

posredovani podatki so omejeni zgolj na tiste, ki jih ta subjekt potrebuje za pridobitev dolgovane cestnine;

(b)

postopek za pridobitev dolgovane cestnine je skladen s postopkom iz člena 24;

(c)

zadevni subjekt je pristojen za izvajanje tega postopka ter

(d)

s plačilom na podlagi plačilnega naloga, ki ga izda subjekt, ki prejme podatke, je neplačilo cestnine odpravljeno.

2.   Države članice zagotovijo, da se podatki, posredovani pristojnemu subjektu, uporabijo le za pridobitev dolgovane cestnine in se po plačilu cestnine izbrišejo nemudoma, če do plačila ne pride, pa v razumnem roku po prenosu podatkov, ki ga določi država članica.

Člen 26

Poročanje držav članic Komisiji

Vsaka država članica pošlje Komisiji izčrpno poročilo do 19. aprila 2023 in nato vsaka tri leta.

V izčrpnem poročilu se navede število avtomatiziranih iskanj, ki jih je opravila država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, naslovljenih na nacionalno kontaktno točko države članice registracije glede neplačil cestnine, do katerih je prišlo na njenem ozemlju, skupaj s številom neuspelih zaprosil.

Izčrpno poročilo vsebuje tudi opis stanja na nacionalni ravni v zvezi z nadaljnjo obravnavo neplačil cestnine, na podlagi deleža takih neplačil cestnin, za katera so bila poslana pisna obvestila.

Člen 27

Varstvo podatkov

1.   Za osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi te direktive, se uporabljajo Uredba (EU) 2016/679 in nacionalni zakoni ali drugi predpisi, ki prenašajo direktivi 2002/58/ES in (EU) 2016/680.

2.   Države članice v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da:

(a)

je obdelava osebnih podatkov za namene členov 23, 24 in 25 omejena na vrste podatkov iz Priloge I k tej direktivi;

(b)

so osebni podatki točni in posodobljeni ter da se zahteve za popravek ali izbris obravnavajo brez nepotrebnega odlašanja ter

(c)

se določi rok za hrambo osebnih podatkov.

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, uporabljajo le za namene:

(a)

identifikacije domnevnih kršiteljev zaradi obveznosti plačila cestnin v okviru področja uporabe člena 5(8);

(b)

zagotavljanja skladnosti izvajalca cestninjenja, kar zadeva njegove obveznosti do davčnih organov v okviru področja uporabe člena 5(9), ter

(c)

identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katero je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, v okviru področja uporabe členov 23 in 24.

Države članice sprejmejo tudi ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imajo osebe, na katere se osebni podatki nanašajo, enake pravice do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave ter vložitve pritožbe pri nadzornem organu za varstvo podatkov, do odškodnine ter do učinkovitega pravnega sredstva, kot to določata Uredba (EU) 2016/679 ali, kjer je primerno, Direktiva (EU) 2016/680.

3.   Ta člen ne vpliva na možnost držav članic, da omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v nekaterih določbah Uredbe (EU) 2016/679 v skladu s členom 23 navedene uredbe za namene iz prvega odstavka navedenega člena.

4.   Vsaka zadevna oseba ima pravico brez nepotrebnega odlašanja pridobiti informacije o tem, kateri osebni podatki, evidentirani v državi članici registracije, so bili posredovani državi članici, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, vključno z datumom zaprosila in informacijami o pristojnem organu države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine.

POGLAVJE IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Poročilo

1.   Komisija do 19. aprila 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkih te direktive, zlasti kar zadeva napredek in uvedbo EETS ter učinkovitost in uspešnost mehanizma za izmenjavo podatkov v okviru preiskovanja primerov neplačila cestnine.

V poročilu analizira zlasti:

(a)

učinek člena 5(1) in (2) na uvedbo EETS, s posebnim poudarkom na razpoložljivosti storitve na majhnih in obrobnih območjih EETS;

(b)

učinkovitost členov 23, 24 in 25 pri zmanjševanju števila neplačil cestnin v Uniji in

(c)

napredek pri vidikih interoperabilnosti med elektronskimi cestninskimi sistemi, ki uporabljajo satelitsko določanje položaja, in mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz.

2.   Poročilu se po potrebi priloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za nadaljnjo revizijo te direktive, zlasti v zvezi z naslednjimi elementi:

(a)

dodatnimi ukrepi za zagotovitev, da je EETS na razpolago na vseh območjih EETS, vključno z majhnimi in obrobnimi;

(b)

ukrepi, s katerimi bi dodatno olajšali čezmejno izvrševanje obveznosti plačila cestnin v Uniji, vključno z dogovori o medsebojni pomoči, ter

(c)

razširitvijo določb, ki olajšujejo čezmejno izvrševanje na območja z nizkimi emisijami, območja omejenega dostopa ali druge sheme za urejanje dostopa do vozil v mestih.

Člen 29

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 v zvezi s posodobitvijo Priloge I, da se upoštevajo vse zadevne spremembe sklepov Sveta 2008/615/PNZ (17) in 2008/616/PNZ ali kadar to zahteva kateri koli drugi zadevni pravni akt Unije.

Člen 30

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(5), člena 10(3), člena 15(4) in (5), člena 19(5) in člena 29 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. aprila 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 8(5), člena 10(3), člena 15(4) in (5), člena 19(5) in člena 29 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(5), člena 10(3), člena 15(4)in (5), člena 19(5) in člena 29, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 31

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za elektronsko cestninjenje.

Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 32

Prenos

1.   Države članice do 19. oktobra 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s členi 1 do 27 ter prilogama I in II. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 19. oktobra 2021.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 33

Razveljavitev

Direktiva 2004/52/ES se razveljavi z učinkom od 20. oktobra 2021, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos Direktive v nacionalno pravo, ki so določeni v delu B Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 34

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 35

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. marca 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  UL C 81, 2.3.2018, str. 181.

(2)  UL C 176, 23.5.2018, str. 66.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. marca 2019.

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 124).

(5)  Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 68, 13.3.2015, str. 9).

(6)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(7)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(8)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(9)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(12)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(13)  Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).

(14)  Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (prenovitev) (UL L 96, 29.3.2014, str. 79).

(15)  Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).

(16)  Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(17)  Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).


PRILOGA I

Podatki, ki so potrebni za avtomatizirano iskanje iz člena 23(1)

Točka

O/N (1)

Opombe

Podatki o vozilu

O

 

Država članica registracije

O

 

Registrska številka

O

(A (2))

Podatki v zvezi z neplačilom cestnine

O

 

Država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine

O

 

Referenčni datum dogodka

O

 

Referenčni čas dogodka

O

 

Podatki, zagotovljeni na podlagi avtomatiziranega iskanja, izvedenega na podlagi člena 23(1)

Del I.   Podatki o vozilih

Točka

O/N (3)

Opombe

Registrska številka

O

 

Številka šasije/VIN

O

 

Država članica registracije

O

 

Znamka

O

(D.1 (4)) npr. Ford, Opel, Renault

Trgovska vrsta vozila

O

(D.3) npr. Focus, Astra, Megane

Kategorijska oznaka EU

O

(J) npr. moped, motorno kolo, osebno vozilo

Emisijski razred EURO

O

npr. Euro 4, EURO 6

Del II.   Podatki o lastnikih ali imetnikih vozil

Točka

O/N (5)

Opombe

Podatki o imetnikih vozila

 

(C.1 (6))

Podatki se nanašajo na imetnika določenega potrdila o registraciji.

Ime imetnikov (podjetja) registracije

O

(C.1.1)

Za priimek, medpone, naziv itd. se uporabijo ločena polja, ime pa se sporoči v natisljivi obliki.

Ime

O

(C.1.2)

Za imena in začetnice se uporabijo ločena polja, ime pa se sporoči v natisljivi obliki.

Naslov

O

(C.1.3)

Za ulico, hišno številko, poštno številko, kraj bivanja, državo bivanja itd. se uporabijo ločena polja, naslov pa se sporoči v natisljivi obliki.

Spol

N

Moški, ženski

Datum rojstva

O

 

Pravni subjekt

O

Posameznik, združenje, družba, podjetje itd.

Kraj rojstva

N

 

Identifikacijska številka

N

Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali družbo.

Podatki o lastnikih vozila

 

(C.2) Podatki se nanašajo na lastnika vozila.

Ime lastnikov (podjetja)

O

(C.2.1)

Ime

O

(C.2.2)

Naslov

O

(C.2.3)

Spol

N

Moški, ženski

Datum rojstva

O

 

Pravni subjekt

O

Posameznik, združenje, družba, podjetje itd.

Kraj rojstva

N

 

Identifikacijska številka

N

Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali družbo.

 

 

Pri odpadnih vozilih, ukradenih vozilih ali registrskih tablicah ali pri poteklih avtomobilskih registracijah se podatki o lastniku/imetniku ne navedejo. Namesto tega se pošlje sporočilo „podatek ni razkrit“.


(1)  O = obvezno, če je na voljo v nacionalnem registru, N = neobvezno.

(2)  Harmonizirane kode Unije, glej Direktivo Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(3)  O = obvezno, če je na voljo v nacionalnem registru, N = neobvezno.

(4)  Harmonizirane kode Unije, glej Direktivo 1999/37/ES.

(5)  O = obvezno, če je na voljo v nacionalnem registru, N = neobvezno.

(6)  Harmonizirane kode Unije, glej Direktivo 1999/37/ES.


PRILOGA II

PREDLOGA ZA PISNO OBVESTILO

iz člena 24

[Naslovnica]

[Ime, naslov in telefonska številka pošiljatelja]

[Ime in naslov naslovnika]

PISNO OBVESTILO

v zvezi z neplačilom cestnine, do katerega je prišlo v …

[ime države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine]

Stran 2

… ni bila plačana cestnina za vozilo z registrsko

[datum]

številko …, znamke …, model …,

kar je odkril …

[naziv pristojnega organa]

[Možnost 1] (1)

Registrirani ste kot imetnik potrdila o registraciji zgoraj navedenega vozila.

[Možnost 2] (1)

Imetnik potrdila o registraciji zgoraj navedenega vozila je izjavil, da ste to vozilo v času, ko je prišlo do neplačila cestnine, vozili vi.

Podrobnosti o neplačilu cestnine so opisane na strani 3.

Znesek finančne kazni zaradi neplačila cestnine znaša … EUR/nacionalna valuta (1).

Znesek dolgovane cestnine znaša … EUR/nacionalne valute/ (1).

Rok za plačilo je …

Če ne plačate te denarne kazni (1)/cestnine (1), vam svetujemo, da izpolnite priloženi obrazec za odgovor (stran 4) in ga pošljete na navedeni naslov.

To obvestilo bo obravnavano v skladu z nacionalnim pravom …

[ime države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine].

Stran 3

Podrobnosti v zvezi z neplačilom cestnine

(a)

Podatki o vozilu, s katerim je prišlo do neplačila cestnine:

 

Registrska številka: …

 

Država članica registracije: …

 

Znamka in model: …

(b)

Podatki v zvezi z neplačilom cestnine:

 

Kraj, datum in čas neplačila cestnine:

 

Vrsta in pravna klasifikacija neplačila cestnine:

 

Podroben opis neplačila cestnine:

 

Sklic na ustrezne pravne predpise:

 

Opis dokaza v zvezi z neplačilom cestnine ali sklic nanj:

(c)

Podatki o napravi, s katero je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine (2):

 

Specifikacije o napravi:

 

Identifikacijska številka naprave:

 

Rok za naslednjo overitev:

(1)

Neustrezno črtati.

(2)

Če ni bila uporabljena nobena naprava, se ne izpolni.

Stran 4

Obrazec za odgovor

(izpolnite z velikimi tiskanimi črkami)

A.

Podatki o vozniku:

Ime in priimek:

Datum in kraj rojstva:

Številka vozniškega dovoljenja: …, izdano (datum): …, v/na (kraj): …

Naslov: …

B.

Vprašanja:

1.

Ali je vozilo znamke …, z registrsko številko …, registrirano na vaše ime? … da/ne (1)

Če ni, navedite imetnika potrdila o registraciji: …

(priimek, ime, naslov)

2.

Ali priznate, da niste plačali cestnine? da/ne (1)

3.

Če tega ne priznate, navedite razloge:

Izpolnjeni obrazec v 60 dneh po datumu tega pisnega obvestila pošljite naslednjemu organu ali subjektu: …

na naslov: …

INFORMACIJE

(Če pisno obvestilo pošilja subjekt, pristojen za zaračunavanje cestnine v skladu s členom 25):

 

Če dolgovana cestnina ne bo plačana v roku iz tega pisnega obvestila, bo zadeva posredovana v obravnavo pristojnemu organu v …

[ime države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine].

 

Če zadeva ne bo nadalje obravnavana, boste o tem obveščeni v 60 dneh po prejemu obrazca za odgovor ali dokazila o plačilu. (1)

/

(Če pisno obvestilo pošilja pristojni organ države članice):

 

Zadevo bo obravnaval pristojni organ …

[ime države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine].

 

Če zadeva ne bo nadalje obravnavana, boste o tem obveščeni v 60 dneh po prejemu obrazca za odgovor ali dokazila o plačilu (1).

(1)

Neustrezno črtati.

Če bo zadeva nadalje obravnavana, bo uporabljen naslednji postopek:

[izpolni država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine – kakšen bo potek postopka, vključno s podrobnostmi o možnostih in postopku pritožbe zoper odločitev o nadaljnji obravnavi te zadeve. Te podrobnosti v vsakem primeru vključujejo naslednje: naziv in naslov organa ali subjekta, pristojnega za nadaljnjo obravnavo tega primera; rok za plačilo; naziv in naslov zadevnega pritožbenega organa; pritožbeni rok].

To obvestilo samo po sebi nima pravnih posledic.

Izjava o omejitvi odgovornosti glede varstva podatkov

 

[Če se uporablja Uredba (EU) 2016/679:

V skladu z Uredbo (EU) 2016/679 imate pravico, da zahtevate dostop do svojih osebnih podatkov in njihov popravek ali izbris ali omejitev njihove obdelave ali da ugovarjate njihovi obdelavi, in pravico do prenosljivosti podatkov. Poleg tega imate pravico, da vložite pritožbo pri [ime in naslov ustreznega nadzornega organa].]

 

[Če se uporablja Direktiva (EU) 2016/680:

V skladu z [naslov nacionalnega zakona, ki prenaša Direktivo (EU) 2016/680] imate pravico, da od upravljavca zahtevate dostop do svojih osebnih podatkov in njihov popravek ali izbris in omejitev njihove obdelave. Poleg tega imate pravico, da vložite pritožbo pri [ime in naslov ustreznega nadzornega organa].]


PRILOGA III

DEL A

Razveljavljena direktiva in njene spremembe

(iz člena 33)

Direktiva 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta

UL L 166, 30.4.2004, str. 124.

Uredba (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

UL L 87, 31.3.2009, str. 109.

DEL B

Rok za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 33)

Direktiva

Rok za prenos

Direktiva 2004/52/ES

20. november 2005


PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Direktiva 2004/52/ES

Ta direktiva

člen 1(1)

člen 1(1), prvi pododstavek (a)

člen 1(1), prvi pododstavek (b)

člen 3(2), prvi stavek

člen 1(1), drugi pododstavek

člen 1(2), uvodno besedilo

člen 1(2), uvodno besedilo

člen 1(2)(a)

člen 1(2)(a)

člen 1(2)(b)

člen 1(2)(c)

člen 1(2)(b)

člen 1(3)

člen 1(3)

člen 1(4)

člen 1(5)

člen 1(6)

člen 2

člen 2(1)

člen 3(1), prvi pododstavek

člen 3(1), drugi pododstavek

člen 2(2), prvi stavek

člen 4(7)

člen 3(2)

člen 3(3)

člen 2(2), drugi in tretji stavek

člen 3(4)

člen 2(2), četrti stavek

člen 3(5)

člen 3(6)

člen 2(3)

člen 2(4)

člen 2(5)

člen 2(6)

člen 2(7)

člen 27

člen 3(1)

člen 3(2), prvi stavek

člen 1(1), drugi pododstavek

člen 3(2), drugi stavek

člen 3(2), tretji stavek

 

člen 3(3)

 

člen 3(4)

člen 4(1)

 

člen 4(2)

člen 4(3)

 

člen 4(4)

člen 4(5)

člen 4(7)

člen 3(2)

člen 4(8)

člen 5(4)

člen 23

člen 24

člen 26

člen 2(7)

člen 27

člen 28

člen 29

člen 30

člen 5

člen 31

člen 6

člen 32(1)

člen 32(2)

člen 33

člen 7

člen 34

člen 8

člen 35

Priloga

Priloga I

Priloga II

Priloga III

Priloga IV


Top