(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Estonije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil 22. marca 2018. Svet je Priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja sprejel 14. maja 2018 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje).

(2)

Estonija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih spodaj, zlasti v priporočilu 1.

(3)

Poročilo o državi za Estonijo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Estonije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (4), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Estonije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Estoniji ne obstajajo makroekonomska neravnotežja.

(4)

Estonija je 26. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in program stabilnosti za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Estonijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Po načrtih vlade naj bi se primanjkljaj sektorja država v višini 0,3 % BDP v letu 2017 prevesil v presežek v višini 0,2 % BDP v letu 2018 in 0,5 % BDP v letu 2019 ter se nato približeval uravnoteženemu proračunu. Njen srednjeročni proračunski cilj je strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP. V skladu s programom stabilnosti za leto 2018 naj bi preračunani (6) strukturni primanjkljaj znašal 0,8 % BDP v letu 2018, 0,4 % BDP v letu 2019, nato pa naj bi se ohranjal majhen primanjkljaj. Dolg sektorja država kot odstotek BDP naj bi v letih 2018 in 2019 ostal pod 9 % BDP, nato pa naj bi se do leta 2022 znižal na 5,3 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden. Negativna tveganja za predpostavke o donosu od prihodkov so povezana predvsem z nekaterimi ukrepi, ki niso natančno opredeljeni in vplivajo na vsa leta programskega obdobja.

(7)

Za leto 2018 je bilo Estoniji priporočeno, naj ohrani svoj srednjeročni proračunski cilj. To je skladno z najvišjo nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (7) v višini 6,1 %, kar ustreza dovoljenemu poslabšanju strukturnega salda za 0,2 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja v letu 2018 tveganje določenega odklona od te zahteve. V letu 2019, ko naj bi proizvodna vrzel Estonije predvidoma znašala 2,7 % BDP in naj bi bila načrtovana rast BDP pod ocenjeno stopnjo potencialne rasti, nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov ne bi smela preseči 4,1 %, kar je v skladu s strukturno prilagoditvijo v višini 0,6 % BDP, kot izhaja iz skupno dogovorjene prilagoditvene matrike zahtev v okviru Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 ob predpostavki nespremenjenih politik obstaja tveganje določenega odklona od navedene zahteve v letu 2019 ter v letih 2018 in 2019 skupaj. Svet na splošno meni, da bi morala biti Estonija pripravljena na sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev skladnosti v letih 2018 in 2019.

(8)

Zagotavljanje ustreznejše mreže socialne varnosti, podprte z boljšim zagotavljanjem storitev, ostaja velik izziv za Estonijo. Estonija namenja manj sredstev za socialno zaščito (okoli 16 % BDP) od povprečja Unije (približno 28 % BDP). Učinek socialnih transferjev na zmanjšanje revščine se izboljšuje, vendar je še vedno majhen in pod povprečjem Unije. Estonija ima še vedno visoko stopnjo tveganja revščine, zlasti za invalide, gospodinjstva brez delovno aktivnih članov in starejše ljudi, zlasti tiste, ki živijo sami. Dohodkovna neenakost, ki je leta 2016 znašala 5,6 % ostaja kljub nedavnemu izboljšanju višja od povprečja Unije (ki je leta 2016 znašalo 5,2 %). Sprejetih je bilo nekaj ukrepov za zagotavljanje ustreznih družinskih prejemkov za večje družine, kar je še dodatno zmanjšalo relativno revščino med otroki. Izvedeno je bilo povišanje ravni socialne pomoči za osebe pod pragom minimalnega dohodka, skupaj s spodbudami za vrnitev na delo. Plačilo nadomestila v višini 115 EUR osebam z nizkimi pokojninami in osebam, ki živijo same, je bil prvi korak pri obravnavanju zelo visoke stopnje tveganja revščine v tej skupini. Vrzel tveganja revščine ali socialne izključenosti med invalidi in neinvalidi (ki je leta 2016 znašala 20,9 %) je bila prav tako višja od povprečja Unije (10,1 %). Financiranje storitev dolgotrajne oskrbe ne ustreza potrebam starajočega se prebivalstva. Učinek upravne reforme, ki se trenutno izvaja, na zagotavljanje visokokakovostnih storitev še ni viden.

(9)

Razlika v plačah med spoloma, ki znaša 25,3 %, kljub zmanjševanju ostaja med najvišjimi v Uniji. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja se spodbuja z nedavnimi spremembami pri starševskem dopustu in sistemu socialnih prejemkov. Pričakuje se, da bodo te spremembe ženske spodbudile, da bi se prej vrnile na delo in tako prispevale k zmanjševanju razlik v plačah med spoloma v Estoniji. Spremembe bodo uvedene med letoma 2018 in 2020. Poteka razprava o predlogu o drugi fazi reforme starševskega dopusta. V tem okviru in zunaj njega ostaja pomembno nadaljnje sodelovanje s socialnimi partnerji in krepitev njihove zmogljivosti glede na zelo nizke stopnje članstva. Spremembe zakona o enakosti spolov za izboljšanje preglednosti plač je treba še sprejeti in se bodo, potem ko bodo sprejete, uporabljale samo za subjekte javnega sektorja. Orodje za analizo razlik v plačah med spoloma po pričakovanjih ne bo pripravljeno pred letom 2019.

(10)

Počasna rast produktivnosti v Estoniji je povezana z njenimi skromnimi rezultati na področju raziskav, tehnologije in inovacij. Z manj kot 0,5 % estonskih podjetij, ki so poročala o raziskovalnih dejavnostih v letu 2016, znaša intenzivnost zasebnih naložb v raziskave in razvoj le 0,7 % BDP, kar je polovica povprečja Unije, ki je 1,3 %. Poleg tega so se v zadnjih letih znatno zmanjšali številni kazalniki, ki merijo inovacije, kot so mala in srednja podjetja, ki ustvarjajo nove izdelke in postopke oziroma so inovativna. Medtem ko so v gospodarstvu prisotne nekatere dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in dejavnosti, ki temeljijo na znanju, intenzivnost zasebnih naložb v raziskave in razvoj, znanstveno poslovne povezave ter inovacijska in tehnološka zmogljivost podjetij ostajajo nizke. Odhodki javnega sektorja za raziskave, tehnologijo in inovacije so tradicionalno nad povprečjem v Uniji. Vendar predstavlja izzive nezadostno določanje prednostnih nalog na področju javnih raziskav. Estonija je sprejela več ukrepov za povečanje raziskovalne in inovacijske uspešnosti gospodarstva, doseganje njihovega čim večjega učinka pa predstavlja izziv.

(11)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Estonije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Estonija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Estoniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(12)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2018, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

2.