(1)

Zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Slavonski kulen“ /„Slavonski kulin“ kot zaščitene geografske označbe (ZGO) je bil v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je 11. februarja 2016 prejela ugovor Slovenije. Povezani utemeljeni ugovor je Komisija prejela 7. aprila 2016.

(3)

Ker je Komisija menila, da je tak ugovor dopusten, je z dopisom z dne 13. maja 2016 pozvala Hrvaško in Slovenijo, da v treh mesecih opravita ustrezna posvetovanja, v katerih bi dosegli dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(4)

Dogovor med stranema ni bil dosežen. Informacije o ustreznih posvetovanjih med hrvaško in slovensko stranjo so bile ustrezno sporočene Komisiji. Zato bi morala Komisija sprejeti sklep v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj.

(5)

Komisija je obravnavala trditve iz utemeljenega ugovora in informacij, poslanih Komisiji v zvezi s posvetovanji med zainteresiranima stranema, in sklenila, da bi bilo treba ime „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ registrirati kot ZGO.

(6)

V skladu s členom 10(1)(c) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je vložnica ugovora trdila, da bi registracija imena „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ kot zaščitene geografske označbe ogrozila obstoj identičnega imena proizvoda, ki je bil zakonito na trgu že več kot pet let pred datumom objave iz točke (a) člena 50(2).

(7)

Vložnica ugovora trdi, da slovenski proizvajalec Celjske mesnine d.d. zakonito proizvaja in trži „Slavonski kulen“ že več kot 25 let, s povprečno letno proizvodnjo okrog 70 ton. Prihodki od prodaje proizvoda „Slavonski kulen“, proizvedenega v Sloveniji, letno znašajo okrog 450 000 EUR, zaradi visoke kakovosti proizvoda pa je njegova proizvodnja v porastu. Predloženi so bili dokazi, da se je proizvod „Slavonski kulen“, proizveden v Sloveniji, v zadnjih desetih letih tržil v Sloveniji in drugod po EU (v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem, Hrvaškem) ter v tretjih državah (v Srbiji, Bosni in Hercegovini).

(8)

Vložnica ugovora trdi – pri čemer niso bili predloženi nobeni nasprotni dokazi – da se ime „Slavonski kulen“ v Sloveniji nikoli ni uporabljalo z namenom izkoriščanja slovesa imena, ki se uporablja za hrvaški proizvod, potrošniki pa se niso nikoli zavajali glede porekla proizvoda.

(9)

Glede na navedeno bi registracija imena „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ kot ZGO in posledična prepoved uporabe tega imena ogrozili obstoj identičnega imena proizvoda, ki ga uporabljajo Celjske mesnine. Zahtevam za registracijo imena „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ (ZGO) se ni oporekalo. Zato navedeno ime izpolnjuje pogoje za registracijo kot ZGO.

(10)

Vendar je na podlagi informacij iz slovenskega ugovora, iz katerih je razvidno, da se je „Slavonski kulen“, proizveden v Sloveniji, zakonito tržil z navedenim imenom že več kot pet let, vendar ne več kot 25 let, slovenskemu podjetju Celjske mesnine d.d. primerno odobriti prehodno obdobje petih let, v katerem lahko še naprej uporablja ime, ki ga ogroža registracija, in prilagodi trženje svojih proizvodov na trgu.

(11)

Čeprav je zaščita dodeljena za celoten izraz „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“, se lahko negeografski sestavni del tega izraza, tj. „kulen“/„kulin“, ki opredeljuje vrsto klobase, tudi kot prevod, na ozemlju Unije še naprej uporablja, če se upoštevajo načela in pravila pravnega reda Unije.

(12)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –