EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017L2397

Direktiva (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter razveljavitvi direktiv Sveta 91/672/EGS in 96/50/ES (Besedilo velja za EGP)

OJ L 345, 27.12.2017, p. 53–86 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 03/03/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2017/2397/oj

27.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/53


DIREKTIVA (EU) 2017/2397 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. decembra 2017

o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter razveljavitvi direktiv Sveta 91/672/EGS in 96/50/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktivi Sveta 91/672/EGS (3) in 96/50/ES (4) sta prvi korak k harmonizaciji in priznavanju poklicnih kvalifikacij za člane posadke v plovbi po celinskih plovnih poteh.

(2)

Zahteve za člane posadke, ki plujejo po reki Ren, ne spadajo v področje uporabe direktiv 91/672/EGS in 96/50/ES in jih določi Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) v skladu s Pravilnikom o osebju, ki pluje po Renu.

(3)

Za poklice na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, razen za voditelje čolnov, se uporablja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (5). Vendar pa vzajemno priznavanje diplom in spričeval v skladu z Direktivo 2005/36/ES ni v celoti prilagojeno rednim in pogostim čezmejnim dejavnostim v poklicih s področja plovbe po celinskih plovnih poteh, ki se opravljajo predvsem na celinskih plovnih poteh, povezanih s celinskimi plovnimi potmi druge države članice.

(4)

V ocenjevalni študiji, ki jo je leta 2014 izvedla Komisija, je bilo izpostavljeno, da omejitev področja uporabe direktiv 91/672/EGS in 96/50/ES na voditelje čolnov ter nezagotovljenost samodejnega priznavanja potrdil o usposobljenosti za voditelje čolnov, izdanih v skladu z navedenima direktivama, na reki Ren ovirata mobilnost članov posadke pri plovbi po celinskih plovnih poteh.

(5)

Za lažjo mobilnost, zagotavljanje varnosti plovbe ter zaščito človeških življenj in okolja je bistveno, da imajo člani posadke krova, zlasti pa osebe, pristojne za ukrepanje v izrednih razmerah na krovu potniških plovil, in osebe, vključene v oskrbovanje plovil, ki za gorivo uporabljajo utekočinjeni zemeljski plin, potrdila, ki dokazujejo njihove kvalifikacije. Za učinkovito izvrševanje bi morali imeti med opravljanjem svojega poklica to potrdilo pri sebi. Navedeni preudarki veljajo tudi za mlade, katerih varnost in zdravje pri delu je zaščitena v skladu z Direktivo Sveta 94/33/ES (6).

(6)

Plovba v športne namene ali v prostem času, upravljanje trajektov, ki se ne premikajo samostojno, ter plovba s strani oboroženih sil ali intervencijskih služb so dejavnosti, za katere niso potrebne kvalifikacije, podobne tistim kvalifikacijam, ki se zahtevajo za poklicno plovbo za prevoz blaga in ljudi. Zato ta direktiva ne bi smela zajemati oseb, ki opravljajo navedene dejavnosti.

(7)

Voditelji čolnov, ki plujejo v okoliščinah, ki pomenijo posebno varnostno tveganje, bi morali imeti posebna dovoljenja, zlasti za plovbo v velikih konvojih, plovbo s plovnimi objekti, ki kot gorivo uporabljajo utekočinjeni zemeljski plin, plovbo v pogojih zmanjšane vidljivosti, plovbo po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja ali plovbo po plovnih poteh, ki pomenijo posebna tveganja za plovbo. Za pridobitev takih dovoljenj bi se moralo od voditeljev čolnov zahtevati, da dokažejo posebne dodatne kompetence.

(8)

Države članice bi morale za zagotovitev varnosti plovbe določiti celinske plovne poti pomorskega značaja v skladu s harmoniziranimi merili. Zahteve glede kompetenc za plovbo po teh plovnih poteh bi morale biti opredeljene na ravni Unije. Brez nepotrebnega omejevanja mobilnosti voditeljev čolnov bi morale imeti države članice, kadar je to potrebno za zagotavljanje varnosti plovbe in po potrebi v sodelovanju s pristojno evropsko rečno komisijo tudi možnost, da določijo plovne poti, ki pomenijo posebna tveganja za plovbo, v skladu s harmoniziranimi merili in postopki na podlagi te direktive. V takih primerih bi morale biti s tem povezane zahteve glede kompetenc določene na nacionalni ravni.

(9)

Da bi prispevali k mobilnosti oseb, vključenih v upravljanje plovnih objektov v Uniji, in ob upoštevanju, da bi morali vsa potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijski dnevniki, izdani v skladu s to direktivo, izpolnjevati zahtevane minimalne standarde v skladu s harmoniziranimi merili, bi države članice morale priznavati poklicne kvalifikacije, potrjene v skladu s to direktivo. Posledično bi morale imeti osebe s takimi kvalifikacijami možnost opravljati svoj poklic na vseh celinskih plovnih poteh Unije.

(10)

Glede na to, da na določenih nacionalnih celinskih plovnih poteh ni čezmejnih dejavnosti in z namenom znižanja stroškov, bi države članice morale imeti možnost določiti, da na nacionalnih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinsko plovno potjo druge države članice, potrdila Unije o usposobljenosti niso obvezna. Vendar pa bi potrdila Unije morala dopuščati dostop do dejavnosti plovbe na teh nepovezanih plovnih poteh.

(11)

Direktiva 2005/36/ES se še naprej uporablja za člane posadke krova, ki so izvzeti iz obveznosti, da morajo imeti potrdilo Unije o usposobljenosti, izdano v skladu s to direktivo, prav tako se še naprej uporablja za kvalifikacije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki niso zajete v tej direktivi.

(12)

Kadar države članice odobrijo izjeme od obveznosti, da se ima pri sebi potrdilo Unije o usposobljenosti, bi morale za osebe, ki plujejo po njihovih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnim omrežjem druge države članice, v kateri se uporablja izjema, priznavati potrdila Unije o usposobljenosti. Te države članice bi morale zagotoviti tudi, da se v pomorskih knjižicah oseb, ki imajo potrdilo Unije o usposobljenosti, potrdijo podatki v zvezi s časom plovbe in opravljenimi potmi na teh celinskih plovnih poteh, če tako zahteva član posadke. Poleg tega bi morale te države članice sprejeti in izvrševati ustrezne ukrepe in kazni za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih praks v zvezi s potrdili Unije o usposobljenosti in pomorskimi knjižicami na teh nepovezanih celinskih plovnih poteh.

(13)

Države članice, ki uporabljajo izjeme od obveznosti posedovanja potrdila Unije o usposobljenosti, bi morale imeti možnost, da začasno prekličejo potrdila Unije o usposobljenosti za osebe, ki plujejo po njihovih nacionalnih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnim omrežjem druge države članice, v kateri se uporablja izjema.

(14)

Državi članici, katere nobena od celinskih plovnih poti ni povezana s plovnim omrežjem druge države članice in ki sklene, da ne bo izdajala potrdil Unije o usposobljenosti v skladu s to direktivo, bi bilo v nesorazmerno in nepotrebno breme, če bi morala v svojo zakonodajo prenesti vse določbe te direktive in jih izvajati. Zato bi morala biti taka država članica oproščena obveznosti, da v svojo zakonodajo prenese določbe glede potrjevanja kvalifikacij in jih izvaja, če sklene, da ne bo izdajala potrdil Unije o usposobljenosti. Kljub temu bi morala biti taka država članica obvezana na svojem ozemlju priznavati potrdilo Unije o usposobljenosti, da bi se spodbujala mobilnost delavcev v Uniji, zmanjšalo upravno breme, povezano z mobilnostjo delovne sile, in povečala privlačnost poklica.

(15)

V več državah članicah je plovba po celinskih plovnih poteh neredna dejavnost, ki služi le lokalnim ali sezonskim interesom na plovnih poteh, ki niso povezane z drugimi državami članicami. Čeprav bi bilo treba načelo priznavanja poklicnih potrdil na podlagi te direktive upoštevati tudi v teh državah članicah, bi moralo biti upravno breme sorazmerno. Uvedba orodij, kot so podatkovne zbirke in registri, bi povzročila znatno upravno breme, ne bi pa prinesla prave koristi, saj se lahko pretok informacij med državami članicami doseže tudi z drugačnimi vrstami sodelovanja. Zato je utemeljeno, da se zadevnim državam članicam dopusti prenesti le minimalne določbe, potrebne za priznanje poklicnih potrdil, izdanih v skladu s to direktivo.

(16)

V nekaterih državah članicah plovba po celinskih plovnih poteh tehnično ni mogoča. Če bi od teh držav članic zahtevali prenos te direktive, bi jim to povzročilo nesorazmerno upravno breme.

(17)

Pomembno je, da je sektor plovbe po celinskih plovnih poteh zmožen ponuditi programe, usmerjene tako v ohranjanje zaposlenih, starejših od 50 let, kot v izboljšanje znanja in spretnosti ter zaposljivosti mladih.

(18)

Komisija bi morala zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse člane posadke, ki svoj poklic izključno in redno opravljajo v Uniji, ter bi morala preprečiti kakršno koli zniževanje plač ter kakršno koli diskriminacijo na podlagi narodnosti, kraja prebivališča ali zastave plovila.

(19)

Ob upoštevanju sodelovanja med Unijo in CCNR, ki je bilo vzpostavljeno leta 2003 in je privedlo do ustanovitve Evropskega odbora za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (v nadaljnjem besedilu: odbor CESNI) pod okriljem CCNR, ter za poenostavitev pravnih okvirov, ki urejajo poklicne kvalifikacije v Evropi, bi morali biti potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijski dnevniki, izdani v skladu s Pravilnikom o osebju, ki pluje po Renu, ki določa zahteve, ki so enake zahtevam iz te direktive, veljavni na vseh celinskih plovnih poteh Unije. Taka potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijski dnevniki, ki jih izdajo tretje države, bi se morali v Uniji priznavati pod pogojem vzajemnosti.

(20)

Kadar delodajalci v Uniji zaposlujejo člane posadke krova, ki imajo potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijske dnevnike, ki so bili izdani v tretjih državah in so jih priznali pristojni organi v Uniji, je pomembno, da uporabljajo socialno in delovno pravo države članice, kjer se izvaja dejavnost.

(21)

Za nadaljnje odpravljanje ovir za mobilnost delavcev in nadaljnjo poenostavitev pravnih okvirov, ki urejajo poklicne kvalifikacije v Evropi, se lahko na vseh plovnih poteh v Uniji priznajo tudi vsa potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice ali ladijski dnevniki, ki jih je izdala tretja država na podlagi zahtev, ki so enake zahtevam, določenim v tej direktivi, ob upoštevanju ocene Komisije in pod pogojem, da je zadevna tretja država priznala dokumente, izdane v skladu s to direktivo.

(22)

Države članice bi morale izdajati potrdila o usposobljenosti samo tistim osebam, ki izpolnjujejo zahteve glede minimalne ravni kompetenc, minimalne starosti, zdravstvene zmožnosti in časa plovbe, potrebne za pridobitev določene kvalifikacije.

(23)

Pomembno je, da Komisija in države članice mlade spodbujajo k prizadevanju za pridobitev poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter da Komisija in države članice določijo posebne ukrepe v podporo tonamenskim dejavnostim socialnih partnerjev.

(24)

Za zaščito vzajemnega priznavanja kvalifikacij bi morala potrdila o usposobljenosti temeljiti na kompetencah, potrebnih za upravljanje plovnih objektov. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo osebe, ki prejmejo potrdilo o usposobljenosti, ustrezno minimalno raven kompetenc, preverjeno z ustreznim ocenjevanjem. Taka ocenjevanja bi lahko potekala v obliki upravnega izpitnega preverjanja ali v okviru odobrenih programov usposabljanja, ki se izvajajo v skladu s skupnimi standardi, da se zagotovi primerljiva minimalna raven kompetenc v vseh državah članicah za različne kvalifikacije.

(25)

Med plovbo po celinskih plovnih poteh Unije bi morali biti voditelji čolnov sposobni uporabiti znanje o pravilih, ki urejajo promet po celinskih plovnih poteh, kot so Evropski kodeks za plovbo po celinskih plovnih poteh (CEVNI) ali drugi ustrezni prometni predpisi, ter o pravilih, ki se uporabljajo za člane posadke plovnih objektov, vključno s pravili o počitku, kot so določena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali s posebnimi predpisi, dogovorjenimi na regionalni ravni, kot je Pravilnik o osebju, ki pluje po Renu.

(26)

Voditelji čolnov so pri opravljanju poklica odgovorni za varnost, zato se za plovbo s pomočjo radarja in oskrbovanje z gorivom plovnih objektov, ki za gorivo uporabljajo utekočinjeni zemeljski plin, ali plovbo s takimi plovnimi objekti zahteva preverjanje s praktičnimi izpiti, ali je dejansko dosežena zahtevana raven kompetenc. Taki praktični izpiti bi se lahko izvajali z uporabo odobrenih simulatorjev, s čimer bi dodatno olajšali ocenjevanje kompetenc.

(27)

Za varnost plovbe po celinskih plovnih poteh je ključno znanje o uporabi radijske opreme na plovnem objektu. Pomembno je, da države članice spodbujajo vse člane posadke krova, ki bi jim lahko bilo treba upravljati plovni objekt, da opravijo usposabljanje in pridobijo potrdilo o uporabi takšne opreme. Za voditelje čolnov in krmarje bi morala biti takšno usposabljanje in potrdilo obvezna.

(28)

Odobritev programov usposabljanja je potrebna za preverjanje, ali programi izpolnjujejo minimalne skupne zahteve glede vsebine in organizacije. Prek skladnosti s takšnimi zahtevami se lahko odpravijo nepotrebne ovire za začetek opravljanja poklica, tako da osebam, ki so že pridobile potrebna znanja in spretnosti med poklicnim usposabljanjem, ni treba opravljati nepotrebnega dodatnega izpitnega preverjanja. Odobreni programi usposabljanja bi lahko tudi olajšali začetek opravljanja poklica na področju celinske plovbe delavcem s predhodnimi izkušnjami iz drugih sektorjev, saj bi lahko izkoristili namenske programe usposabljanja, pri katerih se upoštevajo njihove že pridobljene kompetence.

(29)

Za dodatno olajšanje mobilnosti voditeljev čolnov bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da s privolitvijo države članice, v kateri se nahaja odsek celinske vodne poti s posebnimi tveganji, ocenijo kompetence, potrebne za plovbo po tem določenem odseku celinske vodne poti.

(30)

Čas plovbe bi bilo treba preverjati s potrjenimi vnosi v pomorskih knjižicah. Da bi bilo takšno preverjanje mogoče, bi morale države članice izdajati pomorske knjižice in ladijske dnevnike ter zagotoviti, da bodo iz slednjih razvidne poti plovnih objektov. Zdravstveno zmožnost kandidata bi moral potrditi odobren zdravnik.

(31)

Kadar so zaradi natovarjanja in raztovarjanja potrebne aktivne dejavnosti plovbe, kot so izkopavanje ali manevriranje med točkami natovarjanja ali raztovarjanja, bi morale države članice čas, potreben za takšne dejavnosti, upoštevati kot čas plovbe in ga ustrezno zabeležiti.

(32)

Kadar koli ukrepi, določeni v tej direktivi, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi se morala izvajati v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti z uredbama (ES) št. 45/2001 (7) in (EU) 2016/679 (8) Evropskega parlamenta in Sveta.

(33)

Da bi države članice prispevale k učinkovitemu upravljanju v zvezi s potrdili o usposobljenosti, bi morale določiti pristojne organe za izvajanje te direktive ter uvesti registre za beleženje podatkov o potrdilih o usposobljenosti, pomorskih knjižicah in ladijskih dnevnikih. Zaradi lažje izmenjave informacij med državami članicami in s Komisijo za izvajanje, izvrševanje in oceno te direktive ter v statistične namene, ohranjanje varnosti in enostavno plovbo bi morale države članice take informacije, vključno s podatki o potrdilih o usposobljenosti, pomorskih knjižicah in ladijskih dnevnikih, sporočati z vključitvijo v podatkovno zbirko Komisije. Komisija bi morala pri vodenju te podatkovne zbirke spoštovati načela varovanja osebnih podatkov.

(34)

Organi, tudi tisti v tretjih državah, ki izdajajo potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijske dnevnike v skladu s pravili, ki so enaka pravilom iz te direktive, obdelujejo osebne podatke. Organi, vključeni v izvajanje in izvrševanje te direktive, in po potrebi mednarodne organizacije, ki so določile taka enaka pravila, bi morali imeti dostop do podatkovne zbirke Komisije za namene ocene te direktive, v statistične namene, za ohranjanje varnosti, zagotavljanje mirne plovbe in lažjo izmenjavo informacij med temi organi. Vendar bi se morala za dostop zahtevati ustrezna raven varstva podatkov, zlasti kar zadeva osebne podatke, za tretje države in mednarodne organizacije pa bi moralo veljati tudi načelo vzajemnosti.

(35)

Da bi dodatno posodobili sektor plovbe po celinskih plovnih poteh in zmanjšali upravno breme, hkrati pa otežili nedovoljene posege v dokumente, bi morala Komisija ob upoštevanju načela boljšega pravnega urejanja razmisliti o preučitvi možnosti nadomestitve tiskane različice potrdila Unije o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijskega dnevnika z elektronskimi orodji, kot so elektronske poklicne izkaznice in elektronske enote za plovila.

(36)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da po potrebi nasprotuje, da država članica sprejme nameravane zahteve glede kompetenc v zvezi s posebnimi tveganji na nekaterih odsekih celinskih plovnih poti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(37)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem vzorcev za izdajo potrdil Unije o usposobljenosti, potrdil o praktičnih izpitih, pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov ter bi morala sprejeti sklepe o priznavanju v skladu s členom 10. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(38)

Za zagotovitev minimalnih harmoniziranih standardov za potrjevanje kvalifikacij in olajšanje izmenjave informacij med državami članicami ter olajšanje izvajanja, spremljanja in ocene te direktive s strani Komisije bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določanjem standardov za kompetence, standardov zdravstvene zmožnosti, standardov za praktične izpite, standardov za odobritev simulatorjev ter standardov, ki določajo značilnosti in pogoje uporabe podatkovne zbirke, ki jo vzdržuje Komisija, za shranjevanje kopije ključnih podatkov, povezanih s potrdili Unije o usposobljenosti, pomorskimi knjižicami, ladijskimi dnevniki in priznanimi dokumenti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(39)

S prehodnimi ukrepi bi bilo treba odpraviti ne samo težavo v zvezi s potrdili, izdanimi za voditelje čolnov v skladu z Direktivo 96/50/ES, Pravilnikom o osebju, ki pluje po Renu, ali določeno nacionalno zakonodajo, temveč tudi težavo v zvezi s takimi potrdili, izdanimi za druge kategorije članov posadke krova, ki spadajo na področje uporabe te direktive. S temi ukrepi bi bilo treba kar najbolje zaščititi predhodno priznane pravice in določiti razumen rok, v katerem bi usposobljeni člani posadke lahko zaprosili za potrdilo Unije o usposobljenosti. Zato bi morali ti ukrepi predvideti ustrezno obdobje, v katerem bi se ta potrdila lahko uporabljala na celinskih plovnih poteh Unije, za katere so bila veljavna pred koncem obdobja za prenos. Ti ukrepi bi prav tako morali zagotoviti sistem prehoda na nova pravila za vsa ta potrdila, zlasti kar zadeva poti lokalnega pomena.

(40)

Harmonizacijo zakonodaje na področju poklicnih kvalifikacij v plovbi po celinskih plovnih poteh v Evropi olajšujeta tesno sodelovanje med Unijo in CCNR ter razvoj standardov odbora CESNI. Odbor CESNI, ki je odprt za strokovnjake iz vseh držav članic, oblikuje standarde na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, vključno s standardi za poklicne kvalifikacije. Evropske rečne komisije, ustrezne mednarodne organizacije, socialni partnerji in poklicna združenja bi morali biti v celoti vključeni v oblikovanje in določanje standardov odbora CESNI. Kadar so pogoji iz te direktive izpolnjeni, bi se morala Komisija pri sprejemanju izvedbenih in delegiranih aktov v skladu s to direktivo sklicevati na standarde odbora CESNI.

(41)

Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za priznavanje minimalnih poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(42)

Da bi uravnotežili zastopanost spolov v sektorju plovbe po celinskih plovnih poteh, je treba spodbujati dostop žensk do zadevnih kvalifikacij in poklicev.

(43)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo biti informacije, ki so jih države članice v okviru prenosa direktive dolžne zagotoviti Komisiji, jasne in natančne. To velja tudi za to direktivo, ki glede prenosa izrecno določa ciljno usmerjen pristop.

(44)

Direktivi 91/672/EGS in 96/50/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

V tej direktivi so določeni pogoji in postopki za potrjevanje kvalifikacij oseb, vključenih v upravljanje plovnih objektov, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije, ter za priznavanje takih kvalifikacij v državah članicah.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za člane posadke krova, strokovnjake za utekočinjeni zemeljski plin in strokovnjake za potniško plovbo na naslednjih vrstah plovnih objektov na kateri koli celinski plovni poti Unije:

(a)

plovilih dolžine 20 metrov ali več;

(b)

plovilih, katerih zmnožek dolžine, širine in ugreza je enak prostornini 100 kubičnih metrov ali več;

(c)

vlačilcih in potisnih plovilih, namenjenih za:

(i)

vleko ali potiskanje plovil iz točk (a) in (b);

(ii)

vleko ali potiskanje plavajoče opreme;

(iii)

vzdolžno premikanje plovil iz točk (a) in (b) ali plavajoče opreme;

(d)

potniških plovilih;

(e)

plovilih, za katere je v skladu z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) potrebno potrdilo o ustreznosti;

(f)

plavajoči opremi.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

osebe, ki plujejo v športne namene ali v prostem času;

(b)

osebe, vključene v upravljanje trajektov, ki se ne premikajo samostojno;

(c)

osebe, vključene v upravljanje plovnih objektov, ki jih uporabljajo oborožene sile, sile za vzdrževanje javnega reda, službe civilne zaščite, službe za upravljanje plovnih poti, gasilske službe in druge intervencijske službe.

3.   Brez poseganja v člen 39(3) se ta direktiva prav tako ne uporablja za osebe, ki plujejo v državah članicah, katerih celinske plovne poti niso povezane s plovnim omrežjem druge države članice, in ki izvajajo izključno:

(a)

omejene plovbe lokalnega pomena, pri katerih razdalja od kraja odhoda nikoli ne presega desetih kilometrov, ali

(b)

sezonske plovbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„celinska plovna pot“ pomeni plovno pot, razen morja, odprto za plovbo s plovnimi objekti iz člena 2;

(2)

„plovni objekt“ pomeni plovilo ali del plavajoče opreme;

(3)

„plovilo“ pomeni plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh ali morsko ladjo;

(4)

„vlačilec“ pomeni plovilo, zgrajeno posebej za opravljanje vleke;

(5)

„potiskač“ pomeni plovilo, zgrajeno posebej za poganjanje konvoja v potisni navezi;

(6)

„potniško plovilo“ pomeni plovilo, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov;

(7)

„potrdilo Unije o usposobljenosti“ pomeni potrdilo, ki ga izda pristojni organ in s katerim se potrjuje, da oseba izpolnjuje zahteve iz te direktive;

(8)

„Konvencija STCW“ pomeni „Konvencijo STCW“, kakor je opredeljena v členu 1(21) Direktive 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(9)

„člani posadke krova“ pomeni osebe, vključene v splošno upravljanje plovnega objekta, ki pluje po celinskih plovnih poteh Unije, in ki opravljajo različne naloge, kot so naloge v zvezi s plovbo, nadziranjem upravljanja plovnega objekta, ravnanjem s tovorom, razporejanjem tovora, prevozom potnikov, ladijskim strojništvom, vzdrževanjem in popravili, komunikacijo, zdravjem in varnostjo ter varstvom okolja, razen oseb, ki so zadolžene le za delovanje motorjev, žerjavov ali električne in elektronske opreme;

(10)

„potrdilo za radijskega operaterja“ pomeni nacionalno potrdilo, ki ga v skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah, priloženem Mednarodni konvenciji o telekomunikacijah, izda država članica in dovoljuje upravljanje radiokomunikacijske postaje na plovnem objektu za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(11)

„strokovnjak za potniško plovbo“ pomeni osebo, ki dela na plovilu in je usposobljena za sprejemanje ukrepov v izrednih razmerah na krovu potniških plovil;

(12)

„strokovnjak za utekočinjeni zemeljski plin“ pomeni osebo, ki je usposobljena za sodelovanje v postopku oskrbe plovnega objekta, ki kot gorivo uporablja utekočinjeni zemeljski plin, z gorivom ali za voditelja čolna, ki upravlja takšen plovni objekt;

(13)

„voditelj čolna“ pomeni člana posadke krova, ki je usposobljen za upravljanje plovnega objekta po celinskih plovnih poteh držav članic in za to, da ima splošno odgovornost na krovu, vključno za posadko, potnike in tovor;

(14)

„posebno tveganje“ pomeni varnostno tveganje zaradi določenih plovnih razmer, zaradi katerih morajo imeti voditelji čolnov kompetence, ki presegajo tisto, kar se pričakuje v skladu s splošnimi standardi za kompetence za njihovo vodstveno raven;

(15)

„kompetenca“ pomeni dokazano sposobnost za uporabo znanja in spretnosti, ki jih zahtevajo uveljavljeni standardi za ustrezno opravljanje nalog, potrebnih za upravljanje plovnih objektov za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(16)

„vodstvena raven“ pomeni raven odgovornosti, povezano z opravljanjem dela voditelja čolna in zagotavljanjem, da drugi člani posadke krova pri upravljanju plovnega objekta ustrezno opravljajo vse naloge;

(17)

„operativna raven“ pomeni raven odgovornosti, povezano z opravljanjem dela čolnarja, kvalificiranega čolnarja ali krmarja ter ohranjanjem nadzora nad opravljanjem vseh nalog na njegovem določenem področju pristojnosti v skladu z ustreznimi postopki in po navodilih osebe na vodstveni ravni;

(18)

„veliki konvoj“ pomeni konvoj v potisni navezi, katerega zmnožek skupne dolžine in skupne širine potiskanega plovnega objekta je enak površini 7 000 kvadratnih metrov ali več;

(19)

„pomorska knjižica“ pomeni osebni register, v katerem so zabeležene podrobnosti o delovni zgodovini člana posadke, zlasti čas plovbe in opravljene poti;

(20)

„ladijski dnevnik“ pomeni uradno evidenco o opravljenih poteh plovnega objekta in njegove posadke;

(21)

„aktivna pomorska knjižica“ ali „aktivni ladijski dnevnik“ pomeni pomorsko knjižico ali ladijski dnevnik, v katerem se lahko beležijo podatki;

(22)

„čas plovbe“ pomeni čas, merjen v dnevih, ki ga člani posadke krova preživijo na krovu med potjo na plovnem objektu po celinskih plovnih poteh, vključno z natovarjanjem in raztovarjanjem, ki zahtevata aktivne dejavnosti plovbe, ki ga potrdi pristojni organ;

(23)

„plavajoča oprema“ pomeni plavajočo napravo, ki nosi delovno orodje, kot so žerjavi, oprema za izkopavanje, ovni ali dvigala;

(24)

„dolžina“ pomeni največjo dolžino trupa v metrih, brez smernega krmila in poševnika;

(25)

„širina“ pomeni največjo širino trupa v metrih, merjeno do zunanjega roba zunanje oplate (brez koles, ograj in podobnega);

(26)

„ugrez“ pomeni navpično razdaljo v metrih med najnižjo točko trupa brez upoštevanja kobilice ali drugih nepremičnih pritrditev in črto največjega ugreza;

(27)

„sezonska plovba“ pomeni plovno dejavnost, ki se izvaja največ šest mesecev vsako leto.

POGLAVJE 2

POTRDILA UNIJE O USPOSOBLJENOSTI

Člen 4

Obveznost, v skladu s katero je treba pri sebi imeti potrdilo Unije o usposobljenosti za člana posadke krova

1.   Države članice zagotovijo, da imajo člani posadke krova, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije, pri sebi potrdilo Unije o usposobljenosti za člana posadke krova, izdano v skladu s členom 11, ali potrdilo, priznano v skladu s členom 10(2) ali (3).

2.   Za člane posadke krova, razen voditeljev čolnov, sta potrdilo Unije o usposobljenosti in pomorska knjižica iz člena 22 združena v en dokument.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena so potrdila oseb, vključenih v upravljanje plovnega objekta, razen voditeljev čolnov, izdana ali priznana v skladu z Direktivo 2008/106/ES in posledično v skladu s Konvencijo STCW, veljavna na morskih ladjah, ki plujejo po celinskih plovnih poteh.

Člen 5

Obveznost, v skladu s katero je treba za posebne dejavnosti pri sebi imeti potrdilo Unije o usposobljenosti

1.   Države članice zagotovijo, da imajo strokovnjaki za potniško plovbo in strokovnjaki za utekočinjeni zemeljski plin pri sebi potrdilo Unije o usposobljenosti, izdano v skladu s členom 11, ali potrdilo, priznano v skladu s členom 10(2) ali (3).

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena so potrdila oseb, vključenih v upravljanje plovnega objekta, izdana ali priznana v skladu z Direktivo 2008/106/ES in posledično v skladu s Konvencijo STCW, veljavna na morskih ladjah, ki plujejo po celinskih plovnih poteh.

Člen 6

Obveznost, v skladu s katero morajo voditelji čolnov imeti posebna dovoljenja

Države članice zagotovijo, da imajo voditelji čolnov posebna dovoljenja, izdana v skladu s členom 12, ko:

(a)

plujejo po plovnih poteh, ki so bile klasificirane kot celinske plovne poti pomorskega značaja v skladu s členom 8;

(b)

plujejo po plovnih poteh, ki so bile določene kot odseki celinskih plovnih poti s posebnimi tveganji v skladu s členom 9;

(c)

plujejo s pomočjo radarja;

(d)

plujejo s plovnimi objekti, ki kot gorivo uporabljajo utekočinjeni zemeljski plin;

(e)

plujejo v velikih konvojih.

Člen 7

Izjeme v zvezi z nacionalnimi celinskimi plovnimi potmi, ki niso povezane s plovnim omrežjem druge države članice

1.   Država članica lahko osebe iz člena 4(1), člena 5(1) in člena 6, ki delujejo izključno na nacionalnih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnim omrežjem druge države članice, vključno s tistimi, ki so klasificirane kot celinske plovne poti pomorskega značaja, izvzame iz obveznosti iz člena 4(1) in (2), člena 5(1), člena 6, prvega pododstavka člena 22(1) ter člena 22(3) in (6).

2.   Država članica, ki odobri izjeme v skladu z odstavkom 1, lahko osebam iz odstavka 1 izda potrdila o usposobljenosti pod pogoji, ki se razlikujejo od splošnih pogojev iz te direktive, če takšna potrdila zagotavljajo ustrezno stopnjo varnosti. Priznavanje teh potrdil v drugih državah članicah ureja Direktiva 2005/36/ES ali, odvisno od primera, Direktiva 2005/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13).

3.   Države članice obvestijo Komisijo o izjemah, odobrenih v skladu z odstavkom 1. Komisija objavi informacije o teh odobrenih izjemah.

Člen 8

Klasifikacija celinskih plovnih poti pomorskega značaja

1.   Države članice klasificirajo odsek celinske plovne poti na svojem ozemlju kot celinsko plovno pot pomorskega značaja, kadar je izpolnjeno eno od naslednjih meril:

(a)

uporablja se Konvencija o mednarodnih pravilih o izogibanju trčenj na morju;

(b)

boje in oznake so v skladu s pomorskim sistemom;

(c)

na tej celinski plovni poti je potrebna zemeljska navigacija ali

(d)

za navigacijo na tej celinski plovni poti je potrebna pomorska oprema, za katere upravljanje je potrebno posebno znanje.

2.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o klasifikaciji vsakega določenega odseka celinskih plovnih poti na svojem ozemlju kot celinsko plovno pot pomorskega značaja. Uradnemu obvestilu Komisiji je priložena utemeljitev na podlagi meril iz odstavka 1. Komisija seznam priglašenih celinskih plovnih poti pomorskega značaja brez nepotrebnega odlašanja objavi.

Člen 9

Odseki celinskih plovnih poti s posebnimi tveganji

1.   Kadar je to potrebno za zagotavljanje varnosti plovbe, lahko države članice v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 določijo odseke celinskih plovnih poti s posebnimi tveganji, ki potekajo po njihovem ozemlju, kadar so taka tveganja posledica enega ali več naslednjih razlogov:

(a)

pogosto spreminjajoči se vzorci toka in hitrosti toka;

(b)

hidromorfološke značilnosti celinske plovne poti in odsotnost ustreznih informacijskih storitev za plovne poti na celinski plovni poti ali primernih kart;

(c)

obstoj posebne ureditve lokalnega prometa, ki jo upravičujejo posebne hidromorfološke značilnosti celinske plovne poti, ali

(d)

visoka pogostost nesreč na določenem odseku celinske plovne poti, ki se pripisuje pomanjkanju kompetenc, ki niso zajete v standardih iz člena 17.

Kadar države članice menijo, da je to potrebno za zagotovitev varnosti, se med postopkom določitve odsekov iz prvega pododstavka posvetujejo s pristojno evropsko rečno komisijo.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena in členom 20, skupaj z razlogi, na katerih temelji ukrep, vsaj šest mesecev pred predvidenim datumom sprejetja teh ukrepov.

3.   Kadar se odseki celinskih plovnih poti iz odstavka 1 nahajajo vzdolž meje med dvema ali več državami članicami, se zadevne države članice medsebojno posvetujejo in skupaj uradno obvestijo Komisijo.

4.   Kadar država članica namerava sprejeti ukrep, ki ni upravičen v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, lahko Komisija v šestih mesecih od uradnega obvestila sprejme izvedbeni akt, s katerim predloži svoj sklep o nasprotovanju sprejetju ukrepa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

5.   Komisija objavi ukrepe, ki so jih sprejele države članice, skupaj z razlogi iz odstavka 2.

Člen 10

Priznavanje

1.   Vsa potrdila Unije o usposobljenosti iz členov 4 in 5 ter vse pomorske knjižice ali ladijski dnevniki iz člena 22, ki so jih izdali pristojni organi v skladu s to direktivo, veljajo na vseh celinskih plovnih poteh Unije.

2.   Vsa potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice ali ladijski dnevniki, ki so bili izdani v skladu s Pravilnikom o osebju, ki pluje po Renu, in določajo zahteve, ki so enake zahtevam iz te direktive, veljajo na vseh celinskih plovnih poteh Unije.

Taka potrdila, pomorske knjižice in ladijski dnevniki, ki jih je izdala tretja država, veljajo na vseh celinskih plovnih poteh Unije, če zadevna tretja država v svoji jurisdikciji priznava dokumente Unije, izdane na podlagi te direktive.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 veljajo vsa potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice ali ladijski dnevniki, ki so bili izdani v skladu z nacionalnimi pravili tretje države in določajo zahteve, ki so enake zahtevam iz te direktive, na vseh celinskih plovnih poteh Unije, ob upoštevanju postopka in pogojev iz odstavkov 4 in 5.

4.   Vsaka tretja država lahko Komisiji predloži zaprosilo za priznanje potrdil, pomorskih knjižic ali ladijskih dnevnikov, ki so jih izdali njeni organi. Zaprosilu so priložene vse informacije, potrebne za ugotovitev, ali je izdaja takih dokumentov pogojena z zahtevami, ki so enake zahtevam, določenim v tej direktivi.

5.   Komisija po prejetju zaprosila za priznanje na podlagi odstavka 4 opravi oceno sistemov potrjevanja v tretji državi, ki je predložila zaprosilo, da ugotovi, ali je izdaja potrdil, pomorskih knjižic ali ladijskih dnevnikov, navedenih v njenem zaprosilu, pogojena z zahtevami, ki so enake zahtevam, določenim v tej direktivi.

Če je ugotovljeno, da so te zahteve enake, Komisija sprejme izvedbeni akt o priznavanju potrdil, pomorskih knjižic ali ladijskih dnevnikov, ki jih izdaja zadevna tretja država, v Uniji, če ta tretja država v svoji jurisdikciji priznava dokumente Unije, izdane na podlagi te direktive.

Komisija pri sprejemanju izvedbenega akta iz drugega pododstavka tega odstavka navede, na katere dokumente iz odstavka 4 tega člena se priznanje nanaša. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

6.   Kadar država članica meni, da tretja država ne izpolnjuje več zahtev iz tega člena, o tem nemudoma uradno obvesti Komisijo in predloži utemeljene razloge za prijavo.

7.   Komisija vsakih osem let oceni, ali je sistem potrjevanja v tretji državi iz drugega pododstavka odstavka 5 skladen z zahtevami, določenimi v tej direktivi. Če Komisija ugotovi, da zahteve, določene v tej direktivi, niso več izpolnjene, se uporabi odstavek 8.

8.   Če Komisija ugotovi, da izdajanje dokumentov iz odstavka 2 ali 3 tega člena ne temelji več na enakih zahtevah, kot so zahteve, določene v tej direktivi, sprejme izvedbene akte o začasnem preklicu veljavnosti potrdil o usposobljenosti, pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov, izdanih v skladu s temi zahtevami, na vseh celinskih plovnih poteh Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

Komisija lahko kadar koli odpravi začasni preklic, če so bile ugotovljene pomanjkljivosti glede uporabljenih standardov odpravljene.

9.   Komisija objavi seznam tretjih držav iz odstavkov 2 in 3, skupaj z dokumenti, ki so priznani kot veljavni na vseh celinskih plovnih poteh Unije.

POGLAVJE 3

POTRJEVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

ODDELEK I

Postopek za izdajo potrdil Unije o usposobljenosti in posebnih dovoljenj

Člen 11

Izdajanje in veljavnost potrdil Unije o usposobljenosti

1.   Države članice zagotovijo, da prosilci za potrdila Unije o usposobljenosti za člana posadke krova in potrdilo Unije o usposobljenosti za posebne dejavnosti predložijo ustrezno dokazno dokumentacijo o:

(a)

svoji istovetnosti;

(b)

tem, da izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge I glede starosti, kompetenc, upravne skladnosti in časa plovbe za kvalifikacijo, za katero zaprošajo;

(c)

tem, da dosegajo standarde za zdravstveno zmožnost v skladu s členom 23, kadar je to ustrezno.

2.   Države članice izdajo potrdila Unije o usposobljenosti, potem ko preverijo pristnost in veljavnost dokumentov, ki so jih predložili prosilci, in ko preverijo, da prosilcem še ni bilo izdano veljavno potrdilo Unije o usposobljenosti.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorce potrdil Unije o usposobljenosti in enotnih dokumentov, v katerih so združeni potrdila Unije o usposobljenosti in pomorske knjižice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

4.   Veljavnost potrdila Unije o usposobljenosti za člana posadke krova je omejena na datum naslednjega zdravniškega pregleda, zahtevanega v skladu s členom 23.

5.   Brez poseganja v omejitev iz odstavka 4 potrdila Unije o usposobljenosti za voditelja čolna veljajo za največ 13 let.

6.   Potrdila Unije o usposobljenosti za posebne dejavnosti veljajo za največ pet let.

Člen 12

Izdajanje in veljavnost posebnih dovoljenj za voditelje čolnov

1.   Države članice zagotovijo, da prosilci za posebna dovoljenja iz člena 6 predložijo ustrezno dokazno dokumentacijo o:

(a)

svoji istovetnosti;

(b)

tem, da izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge I glede starosti, kompetenc, upravne skladnosti in časa plovbe, ki ustrezajo posebnemu dovoljenju, za katero zaprošajo;

(c)

tem, da posedujejo potrdilo Unije o usposobljenosti za voditelja čolna ali potrdilo, priznano v skladu s členom 10(2) in (3), ali da izpolnjujejo minimalne zahteve za potrdila Unije o usposobljenosti za voditelje čolnov, določene v tej direktivi.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena prosilci za posebna dovoljenja za plovbo na odsekih celinskih plovnih poti s posebnimi tveganji, ki se zahtevajo v skladu s točko (b) člena 6, predložijo pristojnim organom držav članic iz člena 20(3) ustrezno dokazno dokumentacijo o:

(a)

svoji istovetnosti;

(b)

tem, da izpolnjujejo zahteve, določene v skladu s členom 20, glede kompetenc za posebna tveganja za določen odsek celinske plovne poti, za katerega se zahteva dovoljenje;

(c)

tem, da posedujejo potrdilo Unije o usposobljenosti za voditelja čolna ali potrdilo, priznano v skladu s členom 10(2) in (3), ali da izpolnjujejo minimalne zahteve za potrdila Unije o usposobljenosti za voditelje čolnov, določene v tej direktivi.

3.   Države članice izdajo posebna dovoljenja iz odstavkov 1 in 2, potem ko preverijo pristnost in veljavnost dokumentov, ki jih je predložil prosilec.

4.   Države članice zagotovijo, da pristojni organ, ki izdaja potrdila Unije o usposobljenosti za voditelje čolnov, v skladu z vzorcem iz člena 11(3) v potrdilu izrecno navede morebitna posebna dovoljenja, izdana na podlagi člena 6. Veljavnost takšnih posebnih dovoljenj preneha, ko preneha veljavnost potrdila Unije o usposobljenosti.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 tega člena se posebno dovoljenje iz točke (d) člena 6 v skladu z vzorcem iz člena 11(3) izda kot potrdilo Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za utekočinjeni zemeljski plin, njegovo obdobje veljavnosti pa se določi v skladu s členom 11(6).

Člen 13

Podaljševanje potrdil Unije o usposobljenosti in posebnih dovoljenj za voditelje čolnov

Države članice po izteku veljavnosti potrdila Unije o usposobljenosti na zahtevo podaljšajo to potrdilo in, če je ustrezno, vanj vključena posebna dovoljenja, če:

(a)

se za potrdila Unije o usposobljenosti za člana posadke krova in posebna dovoljenja, razen tistega iz točke (d) člena 6, predloži ustrezna dokazna dokumentacija iz točk (a) in (c) člena 11(1);

(b)

se za potrdila Unije o usposobljenosti za posebne dejavnosti predloži ustrezna dokazna dokumentacija iz točk (a) in (b) člena 11(1).

Člen 14

Začasni preklic in odvzem potrdil Unije o usposobljenosti ali posebnih dovoljenj za voditelje čolnov

1.   Kadar obstajajo znaki, da zahteve za potrdila o usposobljenosti ali posebna dovoljenja niso več izpolnjene, država članica, ki je izdala potrdilo ali posebno dovoljenje, opravi vse potrebne ocene in, kjer je to ustrezno, odvzame zadevna potrdila ali posebna dovoljenja.

2.   Katera koli država članica lahko začasno prekliče veljavnost potrdila Unije o usposobljenosti, kadar meni, da je tak začasni preklic potreben zaradi varnosti ali javnega reda.

3.   Države članice začasne preklice in odvzeme brez nepotrebnega odlašanja zabeležijo v podatkovni zbirki iz člena 25(2).

ODDELEK II

Upravno sodelovanje

Člen 15

Sodelovanje

Kadar država članica iz člena 39(3) ugotovi, da potrdilo o usposobljenosti, ki ga je izdal pristojni organ v drugi državi članici, ne izpolnjuje pogojev iz te direktive, ali kadar gre za razloge varnosti ali javnega reda, pristojni organ zaprosi organ, ki je potrdilo izdal, naj razmisli o začasnem preklicu potrdila o usposobljenosti v skladu s členom 14. Organ, ki je predložil zaprosilo, o njem obvesti Komisijo. Organ, ki je izdal zadevno potrdilo o usposobljenosti, preuči zaprosilo in svojo odločitev sporoči organu, ki je zaprosilo predložil. Vsak pristojni organ lahko osebam prepove, da bi delovale na območju njegove pristojnosti, dokler organ, ki je izdal potrdilo o usposobljenosti, ne sporoči svoje odločitve.

Države članice iz člena 39(3) sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic tudi, da bi zagotovile, da se čas plovbe in poti imetnikov potrdil o usposobljenosti in pomorskih knjižic, priznanih na podlagi te direktive, zabeležijo, če imetnik pomorske knjižice to zahteva, in potrdijo za obdobje največ 15 mesecev pred datumom vložitve zahteve za potrditev. Države članice iz člena 39(3) Komisijo po potrebi obvestijo o celinskih plovnih poteh na svojem ozemlju, ki terjajo kompetence za plovbo pomorskega značaja.

ODDELEK III

Kompetence

Člen 16

Zahteve glede kompetenc

1.   Države članice zagotovijo, da imajo osebe iz členov 4, 5 in 6 potrebne kompetence za varno upravljanje plovnega objekta, kot je določeno v členu 17.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se ocenjevanje kompetenc za posebna tveganja iz točke (b) člena 6 izvede v skladu s členom 20.

Člen 17

Ocenjevanje kompetenc

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 31, s katerimi se ta direktiva dopolni, tako da se določijo standardi za kompetence ter pripadajoča znanja in spretnosti v skladu z bistvenimi zahtevami, določenimi v Prilogi II.

2.   Države članice zagotovijo, da osebe, ki zaprosijo za dokumente iz členov 4, 5 in 6, po potrebi dokažejo, da dosegajo standarde za kompetence iz odstavka 1 tega člena, tako da opravijo izpit, ki je bil organiziran:

(a)

v okviru pristojnosti upravnega organa v skladu s členom 18 ali

(b)

v sklopu programa usposabljanja, odobrenega v skladu s členom 19.

3.   Dokazovanje doseganja standardov za kompetence vključuje praktični izpit za pridobitev:

(a)

potrdila Unije o usposobljenosti za voditelja čolna;

(b)

posebnega dovoljenja za plovbo s pomočjo radarja, kot je navedeno v točki (c) člena 6;

(c)

potrdila Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za utekočinjeni zemeljski plin;

(d)

potrdila Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za potniško plovbo.

Za pridobitev dokumentov iz točk (a) in (b) tega odstavka se lahko praktični izpiti opravljajo na krovu plovnega objekta ali na simulatorju, skladnem z zahtevami iz člena 21. Za točki (c) in (d) tega odstavka se lahko praktični izpiti opravljajo na krovu plovnega objekta ali na ustrezni kopenski napravi.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31, s katerimi se ta direktiva dopolni, tako da se določijo standardi za praktične izpite iz odstavka 3 tega člena, posebne kompetence in pogoji, ki jih je treba preveriti med praktičnimi izpiti, pa tudi minimalne zahteve za plovne objekte, na katerih lahko poteka praktični izpit.

Člen 18

Izpiti v okviru pristojnosti upravnega organa

1.   Države članice zagotovijo, da se izpiti iz točke (a) člena 17(2) organizirajo v okviru njihove pristojnosti. Zagotovijo tudi, da te izpite izvajajo ocenjevalci, ki so usposobljeni za ocenjevanje kompetenc ter pripadajočih znanj in spretnosti iz člena 17(1).

2.   Države članice prosilcem, ki opravijo praktični izpit iz člena 17(3), izdajo potrdilo o opravljenem praktičnem izpitu, kadar je tak izpit potekal na simulatorju, skladnem z zahtevami iz člena 21, in kadar prosilec zahteva tako potrdilo.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorce potrdil o opravljenem praktičnem izpitu iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

4.   Države članice brez dodatnih zahtev ali ocenjevanj priznajo potrdila o opravljenem praktičnem izpitu iz odstavka 2, ki so jih izdali pristojni organi v drugih državah članicah.

5.   V primeru pisnih izpitov ali izpitov prek računalnika se lahko ocenjevalci iz odstavka 1 nadomestijo z usposobljenimi nadzorniki.

6.   Države članice zagotovijo, da pri ocenjevalcih in usposobljenih nadzornikih iz tega poglavja ni nasprotja interesov.

Člen 19

Odobritev programov usposabljanja

1.   Države članice lahko uvedejo programe usposabljanja za osebe iz členov 4, 5 in 6. Države članice zagotovijo, da takšne programe usposabljanja za pridobitev diplom ali potrdil, ki dokazujejo skladnost s standardi za kompetence iz člena 17(1), odobrijo pristojni organi držav članic, na ozemlju katerih zadevna ustanova za izobraževanje ali usposabljanje izvaja svoje programe usposabljanja.

Države članice zagotovijo, da se z uporabo nacionalnih ali mednarodnih standardov kakovosti v skladu s členom 27(1) zagotovi ocenjevanje in zagotavljanje kakovosti programov usposabljanja.

2.   Države članice lahko odobrijo programe usposabljanja iz odstavka 1 tega člena le, če:

(a)

so cilji usposabljanja, učna vsebina, metode, načini izvajanja, postopki, vključno z uporabo simulatorjev, kadar je to ustrezno, in tečajna gradiva ustrezno dokumentirani ter prosilcem omogočajo, da dosežejo standarde za kompetence iz člena 17(1);

(b)

programe za ocenjevanje ustreznih kompetenc izvaja usposobljeno osebje s poglobljenim poznavanjem programa usposabljanja;

(c)

izpit za preverjanje doseganja standardov za kompetence iz člena 17(1) izvajajo usposobljeni ocenjevalci, pri katerih ni nasprotja interesov.

3.   Države članice priznajo vse diplome ali potrdila, pridobljena po zaključku programov usposabljanja, ki so jih v skladu z odstavkom 1 odobrile druge države članice.

4.   Države članice razveljavijo ali začasno prekličejo svojo odobritev programov usposabljanja, če navedeni programi ne izpolnjujejo več meril iz odstavka 2.

5.   Države članice priglasijo Komisiji seznam odobrenih programov usposabljanja ter vseh programov usposabljanja, katerih odobritev so razveljavile ali začasno preklicale. Komisija te informacije objavi. Na seznamu morajo biti navedeni ime programa usposabljanja, naslovi podeljenih diplom ali potrdil, organ, ki je podelil diplomo ali potrdilo, leto začetka veljavnosti odobritve ter ustrezne kvalifikacije in morebitna posebna dovoljenja, ki se pridobijo na podlagi diplome ali potrdila.

Člen 20

Ocenjevanje kompetenc za posebna tveganja

1.   Države članice, ki določijo odseke celinskih plovnih poti s posebnimi tveganji na svojih ozemljih v smislu člena 9(1), opredelijo, katere dodatne kompetence se zahtevajo od voditeljev čolnov, ki plujejo na teh odsekih celinskih plovnih poti, in kako je treba dokazati izpolnjevanje teh zahtev. Kadar države članice menijo, da je to potrebno za zagotovitev varnosti, se med postopkom opredelitve teh kompetenc posvetujejo s pristojno evropsko rečno komisijo.

Ob upoštevanju kompetenc za plovbo na odseku celinske plovne poti s posebnimi tveganji, se izpolnjevanje takih zahtev lahko dokazuje z naslednjimi sredstvi:

(a)

določenim številom poti, ki se opravijo na zadevnem odseku;

(b)

izpitom na simulatorju;

(c)

izpitom na podlagi vprašalnika z več ponujenimi odgovori;

(d)

ustnim izpitom ali

(e)

kombinacijo sredstev iz točk (a) do (d).

Države članice pri uporabi tega odstavka uporabljajo objektivna, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna merila.

2.   Države članice iz odstavka 1 zagotovijo, da se določijo postopki za ocenjevanje kompetence prosilcev za posebna tveganja in da se omogoči, da so orodja javno dostopna, s čimer se voditeljem čolnov olajša pridobitev zahtevane kompetence za posebna tveganja.

3.   Država članica lahko izvede ocenjevanje kompetence prosilcev za posebna tveganja za odseke celinskih plovnih poti, ki se nahajajo v drugi državi članici, na podlagi zahtev, določenih za ta odsek celinske plovne poti v skladu z odstavkom 1, in pod pogojem, da država članica, v kateri se nahaja odsek celinske plovne poti, v to privoli. V takšnem primeru ta država članica državi članici, ki izvaja ocenjevanje, zagotovi sredstva, potrebna za izvedbo ocenjevanja. Države članice vsako zavrnitev soglasja utemeljijo z objektivnimi in sorazmernimi razlogi.

Člen 21

Uporaba simulatorjev

1.   Simulatorje, ki se uporabljajo za ocenjevanje kompetenc, odobrijo države članice. Ta odobritev se izda na zahtevo, če se dokaže, da je simulator skladen s standardi za simulatorje, določenimi z delegiranimi akti iz odstavka 2. V odobritvi se navede, konkretno katero kompetenco je dovoljeno ocenjevati na zadevnem simulatorju.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31, s katerimi se ta direktiva dopolni, tako da se določijo standardi za odobritev simulatorjev, ki določajo minimalne funkcionalne in tehnične zahteve ter zadevne upravne postopke za zagotovitev, da so simulatorji, ki se uporabljajo za ocenjevanje kompetenc, zasnovani tako, da omogočajo preverjanje kompetenc v skladu s standardi za praktične izpite iz člena 17(3).

3.   Države članice brez dodatnih tehničnih zahtev ali evalvacij priznajo simulatorje, ki so jih v skladu z odstavkom 1 odobrili pristojni organi v drugih državah članicah.

4.   Države članice razveljavijo ali začasno prekličejo svojo odobritev simulatorjev, ki ne dosegajo več standardov iz odstavka 2.

5.   Države članice seznam odobrenih simulatorjev priglasijo Komisiji. Komisija te informacije objavi.

6.   Države članice zagotovijo, da pri dostopu do simulatorjev za namene ocenjevanja ni diskriminacije.

ODDELEK IV

Čas plovbe in zdravstvena zmožnost

Člen 22

Pomorska knjižica in ladijski dnevnik

1.   Države članice zagotovijo, da voditelji čolna čas plovbe iz točke (b) člena 11(1) in opravljene poti iz člena 20(1) beležijo v pomorski knjižici iz odstavka 6 tega člena ali pomorski knjižici, priznani v skladu s členom 10(2) ali (3).

Z odstopanjem od prvega pododstavka, ko države članice uporabijo člen 7(1) ali člen 39(2), velja obveznost iz prvega pododstavka tega odstavka le, če imetnik pomorske knjižice zahteva beleženje.

2.   Države članice zagotovijo, da v primeru zahteve člana posadke njihovi pristojni organi po tem, ko preverijo pristnost in veljavnost vse potrebne dokazne dokumentacije, v pomorski knjižici potrdijo podatke o času plovbe in poteh, opravljenih največ 15 mesecev pred vložitvijo zahteve. Kadar se uporabljajo elektronska orodja, vključno z elektronskimi pomorskimi knjižicami in elektronskimi ladijskimi dnevniki in z ustreznimi postopki za zaščito pristnosti dokumentov, se ustrezni podatki lahko potrdijo brez dodatnih postopkov.

Upošteva se čas plovbe, pridobljen na kateri koli celinski plovni poti držav članic. V primeru celinskih plovnih poti, katerih vodotoki niso v celoti na ozemlju Unije, se upošteva tudi čas plovbe na odsekih zunaj ozemlja Unije.

3.   Države članice zagotovijo, da se poti plovnih objektov iz člena 2(1) beležijo v ladijski dnevnik iz odstavka 6 tega člena ali ladijski dnevnik, priznan v skladu s členom 10(2) ali (3).

4.   Ob upoštevanju informacij, ki se zahtevajo za izvajanje te direktive v zvezi z istovetnostjo oseb, njihovim časom plovbe in opravljenimi potmi, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorce pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2)

Komisija pri sprejemanju teh izvedbenih aktov upošteva dejstvo, da se ladijski dnevnik uporablja tudi pri izvajanju Direktive Sveta 2014/112/EU (14) za ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve glede števila članov posadke, in beleženje poti plovnega objekta.

5.   Komisija do 17. januarja 2026 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno elektronskih različic pomorskih knjižic, ki so varne pred nedovoljenimi posegi, ladijskih dnevnikov in poklicnih izkaznic, ki vključujejo potrdila Unije o usposobljenosti za plovbo po celinskih plovnih poteh.

6.   Države članice zagotovijo, da imajo člani posadke eno samo aktivno pomorsko knjižico in da je na plovnem objektu en sam aktivni ladijski dnevnik.

Člen 23

Zdravstvena zmožnost

1.   Države članice zagotovijo, da člani posadke krova, ki zaprosijo za potrdilo Unije o usposobljenosti, dokažejo zdravstveno zmožnost, tako da pristojnemu organu predložijo veljavno zdravniško potrdilo, ki ga je na podlagi uspešno opravljenega pregleda zaradi ugotavljanja zdravstvene zmožnosti izdal zdravnik, priznan s strani pristojnega organa.

2.   Prosilci pristojnemu organu predložijo zdravniško potrdilo, kadar zaprosijo za:

(a)

svoje prvo potrdilo Unije o usposobljenosti za člana posadke krova;

(b)

svoje potrdilo Unije o usposobljenosti za voditelja čolna;

(c)

podaljšanje svojega potrdila Unije o usposobljenosti za člana posadke krova, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3 tega člena.

Zdravniška potrdila, izdana za pridobitev potrdila Unije o usposobljenosti, ne smejo biti starejša od treh mesecev od datuma vložitve prošnje za potrdilo Unije o usposobljenosti.

3.   Imetnik potrdila Unije o usposobljenosti za člana posadke krova, ki je starejši od 60 let, zdravstveno zmožnost v skladu z odstavkom 1 dokazuje vsaj vsakih pet let. Imetnik potrdila, ki je starejši od 70 let, zdravstveno zmožnost v skladu z odstavkom 1 dokazuje vsaki dve leti.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo delodajalci, voditelji čolnov in organi držav članic možnost od člana posadke krova zahtevati, da dokaže zdravstveno zmožnost v skladu z odstavkom 1, kadar koli so podani objektivni znaki, da zahteve glede zdravstvene zmožnosti iz odstavka 6 tega člena niso več izpolnjene.

5.   Kadar prosilec zdravstvene zmožnosti ne more v celoti dokazati, lahko države članice sprejmejo blažilne ukrepe ali omejitve, ki zagotavljajo enakovredno varnost plovbe. V takšnem primeru se ti blažilni ukrepi in omejitve, povezani z zdravstveno zmožnostjo, v skladu z vzorcem iz člena 11(3) navedejo v potrdilu Unije o usposobljenosti.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 na podlagi bistvenih zahtev glede zdravstvene zmožnosti iz Priloge III, s katerimi se ta direktiva dopolni, tako da se določijo standardi za zdravstveno zmožnost, ki opredelijo zahteve glede zdravstvene zmožnosti, zlasti kar zadeva preiskave, ki jih morajo opraviti zdravniki, merila, ki jih morajo uporabljati za določitev zmožnosti za delo, ter seznam omejitev in blažilnih ukrepov.

POGLAVJE 4

UPRAVNE DOLOČBE

Člen 24

Varstvo osebnih podatkov

1.   Država članica vse obdelave osebnih podatkov, določene v tej direktivi, izvede v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679.

2.   Komisija vse obdelave osebnih podatkov, določene v tej direktivi, izvede v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.   Države članice zagotovijo, da se osebni podatki obdelujejo le za namene:

(a)

izvajanja, izvrševanja in ocenjevanja te direktive;

(b)

izmenjave informacij med organi, ki imajo dostop do podatkovne zbirke iz člena 25, in Komisijo;

(c)

priprave statistike.

Anonimizirane informacije, pridobljene iz takih podatkov, se lahko uporabljajo za podporo politikam, ki spodbujajo prevoz po celinskih plovnih poteh.

4.   Države članice zagotovijo, da so osebe iz členov 4 in 5, katerih osebni podatki, zlasti zdravstveni, se obdelujejo v registrih iz člena 25(1) in v podatkovni zbirki iz člena 25(2), predhodno obveščene. Države članice takim osebam odobrijo dostop do njihovih osebnih podatkov in jim na zahtevo kadar koli zagotovijo kopijo teh podatkov.

Člen 25

Registri

1.   Da bi države članice prispevale k učinkovitemu upravljanju v zvezi z izdajanjem, podaljševanjem, začasnim preklicem in odvzemom potrdil o usposobljenosti, vodijo registre za vsa potrdila Unije o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijske dnevnike, izdane v njihovi pristojnosti v skladu s to direktivo, po potrebi pa tudi za dokumente, priznane na podlagi člena 10(2), ki so bili izdani, podaljšani, začasno preklicani ali odvzeti, ki so bili prijavljeni kot izgubljeni, ukradeni ali uničeni ali pa jim je potekla veljavnost.

Registri za potrdila Unije o usposobljenosti vključujejo podatke, navedene na potrdilih Unije o usposobljenosti, in ime organa izdajatelja.

Registri za pomorske knjižice vključujejo ime imetnika in njegovo identifikacijsko številko, identifikacijsko številko pomorske knjižice, datum izdaje in ime organa izdajatelja.

Registri za ladijske dnevnike vključujejo ime plovnega objekta, evropsko identifikacijsko številko ali evropsko identifikacijsko številko plovila (številka ENI), identifikacijsko številko ladijskega dnevnika, datum izdaje in ime organa izdajatelja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za dopolnitev informacij v registrih za pomorske knjižice in ladijske dnevnike z drugimi informacijami, ki so zahtevane na vzorcih pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov, sprejetih na podlagi člena 22(4), da se dodatno olajša izmenjava informacij med državami članicami.

2.   Za izvajanje, izvrševanje in ocenjevanje te direktive, ohranjanje varnosti, enostavno plovbo ter statistične namene, pa tudi za lažjo izmenjavo informacij med organi, ki izvajajo to direktivo, države članice v podatkovni zbirki Komisije zanesljivo in brez odlašanja zabeležijo podatke, povezane s potrdili o usposobljenosti, pomorskimi knjižicami in ladijskimi dnevniki iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za zagotovitev standardov, ki določajo značilnosti in pogoje uporabe take podatkovne zbirke, zlasti za opredelitev:

(a)

navodil za vkodiranje podatkov v podatkovno zbirko;

(b)

pravic dostopa uporabnikov, po potrebi diferenciranih glede na vrsto uporabnikov, vrsto dostopa in namen uporabe podatkov;

(c)

najdaljšega trajanja hrambe podatkov v skladu z odstavkom 3 tega člena, po potrebi diferenciranega glede na vrsto dokumentov;

(d)

navodil v zvezi z delovanjem podatkovne zbirke in njeno povezavo z registri iz odstavka 1 tega člena.

3.   Kakršni koli osebni podatki, vključeni v registre iz odstavka 1 ali podatkovno zbirko iz odstavka 2, se ne hranijo dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo na podlagi te direktive. Ko taki podatki za te namene niso več potrebni, se uničijo.

4.   Komisija lahko zagotovi dostop do podatkovne zbirke organu tretje države ali mednarodni organizaciji, kolikor je to potrebno za namene iz odstavka 2 tega člena, pod pogojem, da:

(a)

so izpolnjene zahteve iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001 in

(b)

tretja država ali mednarodna organizacija ne omejuje dostopa držav članic ali Komisije do svoje ustrezne podatkovne zbirke.

Komisija zagotovi, da tretja država ali mednarodna organizacija ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji brez izrecnega pisnega dovoljenja Komisije in pod pogoji, ki jih določi Komisija.

Člen 26

Pristojni organi

1.   Države članice, kadar je ustrezno, določijo kateri pristojni organi:

(a)

organizirajo in nadzorujejo izpite iz člena 18;

(b)

odobrijo programe usposabljanja iz člena 19;

(c)

odobrijo simulatorje iz člena 21;

(d)

izdajajo, podaljšujejo, začasno preklicujejo ali odvzemajo potrdila in izdajajo posebna dovoljenja iz členov 4, 5, 6, 11, 12, 13, 14 in 38 ter pomorske knjižice in ladijske dnevnike iz člena 22;

(e)

potrjujejo čas plovbe v pomorskih knjižicah iz člena 22;

(f)

določijo zdravnike, ki lahko izdajajo zdravniška potrdila v skladu s členom 23;

(g)

vodijo registre iz člena 25;

(h)

odkrivajo goljufije in druga nezakonita ravnanja iz člena 29 ter se borijo proti njim.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh pristojnih organih na svojem ozemlju, ki so jih določile v skladu z odstavkom 1. Komisija te informacije objavi.

Člen 27

Spremljanje

1.   Države članice zagotovijo, da se vse dejavnosti, ki jih izvajajo vladna in nevladna telesa pod njihovo pristojnostjo in so povezane z usposabljanjem in ocenjevanji kompetenc, kot tudi z izdajanjem in posodabljanjem potrdil Unije o usposobljenosti, pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov, stalno spremljajo prek sistema standardov kakovosti, da se zagotovi doseganje ciljev te direktive.

2.   Države članice zagotovijo, da so cilji usposabljanja in s tem povezani standardi za kompetence, ki jih je treba doseči, jasno opredeljeni ter da določajo ravni znanja in spretnosti, ki jih je treba oceniti in preveriti v skladu s to direktivo.

3.   Države članice ob upoštevanju politik, sistemov, nadzora in notranje kontrole zagotavljanja kakovosti, ki so bili uvedeni, da bi se zagotovilo doseganje zastavljenih ciljev, zagotovijo, da področja uporabe standardov kakovosti zajemajo:

(a)

izdajanje, podaljševanje, začasni preklic in odvzem potrdil Unije o usposobljenosti, pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov;

(b)

vse tečaje in programe usposabljanja;

(c)

izpite in ocenjevanja, ki jih izvaja vsaka država članica ali se izvajajo v njeni pristojnosti, ter

(d)

kvalifikacije in izkušnje, ki jih morajo imeti izvajalci usposabljanja in ocenjevalci.

Člen 28

Ocenjevanje

1.   Države članice zagotovijo, da neodvisni organi do 17. januarja 2037 in nato vsaj vsakih deset let opravijo oceno dejavnosti v zvezi s pridobivanjem in ocenjevanjem kompetenc ter upravljanjem potrdil Unije o usposobljenosti, pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov.

2.   Države članice zagotovijo, da se rezultati ocen, ki jih opravijo ti neodvisni organi, ustrezno dokumentirajo in sporočijo zadevnim pristojnim organom. Po potrebi države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki bi bile ugotovljene pri neodvisni oceni.

Člen 29

Preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj v zvezi s potrdili Unije o usposobljenosti, pomorskimi knjižicami, ladijskimi dnevniki, zdravniškimi potrdili in registri, določenimi v tej direktivi.

2.   Države članice izmenjujejo ustrezne informacije s pristojnimi organi drugih držav članic v zvezi z izdajo potrdil osebam, vključenim v upravljanje plovnih objektov, tudi informacije o začasnem preklicu in odvzemu potrdil. Pri tem ravnajo dosledno skladno z načeli varstva osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 30

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(1) in (4), člena 21(2), člena 23(6) ter člena 25(1) in (2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. januarja 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz tega člena lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi tega člena, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 32

Standardi odbora CESNI in delegirani akti

Delegirani akti, sprejeti na podlagi te direktive, se, razen tistih, ki temeljijo na členu 25, sklicujejo na standarde, ki jih je določil odbor CESNI, pod pogojem, da:

(a)

so ti standardi na voljo in ažurni;

(b)

so ti standardi v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami, določenimi v prilogah;

(c)

spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ne ogrožajo interesov Unije.

Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, lahko Komisija določi druge standarde ali se sklicuje nanje.

Kadar se delegirani akti, sprejeti na podlagi te direktive, sklicujejo na standarde, Komisija v te delegirane akte vključi celotno besedilo zadevnih standardov ter v Prilogi IV navede ali posodobi ustrezen sklic in vnese datum začetka uporabe.

Člen 33

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Sklicevanja na odbor, ustanovljen v skladu s členom 7 Direktive 91/672/EGS, ki se razveljavi s to direktivo, se razumejo kot sklicevanja na odbor, ustanovljen s to direktivo.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se lahko predsednik odbora v roku za izdajo mnenja odloči zaključiti postopek brez izida.

Člen 34

Standardi odbora CESNI in izvedbeni akti

Komisija se pri sprejemanju izvedbenih aktov iz členov 11(3), 18(3) in 22(4) sklicuje na standarde, ki jih določi odbor CESNI, ter določi datum začetka uporabe, pod pogojem, da:

(a)

so ti standardi na voljo in ažurni;

(b)

so ti standardi v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami, določenimi v prilogah;

(c)

spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ne ogrožajo interesov Unije.

Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, lahko Komisija določi druge standarde ali se sklicuje nanje.

Kadar se izvedbeni akti, sprejeti na podlagi te direktive, sklicujejo na standarde, Komisija v te izvedbene akte vključi celotno besedilo zadevnih standardov.

Člen 35

Pregled

1.   Komisija opravi oceno te direktive skupaj z izvedbenimi in delegiranimi akti iz te direktive in najpozneje 17. januarja 2030 predloži rezultate ocene Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Vsaka država članica da do 17. januarja 2028 Komisiji na voljo informacije, potrebne za spremljanje izvajanja in oceno te direktive v skladu s smernicami, ki jih Komisija zagotovi v posvetovanju z državami članicami v zvezi z zbiranjem, obliko in vsebino informacij.

Člen 36

Postopno uvajanje

1.   Komisija do 17. januarja 2020 sprejme delegirane akte iz člena 17(1) in (4), člena 21(2), člena 23(6) ter člena 25(1) in (2).

Komisija najpozneje 24 mesecev po sprejetju delegiranih aktov iz člena 25(2) vzpostavi podatkovno zbirko iz navedenega člena.

2.   Komisija do 17. januarja 2020 sprejme izvedbene akte iz člena 11(3), člena 18(3) in člena 22(4).

Člen 37

Razveljavitev

Direktivi 91/672/EGS in 96/50/ES se razveljavita z učinkom od 18. januarja 2022.

Sklicevanja na razveljavljeni direktivi se štejejo kot sklicevanja na to direktivo.

Člen 38

Prehodne določbe

1.   Potrdila o usposobljenosti za voditelje čolnov, izdana v skladu z Direktivo 96/50/ES, in potrdila iz člena 1(6) Direktive 96/50/ES, pa tudi dovoljenja za plovbo po Renu iz člena 1(5) Direktive 96/50/ES, izdana pred 18. januarjem 2022, ostanejo veljavna na celinskih plovnih poteh Unije, kjer so bila veljavna pred tem datumom, največ deset let po navedenem datumu.

Država članica, ki je izdala potrdila iz prvega pododstavka, pred 18. januarjem 2032, izda voditeljem čolnov, ki imajo taka potrdila, na njihovo zahtevo v skladu z vzorcem, ki ga predpisuje ta direktiva, potrdilo Unije o usposobljenosti ali potrdilo iz člena 10(2), pod pogojem, da voditelj čolna predloži ustrezno dokazno dokumentacijo iz točk (a) in (c) člena 11(1).

2.   Države članice pri izdajanju potrdil Unije o usposobljenosti v skladu z odstavkom 1 tega člena ščitijo, kolikor je to mogoče, predhodno dodeljene pravice, zlasti v zvezi s posebnimi dovoljenji iz člena 6.

3.   Člani posadke, razen voditeljev čolnov, ki imajo potrdilo o usposobljenosti, ki ga je država članica izdala pred 18. januarjem 2022, ali ki imajo kvalifikacije, priznane v eni ali več državah članicah, se lahko na navedeno potrdilo ali kvalifikacije sklicujejo še največ deset let po navedenem datumu. V tem obdobju se lahko taki člani posadke, razen voditeljev čolnov, še naprej sklicujejo na Direktivo 2005/36/ES v zvezi s priznavanjem njihovih kvalifikacij s strani organov drugih držav članic. Pred iztekom tega obdobja lahko zaprosijo za potrdilo Unije o usposobljenosti ali potrdilo na podlagi uporabe člena 10(2) pri pristojnem organu, ki izdaja ta potrdila, pod pogojem, da člani posadke predložijo ustrezna dokazila iz točk (a) in (c) člena 11(1).

Kadar člani posadke iz prvega pododstavka tega odstavka zaprosijo za potrdilo Unije o usposobljenosti ali potrdilo iz člena 10(2), države članice zagotovijo, da se izda potrdilo o usposobljenosti, za katerega so zahteve glede usposobljenosti podobne ali nižje kot za potrdilo, ki ga je treba zamenjati. Potrdilo, za katerega so zahteve višje kot za potrdilo, ki ga je treba zamenjati, se izda le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

za potrdilo Unije o usposobljenosti za čolnarja: 540 dni plovbe, vključno z najmanj 180 dnevi plovbe po celinskih plovnih poteh;

(b)

za potrdilo Unije o usposobljenosti za kvalificiranega čolnarja: 900 dni plovbe, vključno z najmanj 540 dnevi plovbe po celinskih plovnih poteh;

(c)

za potrdilo Unije o usposobljenosti za krmarja: 1 080 dni plovbe, vključno z najmanj 720 dnevi plovbe po celinskih plovnih poteh.

Izkušnje s plovbo se dokazujejo s pomorsko knjižico, ladijskim dnevnikom ali drugim dokazilom.

Minimalno trajanje plovbe, kakor je določeno v točkah (a), (b) in (c) drugega pododstavka tega odstavka, se lahko zmanjša za največ 360 dni plovbe, kadar ima prosilec diplomo, ki jo priznava pristojni organ in ki potrjuje specializirano usposabljanje prosilca iz plovbe po celinskih plovnih poteh, vključno s praktično navigacijo. Skrajšanje minimalnega trajanja ne sme presegati trajanja specializiranega usposabljanja.

4.   Pomorske knjižice in ladijski dnevniki, izdani pred 18. januarjem 2022, ki so bili izdani v skladu z drugimi pravili, ki niso določena v tej direktivi, lahko ostanejo aktivni največ deset let od 18. januarja 2022.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3 za člane posadke na trajektih, ki imajo nacionalna potrdila, ki ne spadajo v področje uporabe Direktive 96/50/ES in so bila izdana pred 18. januarjem 2022, taka potrdila ostanejo na tistih celinskih plovnih poteh Unije, na katerih so bila veljavna pred tem datumom, veljavna največ 20 let po navedenem datumu.

Taki člani posadke lahko pred iztekom tega obdobja pri pristojnem organu, ki izdaja taka potrdila, zaprosijo za potrdilo Unije o usposobljenosti ali potrdilo iz člena 10(2) pod pogojem, da predložijo ustrezna dokazila iz točk (a) in (c) člena 11(1). Ustrezno se uporabita drugi in tretji pododstavek odstavka 3 tega člena.

6.   Z odstopanjem od člena 4(1) do 17. januarja 2038 lahko države članice voditeljem čolnov, ki upravljajo morske ladje na posebnih celinskih plovnih poteh, dopuščajo imeti potrdilo o kompetencah za voditelje, izdano v skladu z določbami Konvencije STCW, pod pogojem, da:

(a)

se dejavnost plovbe po celinskih plovnih poteh izvaja na začetku ali na koncu pomorskega prevoza in

(b)

je država članica 16. januarja 2018 za zadevne celinske plovne poti priznala potrdila iz tega odstavka za obdobje najmanj petih let.

Člen 39

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 17. januarja 2022. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena je država članica, v kateri vse osebe iz člena 4(1), člena 5(1) in člena 6 delujejo izključno na nacionalnih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s plovnim omrežjem druge države članice, dolžna uveljaviti le tiste predpise, ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti s členi 7, 8 in 10, kar zadeva priznavanje potrdil o usposobljenosti in pomorske knjižice, členom 14(2) in (3), kar zadeva začasne preklice, drugim pododstavkom člena 22(1) in (2), točko (d) člena 26(1), kadar je to ustrezno, točkama (e) in (h) člena 26(1) členom 26(2), členom 29, kar zadeva preprečevanje goljufij, členom 30, kar zadeva kazni, in členom 38 z izjemo odstavka 2 navedenega člena, kar zadeva prehodne določbe. Ta država članica uveljavi te predpise do 17. januarja 2022.

Ta država članica ne sme izdajati potrdil Unije o usposobljenosti ali odobravati programov usposabljanja ali simulatorjev, dokler ne prenese in uveljavi preostalih določb te direktive ter o tem obvesti Komisijo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena je država članica, v kateri so vse osebe izvzete na podlagi člena 2(3), dolžna uveljaviti le tiste predpise, ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti s členom 10, kar zadeva priznavanje potrdil o usposobljenosti in pomorske knjižice, s členom 38, kar zadeva priznavanje veljavnih potrdil, in s členom 15. Ta država članica uveljavi te predpise do 17. januarja 2022.

Ta država članica ne sme izdajati potrdil Unije o usposobljenosti ali odobravati programov usposabljanja ali simulatorjev, dokler ne prenese in uveljavi preostalih določb te direktive ter o tem obvesti Komisijo.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena država članica ni dolžna prenesti te direktive, kolikor plovba po celinskih plovnih poteh na njenem ozemlju tehnično ni mogoča.

Ta država članica ne sme izdajati potrdil Unije o usposobljenosti ali odobravati programov usposabljanja ali simulatorjev, dokler ne prenese in uveljavi določb te direktive ter o tem obvesti Komisijo.

5.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 40

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 41

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 12. decembra 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS


(1)  UL C 389, 21.10.2016, str. 93.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. decembra 2017.

(3)  Direktiva Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (UL L 373, 31.12.1991, str. 29).

(4)  Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po notranjih vodnih poteh v Skupnosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 31).

(5)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(6)  Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 12).

(7)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(10)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(11)  Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(12)  Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L 323, 3.12.2008, str. 33).

(13)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/45/ES z dne 7. septembra 2005 o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice, in spremembah Direktive 2001/25/ES (UL L 255, 30.9.2005, str. 160).

(14)  Direktiva Sveta 2014/112/EU z dne 19. decembra 2014 o izvajanju Evropskega sporazuma o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh, sklenjenega med Evropsko zvezo za plovbo po celinskih vodah (EBU), Evropsko organizacijo kapitanov (ESO) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) (UL L 367, 23.12.2014, str. 86).


PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE STAROSTI, UPRAVNE SKLADNOSTI, KOMPETENC IN ČASA PLOVBE

Pri minimalnih zahtevah za kvalifikacije posadke krova, določenih v tej prilogi, se razume, da je vsaka naslednja kvalifikacija višja od prejšnje, z izjemo kvalifikacij mornarjev in vajencev, za katere se šteje, da so na enaki ravni.

1.   Usposobljenost posadke krova na začetni ravni

1.1   Minimalne zahteve za izdajo potrdila za mornarja

Vsak prosilec za potrdilo Unije o usposobljenosti:

je star najmanj 16 let;

je zaključil osnovno varnostno usposabljanje v skladu z nacionalnimi zahtevami.

1.2   Minimalne zahteve za izdajo potrdila za vajenca

Vsak prosilec za potrdilo Unije o usposobljenosti:

je star najmanj 15 let,

ima podpisano pogodbo o vajeništvu, ki določa odobren program usposabljanja iz člena 19.

2.   Kvalifikacije posadke krova na operativni ravni

2.1   Minimalne zahteve za izdajo potrdila za čolnarja

Vsak prosilec za potrdilo Unije o usposobljenosti:

(a)

je star najmanj 17 let;

je zaključil odobren program usposabljanja iz člena 19, ki je trajal najmanj dve leti in je zajemal standarde za kompetence za operativno raven, določene v Prilogi II;

je v sklopu tega odobrenega programa usposabljanja opravil najmanj 90 dni plovbe;

ali

(b)

je star najmanj 18 let;

je uspešno opravil ocenjevanje kompetenc, ki ga je izvedel upravni organ iz člena 18 in je bilo namenjeno preverjanju, ali so doseženi standardi za kompetence za operativno raven, določeni v Prilogi II;

je opravil najmanj 360 dni plovbe oziroma 180 dni, če lahko prosilec poleg tega predloži dokazilo o najmanj 250 dneh delovnih izkušenj, pridobljenih na morski ladji kot član posadke krova;

ali

(c)

ima pred vpisom v odobren program usposabljanja najmanj pet let delovnih izkušenj ali najmanj 500 dni delovnih izkušenj na morski ladji kot član posadke krova ali je pred vpisom v odobren program usposabljanja zaključil kateri koli program poklicnega usposabljanja, ki je trajal najmanj tri leta;

je zaključil odobren program usposabljanja iz člena 19, ki je trajal najmanj devet mesecev in je zajemal standarde za kompetence za operativno raven, določene v Prilogi II;

je v sklopu tega odobrenega programa usposabljanja opravil najmanj 90 dni plovbe.

2.2   Minimalne zahteve za izdajo potrdila za kvalificiranega čolnarja

Vsak prosilec za potrdilo Unije o usposobljenosti:

(a)

je kot usposobljen za delo čolnarja opravil najmanj 180 dni plovbe;

ali

(b)

je zaključil odobren program usposabljanja iz člena 19, ki je trajal najmanj tri leta in je zajemal standarde za kompetence za operativno raven, določene v Prilogi II;

je v sklopu tega odobrenega programa usposabljanja opravil najmanj 270 dni plovbe.

2.3   Minimalne zahteve za izdajo potrdila za krmarja

Vsak prosilec za potrdilo Unije o usposobljenosti:

(a)

je kot usposobljen za delo kvalificiranega čolnarja opravil najmanj 180 dni plovbe;

ima potrdilo za radijskega operaterja;

ali

(b)

je zaključil odobren program usposabljanja iz člena 19, ki je trajal najmanj tri leta in je zajemal standarde za kompetence za operativno raven, določene v Prilogi II;

je v sklopu tega odobrenega programa usposabljanja opravil najmanj 360 dni plovbe;

ima potrdilo za radijskega operaterja;

ali

(c)

ima najmanj 500 dni delovnih izkušenj kot pomorski poveljnik;

je uspešno opravil ocenjevanje kompetenc, ki ga je izvedel upravni organ iz člena 18 in je bilo namenjeno preverjanju, ali so doseženi standardi za kompetence za operativno raven, določeni v Prilogi II;

ima potrdilo za radijskega operaterja.

3.   Kvalifikacije posadke krova na vodstveni ravni

3.1   Minimalne zahteve za izdajo potrdila za voditelja čolna

Vsak prosilec za potrdilo Unije o usposobljenosti:

(a)

je star najmanj 18 let;

je zaključil odobren program usposabljanja iz člena 19, ki je trajal najmanj tri leta in je zajemal standarde za kompetence za vodstveno raven, določene v Prilogi II;

je v sklopu tega odobrenega programa usposabljanja ali po njegovem zaključku opravil najmanj 360 dni plovbe;

ima potrdilo za radijskega operaterja;

ali

(b)

je star najmanj 18 let;

ima potrdilo Unije o usposobljenosti za krmarja ali potrdilo za krmarja, priznano v skladu s členom 10(2) ali (3);

je opravil najmanj 180 dni plovbe;

je uspešno opravil ocenjevanje kompetenc, ki ga je izvedel upravni organ iz člena 18 in je bilo namenjeno preverjanju, ali so doseženi standardi za kompetence za vodstveno raven, določeni v Prilogi II;

ima potrdilo za radijskega operaterja;

ali

(c)

je star najmanj 18 let;

je opravil najmanj 540 dni plovbe oziroma 180 dni, če lahko poleg tega predloži dokazilo o najmanj 500 dneh delovnih izkušenj, pridobljenih na morski ladji kot član posadke krova;

je uspešno opravil ocenjevanje kompetenc, ki ga je izvedel upravni organ iz člena 18 in je bilo namenjeno preverjanju, ali so doseženi standardi za kompetence za vodstveno raven, določeni v Prilogi II;

ima potrdilo za radijskega operaterja;

ali

(d)

ima pred vpisom v odobren program usposabljanja najmanj pet let delovnih izkušenj ali najmanj 500 dni delovnih izkušenj na morski ladji kot član posadke krova ali je pred vpisom v odobren program usposabljanja zaključil kateri koli program poklicnega usposabljanja, ki je trajal najmanj tri leta;

je zaključil odobren program usposabljanja iz člena 19, ki je trajal najmanj leto in pol in je zajemal standarde za kompetence za vodstveno raven, določene v Prilogi II;

je opravil najmanj 180 dni plovbe v sklopu tega odobrenega programa usposabljanja in najmanj 180 dni plovbe po njegovem zaključku;

ima potrdilo za radijskega operaterja.

3.2   Minimalne zahteve za izdajo posebnih dovoljenj v okviru potrdila Unije o usposobljenosti za voditelja čolna

3.2.1   Plovne poti pomorskega značaja

Vsak prosilec:

dosega standarde za kompetence za plovbo po plovnih poteh pomorskega značaja, določene v Prilogi II.

3.2.2   Radar

Vsak prosilec:

dosega standarde za kompetence za plovbo s pomočjo radarja, določene v Prilogi II.

3.2.3   Utekočinjeni zemeljski plin

Vsak prosilec:

ima potrdilo Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) iz oddelka 4.2.

3.2.4   Veliki konvoji

Vsak prosilec ima opravljenih najmanj 720 dni plovbe, vključno z najmanj 540 dnevi s kvalifikacijami za delo voditelja čolna in najmanj 180 dnevi kot krmar velikega konvoja.

4.   Kvalifikacije za posebne dejavnosti

4.1   Minimalne zahteve za izdajo potrdila strokovnjaku za potniško plovbo

 

Vsak prosilec za prvo potrdilo Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za potniško plovbo:

je star najmanj 18 let;

dosega standarde za kompetence za strokovnjake za potniško plovbo, določene v Prilogi II.

 

Vsak prosilec za podaljšanje potrdila Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za potniško plovbo:

je uspešno opravil nov upravni izpit ali zaključil nov odobren program usposabljanja v skladu s členom 17(2).

4.2   Minimalne zahteve za izdajo potrdila za strokovnjaka za UZP

 

Vsak prosilec za prvo potrdilo Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za UZP:

je star najmanj 18 let;

dosega standarde za kompetence za strokovnjake za UZP, določene v Prilogi II.

 

Vsak prosilec za podaljšanje potrdila Unije o usposobljenosti za strokovnjaka za UZP:

(a)

je opravil naslednje število dni plovbe na krovu plovnega objekta, ki kot gorivo uporablja UZP:

najmanj 180 dni v preteklih petih letih ali

najmanj 90 dni v preteklem letu

ali

(b)

dosega standarde za kompetence za strokovnjake za UZP, določene v Prilogi II.


PRILOGA II

BISTVENE ZAHTEVE GLEDE KOMPETENC

1.   Bistvene zahteve glede kompetenc na operativni ravni

1.1   Plovba

Čolnar pomaga upraviteljem plovnega objekta pri manevriranju in upravljanju plovnega objekta na celinskih plovnih poteh. Čolnar je to sposoben opravljati na vseh vrstah plovnih poti in v vseh vrstah pristanišč. Čolnar je zlasti sposoben:

pomagati pri pripravi plovnega objekta za plovbo, da se zagotovi varno potovanje v vseh razmerah;

pomagati pri privezovanju in sidranju;

pomagati pri plovbi s plovnim objektom in njegovem manevriranju na navtično varen in gospodaren način.

1.2   Upravljanje plovnega objekta

Čolnar je sposoben:

pomagati upraviteljem plovnega objekta pri nadziranju upravljanja plovnega objekta in skrbi za osebe na krovu;

uporabljati opremo plovnega objekta.

1.3   Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov

Čolnar je sposoben:

pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pripravi, razporejanju in spremljanju tovora med natovarjanjem in raztovarjanjem;

pomagati upraviteljem plovila pri zagotavljanju storitev potnikom;

zagotavljati neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

1.4   Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika

Čolnar je sposoben:

pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pomorski, elektrotehnični, elektronski in nadzorni tehniki, da se zagotovi splošna tehnična varnost;

izvajati vzdrževalna dela na pomorski, elektrotehnični, elektronski in nadzorni tehnični opremi, da se zagotovi splošna tehnična varnost.

1.5   Vzdrževanje in popravila

Čolnar je sposoben:

pomagati upraviteljem plovnega objekta pri vzdrževanju in popravilih plovnega objekta ter njegovih naprav in njegove opreme.

1.6   Komuniciranje

Čolnar je sposoben:

komunicirati na splošno in strokovno, kar vključuje sposobnost uporabe standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav;

biti družaben.

1.7   Zdravje in varnost ter varstvo okolja

Čolnar je sposoben:

upoštevati pravila o varnem delu, razumeti pomembnost pravil s področja zdravja in varnosti ter pomembnost okolja;

priznati pomen usposabljanja v zvezi z varnostjo na krovu in ob izrednih dogodkih takoj ukrepati;

upoštevati varnostne ukrepe za preprečevanje požara in pravilno uporabljati opremo za gašenje požara;

opravljati naloge ob upoštevanju pomena varstva okolja.

2.   Bistvene zahteve glede kompetenc za vodstveno raven

2.0   Nadzor

Voditelj čolna je sposoben:

dajati navodila drugim članom posadke in nadzirati naloge, ki jih opravljajo, kot je navedeno v oddelku 1 te priloge, kar pomeni, da ima ustrezne sposobnosti za opravljanje teh nalog.

2.1   Plovba

Voditelj čolna je sposoben:

načrtovati pot in izvajati plovbo po celinskih plovnih poteh, kar vključuje njegovo sposobnost izbire najbolj logične, gospodarne in ekološke poti plovbe za dosego krajev natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju veljavnih prometnih predpisov in dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh;

uporabljati znanje o pravilih, ki se uporabljajo za člane posadke plovnih objektov, vključno s poznavanjem pravil o počitku in sestavi članov posadke krova;

pluti in manevrirati ter pri tem zagotavljati varno upravljanje plovnega objekta v vseh razmerah na celinskih plovnih poteh, tudi v primerih, ko je promet zelo gost ali drugi plovni objekti prevažajo nevarno blago in ko je potrebno osnovno poznavanje Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh;

odzvati se na izredne dogodke pri plovbi po celinskih plovnih poteh.

2.2   Upravljanje plovnih objektov

Voditelj čolna je sposoben:

uporabljati znanje o metodah gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh pri upravljanju različnih vrst plovnih objektov in ima osnovno znanje o tehničnih zahtevah za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, iz Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta (2);

nadzorovati in spremljati obvezno opremo, kot je navedena v veljavnem potrdilu o ustreznosti za plovni objekt.

2.3   Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov

Voditelj čolna je sposoben:

načrtovati in zagotavljati varno natovarjanje, razporejanje, zavarovanje in raztovarjanje tovora ter skrb zanj med potovanjem;

načrtovati in zagotavljati stabilnost plovnega objekta;

načrtovati in zagotavljati varen prevoz potnikov ter njihovo oskrbo med potovanjem, vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.

2.4   Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika

Voditelj čolna je sposoben:

načrtovati potek dela v zvezi s pomorsko ter elektrotehnično, elektronsko in nadzorno tehniko;

nadzorovati glavne stroje ter pomožne stroje in opremo;

načrtovati in dajati navodila v zvezi s črpalko plovnega objekta in sistemom nadzora črpalke;

organizirati varno uporabo, vzdrževanje in popravila elektrotehničnih naprav plovnega objekta;

nadzorovati varno vzdrževanje in popravila tehničnih naprav.

2.5   Vzdrževanje in popravila

Voditelj čolna je sposoben:

organizirati varno vzdrževanje in popravila plovnega objekta ter njegove opreme.

2.6   Komuniciranje

Voditelj čolna je sposoben:

upravljati človeške vire, prevzemati družbeno odgovornost ter skrbeti za organizacijo poteka dela in usposabljanje na krovu plovnega objekta;

stalno zagotavljati dobro komunikacijo, kar vključuje uporabo standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav;

spodbujati uravnoteženo in družabno delovno okolje na krovu.

2.7   Zdravje in varnost, pravice potnikov ter varstvo okolja

Voditelj čolna je sposoben:

spremljati veljavne pravne zahteve in sprejemati ukrepe za zagotavljanje varstva človeškega življenja;

ohranjati varnost in zaščito oseb na krovu, vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010;

pripraviti načrte ukrepov ob izrednih razmerah in poškodbah ter obvladovati izredne razmere;

zagotavljati skladnost z zahtevami za varstvo okolja.

3.   Bistvene zahteve glede kompetenc pri posebnih dovoljenjih

3.1   Plovba po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja

Voditelj čolna je sposoben:

uporabljati ažurne karte in zemljevide, obvestila kapitanom in mornarjem ter druge publikacije, specifične za plovne poti pomorskega značaja;

uporabljati podatke o višini, tokovih, obdobjih in ciklusih plimovanja, času tokov plimovanja ter plimovanju in razlikah v estuariju;

uporabljati oznake SIGNI (Signalisation de voies de Navigation Intérieure) in IALA (International Association of Marine aids to Navigation and Lighthouse Authorities) za varno plovbo na celinskih plovnih poteh pomorskega značaja.

3.2   Plovba s pomočjo radarja

Voditelj čolna je sposoben:

pred izplutjem ustrezno ukrepati v zvezi s plovbo s pomočjo radarja;

razložiti prikaz na radarju in analizirati informacije, pridobljene z radarjem;

zmanjšati moteče vplive različnega izvora;

pluti s pomočjo radarja ob upoštevanju dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporablja za plovbo po celinskih plovnih poteh, in v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za plovbo s pomočjo radarja (kot so zahteve glede števila članov posadke ali tehnične zahteve za plovila);

obvladovati posebne okoliščine, kot so gostota prometa, okvara naprav, nevarne razmere.

4.   Bistvene zahteve glede kompetenc za posebne dejavnosti

4.1   Strokovnjak za potniško plovbo

Vsak prosilec je sposoben:

organizirati uporabo reševalne opreme na krovu potniških plovil;

uporabljati varnostna navodila in sprejemati potrebne ukrepe za zaščito potnikov na splošno, zlasti v primeru izrednih dogodkov (npr. evakuacija, poškodba, trčenje, nasedanje, požar, eksplozija ali drugi dogodki, ki lahko povzročijo paniko), vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010;

sporazumevati se v osnovni angleščini;

izpolnjevati ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1177/2010.

4.2   Strokovnjak za utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

Vsak prosilec je sposoben:

zagotavljati skladnost z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, ter z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti;

zavedati se posebnosti v zvezi z UZP, ki jim je treba nameniti pozornost, prepoznati tveganja in jih obvladovati;

varno uporabljati sisteme za UZP;

zagotoviti redno preverjanje sistema za UZP;

varno in nadzorovano izvajati postopke oskrbovanja z UZP;

pripraviti sistem za UZP za vzdrževanje plovnih objektov;

obvladovati izredne razmere, povezane z UZP.


(1)  Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).

(2)  Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 118).


PRILOGA III

BISTVENE ZAHTEVE GLEDE ZDRAVSTVENE ZMOŽNOSTI

Zdravstvena zmožnost, ki zajema fizično in psihično zmožnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi osebi, ki dela na krovu plovnega objekta, onemogočala:

izvajanje nalog, potrebnih za upravljanje plovnega objekta;

izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času ali

pravilno zaznavanje svojega okolja.

Pregled vključuje zlasti preverjanje ostrine vida in sluha, motoričnih funkcij, nevropsihičnega stanja ter stanja srca in ožilja.


PRILOGA IV

VELJAVNE ZAHTEVE

Tabela A

Predmet urejanja, člen

Zahteve glede skladnosti

Začetek uporabe

Praktični izpiti, člen 17(4)

[CESNI …]

[___]

Odobritev simulatorjev, člen 21(2)

 

 

Značilnosti in pogoji uporabe registrov, člen 25(2)

 

 


Tabela B

Točka

Bistvene zahteve glede kompetenc

Zahteve glede skladnosti

Začetek uporabe

1

Bistvene zahteve glede kompetenc na operativni ravni

[CESNI …]

[___]

2

Bistvene zahteve glede kompetenc za vodstveno raven

3

Bistvene zahteve glede kompetenc za posebna dovoljenja

 

 

3.1

Plovba po plovnih poteh pomorskega značaja

 

 

3.2

Plovba s pomočjo radarja

 

 

4

Bistvene zahteve glede kompetence za posebne dejavnosti

 

 

4.1

Strokovnjak za potniško plovbo

 

 

4.2

Strokovnjak za utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

 

 


Tabela C

Bistvene zahteve glede zdravstvene zmožnosti

Zahteve glede skladnosti

Začetek uporabe

Pregled zaradi ugotavljanja zdravstvene zmožnosti

[CESNI …]

[___]


Top