(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Švedsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Švedsko za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Švedske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (3), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Švedske pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 7. marca 2018. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da na Švedskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Zlasti precenjene cene stanovanjskih nepremičnin skupaj z nadaljnjim povečanjem zadolženosti gospodinjstev predstavljajo tveganja neurejene odprave neravnotežij. Že tako visoka zadolženost gospodinjstev še naprej raste. Cene stanovanjskih nepremičnin hitro in praktično neprekinjeno rastejo že približno 20 let. V zadnjem četrtletju leta 2017 je bila zabeležena negativna rast, vendar kazalniki vrednotenja kažejo na to, da so cene stanovanjskih nepremičnin še naprej zelo visoke glede na gospodarske temelje. Banke so sicer ustrezno kapitalizirane, vendar bi neurejena odprava neravnotežij lahko vplivala tudi na finančni sektor, saj so banke vse bolj izpostavljene hipotekarnim kreditom gospodinjstev. V takem primeru bi lahko glede na sistemsko finančno povezanost prišlo do učinkov prelivanja na sosednje države. V zadnjih letih so bili sprejeti ukrepi za omejitev rasti hipotekarnih dolgov in povečanje gradnje stanovanjskih nepremičnin. Vendar doslej izvedeni ukrepi politik niso zadostovali za odpravo precenjenosti v sektorju stanovanjskih nepremičnin in še vedno so prisotne ključne vrzeli v politikah, zlasti v zvezi z davčnimi spodbudami za lastništvo stanovanj ter delovanjem ponudbe stanovanjskih nepremičnin in najemniškega trga.

(3)

Švedska je 27. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in konvergenčni program za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Švedsko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada namerava v skladu s konvergenčnim programom za leto 2018 doseči presežek v višini 1,0 % BDP v letu 2018 ter v celotnem programskem obdobju še naprej izpolnjevati srednjeročni proračunski cilj, in sicer strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2018 naj bi dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2018 padel na 37,3 % in se dodatno zmanjšal na 29,0 % v letu 2021. Gospodarska rast in zdrave javne finance sta opredeljena kot glavna dejavnika za upadajoči dolg sektorja država kot odstotek BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2018 naj bi strukturni saldo kazal presežek v višini 0,7 % BDP v letu 2018 in presežek v višini 1,0 % BDP v letu 2019, kar je nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 meni, da bo Švedska v letih 2018 in 2019 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(6)

Že v osnovi visoka zadolženost gospodinjstev še naprej narašča. Zadolženost gospodinjstev se je leta 2017 povečala za 7,0 % in dosegla približno 86 % BDP in 184 % razpoložljivega dohodka, kar je med najvišjimi ravnmi v Uniji. Potem ko se je leta 2016 nekoliko zmanjšalo, se je povprečno razmerje med dolgom in razpoložljivim dohodkom za jemalce novih hipotekarnih kreditov v letu 2017 ponovno povečalo in doseglo novo najvišjo raven pri 411 %. Rast zadolženosti gospodinjstev je pretežno posledica višjega hipotekarnega zadolževanja, ki je povezano z visokimi cenami stanovanj in strukturnimi izkrivljanji, ki dajejo prednost naložbam v nepremičnine, financiranim s hipotekarnimi krediti. Ravni dolga so neenakomerno porazdeljene, pri čemer se gospodinjstva z nižjimi dohodki in mladi soočajo z izrazito visoko zadolženostjo glede na dohodek. Švedska je v zadnjih letih izvedla več makrobonitetnih ukrepov. Sprejeti ukrepi vključujejo omejitev razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, prilagoditev spodnjih mej uteži tveganja bank in uvedbo formalnega pravila za odplačevanje hipotekarnih kreditov junija 2016. Marca 2018 je začela veljati nova, okrepljena zahteva glede odplačevanja hipotekarnih kreditov z visokim razmerjem med dolgom in dohodkom. Švedska je sprejela tudi zakonodajo za okrepitev pravnih pooblastil makrobonitetnega organa (Finansinspektionen). Nova pooblastila veljajo od februarja 2018, tako da se lahko organ s širšim naborom možnih ukrepov hitreje odziva na tveganja, povezana z rastočim dolgom gospodinjstev. Videti je, da imajo doslej sprejeti ukrepi makrobonitetne politike omejen učinek na rast hipotekarnih kreditov. Postopno omejevanje davčnih olajšav za plačila obresti na hipotekarne kredite ali povečanje periodičnih davkov na nepremičnine bi prispevalo k zaviranju rasti zadolženosti gospodinjstev, vendar vlada glede tega vprašanja ni dosegla napredka.

(7)

Rast švedskega gospodarstva je bila leta 2017 trdna pri približno 2,4 %, poganjalo pa jo je močno domače povpraševanje. Naložbe so se v prvih treh četrtletjih povečale za 6,0 % (medletno) pod vplivom naložb v stanovanjske nepremičnine, tako da je bil njihov prispevek posebej velik. Kljub obsežnemu povečanju novih gradenj v zadnjih letih je ponudba stanovanj, zlasti cenovno dostopnih stanovanjskih nepremičnin v okolici večjih mest, še vedno premajhna. Pomanjkanje razpoložljivih in cenovno dostopnih stanovanjskih nepremičnin lahko poleg tega tudi omejuje mobilnost na trgu dela in učinkovito vključevanje migrantov na trg dela ter prispeva k medgeneracijski neenakosti.

(8)

Po dveh desetletjih hitro rastočih cen stanovanjskih nepremičnin je bil jeseni 2017 zabeležen postopen upad, vendar cene ostajajo nad gospodarskimi temelji. Ključni dejavniki vključujejo davčne spodbude za lastništvo stanovanjskih nepremičnin in najemanje hipotekarnih kreditov ter še naprej ugodne kreditne pogoje skupaj z razmeroma nizkimi obrestnimi merami za odplačilo hipotekarnih kreditov. Poleg tega je pomanjkanje ponudbe stanovanjskih nepremičnin povezano s strukturnimi pomanjkljivostmi, vključno z omejeno konkurenco v gradbenem sektorju zaradi ovir za vstop malih in tujih podjetij ter sposobnosti velikih gradbenih investitorjev, da nadzorujejo zemeljske vire. Prisotne so tudi ovire za učinkovito uporabo obstoječih stanovanjskih nepremičnin. Na trgu najemniških stanovanjskih nepremičnin najemnine, nižje od tržnih, ustvarjajo učinke rigidnosti trga ter učinke „vključenih/izključenih“. Na trgu lastniških stanovanj davki na kapitalski dobiček zmanjšujejo mobilnost lastnikov stanovanjskih nepremičnin. Švedski organi nadaljujejo postopno izvajanje načrta v 22 točkah za povečanje stanovanjskih gradenj in izboljšanje učinkovitosti trga stanovanjskih nepremičnin. Vendar ni bil izveden noben večji ukrep politike za uvedbo večje prožnosti pri določanju višine najemnin ali revizijo zasnove davka na kapitalski dobiček.

(9)

Napredno gospodarstvo potrebuje visoko usposobljene delavce; v sektorjih, kot so gradbeništvo, izobraževanje, zdravstvo, znanost, inženirstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije se pojavlja pomanjkanje ustrezne delovne sile. V zvezi s tem so še vedno prisotni izzivi, kot je vključevanje ljudi z migrantskim ozadjem, zlasti žensk, na trg dela. Stopnja zaposlenosti pri ženskah, rojenih zunaj EU, je bistveno nižja kot za celotno prebivalstvo. Vrzel v uspešnosti izobraževanja med učenci iz različnih socialno-ekonomskih okolij se povečuje. Vključevanje novo prispelih učencev migrantov v šolski sistem zahteva pozorno spremljanje, enako pa velja za vse večje pomanjkanje učiteljev.

(10)

V okviru evropskega semestra v letu 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Švedske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Švedska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Švedskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(11)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2018 in meni (5), da bo Švedska po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(12)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2018 in konvergenčni program za leto 2018. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilu 1 –

1.