10.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/1

(1)

Nemčija je v obdobju 2002–2012 sprejela več ukrepov podpore v zvezi z nemškim dirkališčem Nürburgring, vključno z ukrepi podpore v zvezi z izgradnjo zabaviščnega parka, hotelov in restavracij ter organizacijo dirk formule 1. Kompleks Nürburgring je bil v lasti podjetij Nürburgring GmbH (v nadaljnjem besedilu: NG), Motorsport Resort Nürburgring GmbH (v nadaljnjem besedilu: MSR) in Congress- und Motorsport Hotel Nürburgring GmbH (v nadaljnjem besedilu: CMHN), ki so bila podjetja v državni lasti.

(2)

Podjetje Eifelpark GmbH (v nadaljnjem besedilu: Eifelpark), ki je lastnik zabaviščnega parka v nemški regiji Eifel, je julija 2010 Komisijo obvestilo o domnevni državni pomoči v projektu „Nürburgring 2009“ v zvezi s financiranjem in izgradnjo zabaviščnih objektov v okolici dirkališča Nürburgring. Komisija je aprila 2011 prejela drugo pritožbo v zvezi z državno pomočjo, ki jo je poslalo nemško moto športno združenje „Ja zum Nürburgring e.V.“. Združenje je bilo zaskrbljeno, da projekt Nürburgring 2009, ki naj bi ustvarjal izgube, ogroža dejavnosti samega dirkališča.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 21. marca 2012 (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 21. marca 2012) obvestila Nemčijo, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi z ukrepi pomoči 1–17, opisanimi v oddelku 2 tega sklepa (v nadaljnjem besedilu: formalni postopek preiskave) (2). Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe o ukrepih.

(4)

Nemčija je 15. maja 2012 odobrila nova ukrepa pomoči (ukrepa 18 in 19), opisana v oddelku 2, in ju priglasila 25. maja 2012. Komisija je z dopisom z dne 7. avgusta 2012 (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 7. avgusta 2012) Nemčijo obvestila, da bo formalni postopek preiskave razširila na nove ukrepe pomoči (4). Odločitev Komisije o razširitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (5). Komisija je pozvala zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe o novih ukrepih.

(5)

Komisija je 23. aprila 2012, 15. junija 2012, 18. julija 2012, 20. julija 2012, 17. avgusta 2012, 7. septembra 2012 in 18. januarja 2013 prejela pripombe Nemčije. Devet zainteresiranih strani je od 9. avgusta 2012 do 18. oktobra 2012 Komisiji poslalo pripombe v zvezi s sklepom z dne 21. marca 2012. Komisija je 18. oktobra 2012 in 23. oktobra 2012 Nemčiji posredovala pripombe zainteresiranih strani. Nemčija je odgovorila 15. novembra 2012. Komisija je od 5. novembra 2012 do 30. novembra 2012 prejela pripombe treh zainteresiranih strani v zvezi s sklepom z dne 7. avgusta 2012. Komisija je 3. decembra 2012 Nemčiji posredovala pripombe zainteresiranih strani. Nemčija je odgovorila 2. januarja 2013.

(6)

Komisija je 29. januarja 2013, 4. junija 2014 in 5. junija 2014 Nemčijo zaprosila za dodatne informacije, Nemčija pa je odgovorila 15. aprila 2013, 4. junija 2014 in 6. junija 2014.

(7)

Lokalno sodišče v mestu Bad Neuenahr-Ahrweiler je 24. julija 2012 odredilo začasno samoupravljanje premoženja („vorläufige Eigenverwaltung des Vermögens“) podjetij, ki so imela v lasti Nürburgring, tj. NG, MSR in CMHN. 1. novembra 2012 je začelo postopek zaradi insolventnosti v obliki samoupravljanja premoženja („Eigenverwaltung des Vermögens“). Od navedenega datuma sta posle podjetij NG, MSR in CMHN vodila direktor v skladu z zakonodajo o insolventnosti („Eigenverwalter“ ali „Sanierunsgeschäftsführer“) in stečajni upravitelj („Sachwalter“) (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovana stečajna upravitelja), ki ju ne zavezujejo navodila delničarjev. Podjetja NG, MSR in CMHN so še naprej sodelovala z revizijsko družbo KPMG AG (v nadaljnjem besedilu: KPMG), ki je v njihovem imenu delovala kot izključni finančni svetovalec pri prodaji sredstev v postopku zaradi insolventnosti in skrbela za vse stike z zainteresiranimi ponudniki.

(8)

Komisija je z Nemčijo in stečajnima upraviteljema od oktobra 2012 razpravljala o vprašanjih državne pomoči, ki bi lahko izhajala iz prodaje sredstev podjetij NG, MSR in CMHN.

(9)

Nürburgring Betriebsgesellschaft mbH (v nadaljnjem besedilu: NBG), ki je hčerinska družba v 100-odstotni lasti podjetja NG in sta jo ustanovila stečajna upravitelja, od 1. novembra 2012 upravlja celotni kompleks. NBG je nadomestila prejšnjega upravljavca Nürburgring Automotive GmbH (v nadaljnjem besedilu: NAG) (6).

(10)

Zaradi insolventnosti podjetij NG, MSR in CMHN sta stečajna upravitelja maja 2013 začela prodajo njihovih sredstev. Razpisni postopek za prodajo navedenih sredstev se je začel 15. maja 2013. Službe Komisije so z dvema dopisoma z dne 23. maja 2013 Nemčiji in stečajnima upraviteljema poslale mnenje o različnih možnostih za prodajo sredstev, ki bi bile skladne s pravili o državni pomoči (7).

(11)

V zvezi s prodajo sredstev podjetij NG, MSR in CMHN je Nemčija informacije predložila z dopisi z dne 10. aprila 2013, 15. aprila 2013, 30. aprila 2013, 9. oktobra 2013 in 27. februarja 2014, v odgovor na zahteve Komisije za informacije z dne 13. marca 2014, 23. maja 2014, 4. julija 2014 in 7. julija 2014 pa z dopisi z dne 23. aprila 2014, 26. maja 2014 oziroma 10. julija 2014. Komisija, Nemčija in stečajna upravitelja so se sestali 18. oktobra 2012, 7. marca 2013, 11. oktobra 2013 in 26. februarja 2014 v Bruslju. Komisija je prejela tudi nadaljnja stališča zainteresiranih strani.

(12)

„Ja zum Nürburgring e.V.“ (v nadaljnjem besedilu: prvi pritožnik) (8) in nemški avtomobilski klub ADAC e.V. (v nadaljnjem besedilu: drugi pritožnik), ki je sodeloval v postopku prodaje, sta 23. decembra 2013 oziroma 2. januarja 2014 predložila dopisa, v katerih sta trdila, da stečajna upravitelja sredstva Nürburgringa prodajata v nasprotju s pravili o državni pomoči. Prvi pritožnik je 4. februarja 2014 Komisijo pozval, naj ustavi postopek prodaje, in predložil nove informacije. Po prejemu dopisa Komisije z dne 13. januarja 2014 je Nemčija z dopisom z dne 10. februarja 2014 poslala svoje pripombe glede trditev dveh pritožnikov. Prvi pritožnik je 8. julija 2014 predložil dodatne pripombe, ki jih je Nemčija komentirala 14. julija 2014.

(13)

10. aprila 2014 je [tretji ponudnik], Inc. (v nadaljnjem besedilu: tretji pritožnik ali [tretji ponudnik]), ki je sodeloval v postopku prodaje, pri Komisiji vložil pritožbo o navedenem postopku. Meyrick Cox (v nadaljnjem besedilu: četrti pritožnik), ki je član konzorcija [drugega ponudnika], ki sodeluje v postopku prodaje in ga sestavljajo [drugi ponudnik] European Capital Partners LLP, Meyrick Cox, Marcus Graf von Oeynhausen-Sierstorpff in Wadell & Reed, Inc. (v nadaljnjem besedilu: [drugi ponudnik]), je pri Komisiji 17. aprila 2014 vložil pritožbo o navedenem postopku. Ti pritožbi sta bili Nemčiji posredovani 16. aprila 2014 oziroma 17. aprila 2014. Nemčija je pripombe v zvezi s pritožbo četrtega pritožnika poslala 25. aprila 2014. Pripombe v zvezi s pritožbo tretjega pritožnika je poslala 5. maja 2014. Tretji pritožnik je 19. maja 2014 poslal dodatne argumente. Nemčija je pripombe na te dodatne argumente poslala 22. maja 2014. Tretji pritožnik je 23. maja 2014 predložil dodatne informacije, na katere je Nemčija odgovorila 10. julija 2014, ter 16. junija 2014 in 7. julija 2014 poslal dodatne pripombe, na katere je Nemčija poslala pripombe 11. julija 2014. Nemški organi so 29. julija 2014, 20. avgusta 2014, 8. septembra 2014 in 12. septembra 2014 predložili dodatne informacije, ki so se nanašale tudi na pripombe tretjega in četrtega pritožnika, predložene 3. septembra 2014, 21. avgusta 2014 in 12. septembra 2014. Službe Komisije, nemški organi, stečajna upravitelja in podjetje KPMG so se sestali 22. julija in 5. septembra 2014 v Bruslju.

(14)

V zvezi z morebitnim zaključkom formalnega postopka preiskave z negativnim sklepom Komisije, ki bi zahteval vračilo nezdružljive pomoči, je Nemčija zahtevala, da Komisija potrdi, da obveznost vračila, naložena podjetjem NG, MSR in CMHN, ne bi zadevala kupca prodanih sredstev ali njegove hčerinske družbe, ki je operativno podjetje, ter da obveznost vračila ne bi ovirala delovanja dirkališča Nürburgring, ki ga bo v sezoni 2014 upravljala družba NBG, ki bo po navedeni sezoni likvidirana.

(15)

Sredstva je zagotovilo pet subjektov: (1) zvezna dežela Porenje-Pfalška (9) (v nadaljnjem besedilu: zvezna dežela), (2) Investitions- und Strukturbank Rheinland-Pfalz GmbH (v nadaljnjem besedilu: ISB), ki je v celoti v lasti zvezne dežele, (3) Rheinland-Pfälzische Gesellschaft für Immobilien und Projektmanagement GmbH (v nadaljnjem besedilu: RIM), ki je v celoti v lasti banke ISB, (4) okrožje („Landkreis“) Ahrweiler in (5) podjetje NG (10).

(16)

Do 30. aprila 2010 je bil kompleks Nürburgring (11) v lasti podjetja NG, ki je kompleks tudi upravljalo.

(17)

Lastništvo in upravljanje kompleksa Nürburgring sta bila prestrukturirana 1. maja 2010. Podjetje NG je ostalo lastnik dirkališča in zabaviščnega parka, pridobilo pa je posredno lastništvo hotelov in restavracij prek pridobitve 93,3-odstotnega lastništva podjetja MSR (12) in posrednega 93,3-odstotnega lastništva podjetja CMHN (13) (podjetji MSR in CMHN sta ostali neposredna lastnika hotelov in restavracij). Naloga upravljanja dirkališča, zabaviščnega parka, hotelov in restavracij je bila dodeljena podjetju NAG (14) na podlagi pogodbe o poslovnem najemu („Betriebspachtvertrag“); glej ukrep 10 (15).

(18)

Kot je bilo navedeno, so upravičenci NG, MSR in CMHN predmet postopkov zaradi insolventnosti. Drugi upravičenci, v zvezi s katerimi so se začeli likvidacijski postopki, so IPC Gesellschaft für internationale Projektcoordination mbH (v nadaljnjem besedilu: IPC) (16), Weber Projektierungs- und Realisierungs GmbH (v nadaljnjem besedilu: Weber) (17) in Cash Settlement and Ticketing GmbH (v nadaljnjem besedilu: CST) (18).

(19)

Upravičenci, ki še vedno delujejo in niso predmet postopkov zaradi insolventnosti, vključujejo podjetja Mediinvest GmbH, ki se je medtem preimenovalo v Return Projektmanagement GmbH (v nadaljnjem besedilu: Mediinvest) (19), Geisler & Trimmel General Contractor GmbH (v nadaljnjem besedilu: Geisler & Trimmel) (20), NAG in Fahrsicherheitszentrum am Nürburgring GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: FSZ) (21). Upravičenci, ki ne obstajajo več, vključujejo Erlebnispark Nürburgring GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: EWN) (22), Motorsport Akademie Nürburgring GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: MAN) (23), Test & Training International GmbH (v nadaljnjem besedilu: TTI) (24), Bike World Nürburgring GmbH (v nadaljnjem besedilu: BWN1) (25), BikeWorld Nürburgring Besitz (v nadaljnjem besedilu: BWNB), BikeWorld Nürburgring GmbH (v nadaljnjem besedilu: BWN2), Camp 4 Fun GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: Camp4Fun) (26) in MI-Beteiligungs- und Verwaltungs GmbH (v nadaljnjem besedilu: MIB) (27).

(20)

Sedanja preiskava se nanaša na financiranje izgradnje in delovanja objektov, povezanih z dirkališčem, in turističnih objektov pred projektom Nürburgring 2009, izgradnje vseh takih objektov v okviru projekta Nürburgring 2009 ter organizacije dirk formule 1. Namen projekta „Nürburgring 2009“ je bil zagotoviti različne zanimivosti ob dirkališču, da bi se povečala privlačnost dirkališča v celem letu. Projekt „Nürburgring 2009“ je bil sestavljen iz I. dela (predvsem tribune in zabaviščni objekti) in II. dela (predvsem nastanitveni objekti) (28).

(21)

Ukrep 1 (zagotovitev kapitala podjetju NG s strani zvezne dežele in okrožja Ahrweiler v obliki prenosov v kapitalsko rezervo in povečanj lastnega kapitala): zvezna dežela je kapital v obliki prenosov v kapitalsko rezervo („Einstellungen in die Kapitalrücklage“) (29) podjetju NG odobrila v dveh zneskih, in sicer 2 179 000 EUR (30)1. maja 2002 in 22 839 241 EUR (31)21. decembra 2004. Poleg tega sta zvezna dežela in okrožje Ahrweiler lastni kapital („Kapitalerhöhung“) podjetja NG 31. avgusta 2004 povečala za 4 887 000 EUR (32), 4. septembra 2007 pa za 10 000 000 EUR. Zvezna dežela in okrožje Ahrweiler sta podjetju NG v obdobju 2002–2007 skupaj zagotovila kapital v višini 39 905 241 EUR.

(22)

Ukrep 2 (posojila delničarjev podjetja NG njegovim hčerinskim družbam pred začetkom projekta „Nürburgring 2009“): neodvisno od projekta „Nürburgring 2009“ je podjetje NG svojim hčerinskim družbam odobrilo delničarska posojila v skupnem znesku 11 176 953,14 EUR, ki so navedena v preglednicah 1–4. Dogovorjena obrestna mera je znašala 6 %, zavarovanje pa ni bilo zagotovljeno.

Preglednica 1

Posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo podjetjem EWN, FSZ, MAN, TTI in Camp4Fun

Preglednica 2

Posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo podjetju BWNB pred njegovim preimenovanjem

Preglednica 3

Posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo podjetju BWN1 pred njegovo združitvijo z BWNB

Preglednica 4

Posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo podjetju BWN2 po njegovi združitvi z BWNB in po preimenovanju podjetja BWNB

(23)

Ukrep 3 (posojila, ki jih je zvezna dežela zagotovila podjetju NG iz združenih likvidnih sredstev): ta ukrep vključuje posojila iz tako imenovane združene likvidnosti (38) zvezne dežele, ki jih je ta zagotovila podjetju NG. V zvezi z dirkami formule 1 in projektom „Nürburgring 2009“ (39) je bilo podjetje NG od leta 2003 oziroma leta 2008 vključeno v združevanje denarnih sredstev zvezne dežele (40). Banka ISB je prav tako vključena v navedeno združeno likvidnost. Namen združevanja denarnih sredstev je optimizacija porabe likvidnih sredstev v okviru različnih holdingov, skladov in javnih podjetij dežele. Udeležba različnih podjetij in skladov pri združevanju denarnih sredstev temelji na memorandumu o soglasju, sklenjenem med zadevnim podjetjem/skladom in Ministrstvom za finance zvezne dežele. Če v okviru združevanja denarnih sredstev povpraševanje po likvidnih sredstvih presega razpoložljiva sredstva, se likvidnostna vrzel kratkoročno financira na kapitalskem trgu. Zvezna dežela je od 30. junija 2003 do 11. maja 2010 podjetju NG odobrila posojila v skupnem znesku 399 805 370 EUR (kar vključuje posojila v višini 53 443 493 EUR, ki jih je zvezna dežela podjetju NG odobrila za dirke formule 1 od 30. junija 2003 do 30. junija 2009, in posojila v višini 170 milijonov EUR, ki jih je zvezna dežela podjetju odobrila za projekt „Nürburgring 2009“ od 23. junija 2008 do 30. junija 2010) (41). Upravičenec do pomoči je podjetje NG. Za več podrobnosti glej preglednico 5.

Preglednica 5

Posojila podjetju NG iz združenih likvidnih sredstev zvezne dežele  (42)

(24)

Ukrep 4 (posojilo podjetja NG podjetju MSR): v zvezi s projektom „Nürburgring 2009“ je podjetje NG 27. decembra 2007 podjetju MSR odobrilo posojilo v višini 300 000 EUR s 7-odstotno obrestno mero. Zavarovanje ni bilo zagotovljeno.

(25)

Ukrep 5 (posojila, patronatska izjava in podreditev terjatev podjetja NG do podjetja CST): podjetje NG je od 27. avgusta 2008 do 18. aprila 2011 podjetju CST zagotovilo posojila v skupnem znesku 11 032 060 EUR s 6-odstotno obrestno mero (43).

Preglednica 6

Posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo podjetju CST

(26)

Da bi podjetje NG preprečilo insolventnost podjetja CST, mu je 23. decembra 2009 izdalo patronatsko izjavo („Patronatserklärung“), v kateri se je zavezalo, da bo do 31. decembra 2011 sprejelo potrebne ukrepe za preprečitev insolventnosti podjetja CST. Patronatska izjava je bila uveljavljena. Podjetje NG je 13. decembra 2010 razglasilo podrejenost svojih terjatev do podjetja CST v višini 10,4 milijona EUR („Rangrücktritt“).

(27)

Ukrep 6 (plačilo podjetja NG za storitve podjetja IPC in posojilo podjetju MSR prek podjetja PNG kot posrednika): podjetje IPC je v obdobju 2006–2008 od podjetja NG prejelo plačila za storitve iskanja zasebnih vlagateljev v skupnem znesku 640 000 EUR. Poleg tega je podjetje NG 15. oktobra 2008 podjetju Pinebeck Nürburgring GmbH (v nadaljnjem besedilu: PNG) odobrilo posojilo v višini 3 milijone EUR s 6-odstotno obrestno mero. Podjetje PNG je 15. oktobra 2008 to posojilo uporabilo za odobritev posojila v višini 3 milijone EUR s 6-odstotno obrestno mero podjetju MSR, vendar je izplačalo samo posojilo v višini 2 941 000 EUR (44). Za obe posojili je bilo zagotovljeno zavarovanje v korist podjetja NG v višini 3 milijone EUR.

(28)

Ukrep 7 (odstop terjatev podjetja MIB podjetju NG): podjetje MIB je 17. aprila 2009 podjetju NG odstopilo svoje terjatve iz posojil v višini 1 476 830,88 (45), ki jih je prejelo podjetje CST kot posojilojemalec. Podjetje NG je podjetju MIB za ta posojila plačalo 1 476 830,88 EUR. S to transakcijo je podjetje NG podjetju MIB v celoti odplačalo posojila, podjetje NG pa je postalo upnik podjetja CST (46).

(29)

Ukrep 8 (posojilo banke ISB podjetjem NG, MSR in CMHN): Da bi se prihranili stroški financiranja in zavarovalo dolgoročno financiranje, so bile 28. julija 2010 prestrukturirane ureditve financiranja. Obveznosti v zvezi z združeno likvidnostjo zvezne dežele (ukrep 3), posojilo v višini […] EUR, ki ga je banka Bank für Tirol und Vorarlberg AG odobrila podjetju CMHN (47), posojilo v višini […] EUR, ki ga je hranilnica Kreissparkasse Ahrweiler odobrila podjetju MSR (48), in posojila v skupnem znesku 85 512 000, ki jih je podjetje RIM odobrilo podjetju MSR v obliki tihih udeležb podjetja RIM v podjetju Mediinvest in poznejših posojil podjetja Mediinvest podjetju MSR (ukrep 11), so bili prestrukturirani v eno posojilo v višini 325 265 000 EUR, ki ga je banka ISB dala podjetjem NG, MSR in CMHN na zahtevo zvezne dežele (49). Navedeno prestrukturiranje ureditev financiranja je ukrep, ločen od posojil, s katerimi je povezan. Rezultat je novo posojilo v korist podjetij NG, MSR in CMHN. Posojilo je bilo izplačano v štirih tranšah: tranša 1 v višini 96 574 200 EUR je bila izplačana podjetju NG za infrastrukturo, tranša 2 v višini 113 590 800 EUR je bila izplačana podjetju NG za druge naložbe (50), tranša 3 v višini 92 000 000 EUR je bila izplačana podjetju MSR za druge naložbe, tranša 4 v višini 23 100 000 EUR pa je bila izplačana podjetju CMHN za druge naložbe. Za tranšo 1, ki je povezana z objekti dirkališča, se obresti ne zaračunavajo. Tranše 2, 3 in 4 so povezane z ukrepi za spodbujanje turizma (za obrestno mero glej preglednico 7). Poleg tega raven zavarovanja posojila ISB v obliki hipotek znaša 93 658 000 EUR, zavarovanje tranš 2, 3 in 4 pa ima prednost pred zavarovanjem tranše 1. V preglednici 7 so povzeti pogoji posojila ISB in takrat veljavna osnovna obrestna mera za posojila.

Preglednica 7

Finančni pogoji za posojilo, ki ga je odobrila banka ISB

(30)

Ukrep 9 (poroštvo zvezne dežele banki ISB v zvezi z ukrepom 8: posojilo banke ISB podjetjem NG, MSR in CMHN): zvezna dežela je 28. julija 2010 zagotovila brezpogojno in nepreklicno poroštvo ter izjavo o odškodninski odgovornosti (100-odstotno kritje obveznosti) do banke ISB za izpolnitev obveznosti podjetij NG, MSR in CMHN, ki izhajajo iz posojila ISB (ukrep 8). Podjetja NG, MSR in CMHN niso plačala nobene provizije za poroštvo. Podobno kot posojilo ISB (ukrep 8) se poroštvo nanaša tako na objekte na dirkališču kot na ukrepe za spodbujanje turizma.

(31)

Ukrep 10 (poslovni najem kompleksa Nürburgring s strani podjetja NAG): v okviru postopka prestrukturiranja iz leta 2010 so podjetja NG, EWN, Nürburgring Adventure GmbH (52), Camp4Fun, MSR in CMHN podjetju NAG (53) na podlagi pogodbe o poslovnem najemu 1. maja 2010 dala v najem dirkalno stezo, zabaviščni park in druge objekte za 20 let (54), ne da bi organizirala odprt izbirni postopek. Najem se je nanašal na objekte in upravljanje dirkališča ter ukrepe za spodbujanje turizma. Vendar je bila organizacija dirk formule 1 predmet ločene koncesijske pogodbe (ukrep 17), zato je bila izključena iz najema. Najnižja letna najemnina je bila določena na 0 EUR za obdobje od 1. maja 2010 do 30. aprila 2011, 5 milijonov EUR za obdobje od 1. maja 2011 do 30. aprila 2012, 11,5 milijona EUR v primeru odprave konstrukcijskih pomanjkljivosti do 30. aprila 2012, sicer pa 10 milijonov EUR za obdobje od 1. maja 2012 do 30. aprila 2013 in 15 milijonov EUR od 1. maja 2013 (55). Podjetje NAG je za najemnino za obdobje od 1. maja 2010 do 31. oktobra 2012 dejansko plačalo […] EUR (56). Pogodba o poslovnem najemu je bila odpovedana za nazaj, in sicer je prenehala veljati 31. oktobra 2012, na podlagi pogodbe o poravnavi („Vergleichsvertrag“), ki so jo 27. novembra 2012 sklenili podjetja NG, MSR, CMHN, CST, NBG in stečajni upravitelj na eni strani ter NAG, Mediinvest in druga podjetja na drugi strani.

(32)

Ukrep 11 (posojila, ki jih je podjetje RIM odobrilo podjetju MSR prek podjetja Mediinvest kot posrednika in v primeru enega posojila tudi prek podjetja PNG kot posrednika): podjetje RIM je od 29. maja 2008 do 7. julija 2009 podjetju Mediinvest odobrilo enajst posojil v skupnem znesku 85 512 000 EUR v obliki tihih udeležb („stille Beteiligungen“) za financiranje II. dela (hoteli) projekta „Nürburgring 2009“ (57). V istem obdobju je podjetje Mediinvest, ki je delovalo kot posrednik med podjetjema RIM (ki je odobrilo posojila) in MSR (upravičenec), ta sredstva uporabilo za zagotovitev posojil z višjo obrestno mero podjetju MSR (glej spodaj) (58). Tihe udeležbe so bile zagotovljene s fiksnim nadomestilom in 2-odstotnim spremenljivim nadomestilom, ki naj bi bilo načeloma odvisno od prodaje deleža podjetja Mediinvest v podjetju MSR ali od dobička podjetja Mediinvest leta 2009. Zagotovljena so bila tudi zavarovanja. Te tihe udeležbe so prikazane v preglednici 8:

Preglednica 8

Tihe udeležbe podjetja RIM v podjetju Mediinvest

(33)

Podjetje Mediinvest je od 27. maja 2008 do 7. julija 2009 podjetju MSR zagotovilo devet posojil v skupnem znesku 75 484 000 EUR s 7-odstotno obrestno mero (ali 5,1-odstotno obrestno mero, ki je veljala za nazaj od 1. novembra 2009), zavarovanje pa ni bilo zagotovljeno. Ta posojila so prikazana v preglednici 9:

Preglednica 9

Posojila, ki jih je podjetje Mediinvest odobrilo podjetju MSR

(34)

Poleg tega je podjetje Mediinvest 12. novembra 2008 podjetju PNG odobrilo posojilo v višini 10 milijonov EUR s 6-odstotno obrestno mero (do 31. decembra 2009), podjetje PNG pa je podjetju MSR isti dan odobrilo posojilo v enakem znesku z enako obrestno mero.

(35)

Ukrep 12 (poroštvo zvezne dežele banki ISB v zvezi z ukrepom 11: tihe udeležbe podjetja RIM v podjetju Mediinvest): v zvezi s posojili, ki jih je podjetje ISB odobrilo podjetju RIM in so se uporabila za posojila podjetja RIM podjetju Mediinvest (ukrep 11), je zvezna dežela banki ISB dala poroštvo za obveznosti v višini do 140 milijonov EUR (100-odstotno kritje obveznosti) (59). Provizija za poroštvo ni bila plačana. Komisija meni, da je bil upravičenec zadevnega ukrepa podjetje MSR, saj je bilo to podjetje upravičenec ukrepa 11.

(36)

Ukrep 13 (prihodki od davka na igre na srečo, ki jih je zvezna dežela zagotovila podjetju NG): februarja 2009 je bila sprejeta sprememba zakona zvezne dežele o igrah na srečo, ki je omogočila prenos prihodkov od davka na igre na srečo na podjetje NG. Preneseni davčni prihodki naj bi se uporabili za spodbujanje turizma. Podjetje je 29. decembra 2009 prejelo 1,6 milijona EUR, 29. oktobra 2010 3,2 milijona EUR in 29. marca 2011 3,2 milijona EUR, tj. skupaj 8 milijonov EUR.

(37)

Ukrep 14 (posojila delničarjev, ki jih je zvezna dežela zagotovila podjetju NG, in podreditev dolgov za projekt „Nürburgring 2009“): podjetje NG je za pripravo in izvedbo projekta „Nürburgring 2009“ od zvezne dežele prejelo brezobrestna posojila brez določene dospelosti, in sicer 21. avgusta 2007 posojilo v višini 20 milijonov EUR, 22. decembra 2009 posojilo v višini 10 milijonov EUR, 28. decembra 2010 posojilo v višini 4,65 milijona EUR in 26. aprila 2011 posojilo v višini 3,2 milijona EUR (60). Poleg tega je zvezna dežela 9. decembra 2011 podjetju NG zagotovila posojilo v višini 4,95 milijona EUR. 29. avgusta 2007 je razglasila podrejenost dolgov („Rangrücktritt“) v zvezi z omenjenim posojilom v višini 20 milijonov EUR, da bi preprečila insolventnost podjetja NG, pri čemer je svoje terjatve do podjetja NG prestavila na zadnje mesto na seznamu terjatev vseh upnikov do NG.

(38)

Ukrep 15 (prenos delnic podjetja MSR s podjetij Mediinvest in Geisler & Trimmel na podjetje NG ter s podjetja Weber na podjetje RIM): s pogodbo o nakupu delnic z dne 25. marca 2010 so bile delnice podjetja MSR, ki so bile v lasti podjetij Mediinvest (49,5 %) in Geisler & Trimmel (33,8 %), prenesene na podjetje NG, ki je že imelo 10 % delnic tega podjetja. Delnice podjetja MSR, ki so bile v lasti podjetja Weber (6,7 %), so bile z isto pogodbo prenesene na podjetje RIM. Kupnina je znašala 1 EUR na transakcijo (tj. skupaj 3 EUR) (61).

(39)

Ukrep 16 (delničarsko posojilo in nepovratna sredstva, ki jih je zvezna dežela zagotovila podjetju NG za dirke formule 1): zvezna dežela je podjetju NG 11. januarja 2011 zagotovila brezobrestno posojilo brez določene dospelosti v višini 40 405 000 EUR za pobotanje obveznosti v zvezi s formulo 1, ki izhajajo iz posojil iz združenih likvidnih sredstev. Poleg tega je julija 2011 podjetju NG zagotovila nepovratna sredstva v višini 13,5 milijona EUR za organizacijo dirk formule 1 leta 2011.

(40)

Ukrep 17 (koncesija za formulo 1): podjetji NG in NAG sta 13. decembra 2010 sklenili koncesijsko pogodbo v zvezi z organizacijo dirk formule 1 (62). V tej koncesijski pogodbi je podjetje NG od podjetja NAG zahtevalo, da organizira dirke formule 1, in se zavezalo k zagotovitvi nadomestila (63). Po navedbah Nemčije naj bi podjetje NAG na podlagi te pogodbe prejelo finančna sredstva, ki se ne bi upoštevala pri izračunu najemnine po pogodbi o poslovnem najemu, sklenjeni med podjetjema NG in NAG, vendar med tema podjetjema ni bilo dejansko izvedenih plačil. Koncesija je bila prekinjena na podlagi pogodbe o poravnavi, ki je bila sklenjena 27. novembra 2012 med podjetji NG, MSR, CMHN, CST, NBG in stečajnim upraviteljem na eni strani ter NAG, Mediinvest in drugimi podjetji na drugi strani.

(41)

Ukrep 18 (odložitev plačila obresti, ki jo je banka ISB odobrila v korist podjetij NG, MSR in CMHN): banka ISB je 15. maja 2012 odložila plačilo obresti v višini 2,98 milijona EUR, ki so zapadle v plačilo 30. aprila 2012, na 15. november 2012 (odložila je tudi plačilo nadomestila v višini 48 913,78 EUR za neporabljeni del posojila). Na odložene zneske so se zaračunale obresti po 8,17-odstotni letni stopnji. Točni zneski odloženih obresti, ki naj bi jih plačala posamezna podjetja, so znašali 1,473 milijona EUR za podjetje NG, 1,205 milijona EUR za podjetje MSR in 303 000 EUR za podjetje CMHN.

(42)

Ukrep 19 (podreditev dolgov in poroštvo): zvezna dežela je 15. maja 2012 razglasila podrejenost dolgov v zvezi s posojili v višini do 254 milijonov EUR, ki jih je banka ISB odobrila podjetjem NG, MSR in CMHN kot del posojila v višini 325 265 000 EUR (ukrep 8). Poleg tega je zvezna dežela 15. maja 2012 v zvezi z odplačilom navedenih posojil od leta 2014 naprej izjavila, da bodo podjetja NG, MSR in CMHN v primeru, da ne bodo mogla odplačati posojil, oproščena obveznosti odplačila in da bo zvezna dežela spoštovala poroštvo, ki ga je dala banki ISB (ukrep 9).

(43)

Komisija je v sklepu z dne 21. marca 2012 in sklepu z dne 7. avgusta 2012 predhodno ugotovila, da vseh devetnajst ukrepov pomeni državno pomoč, in izrazila dvome glede njihove skladnosti s PDEU.

(44)

Razpisni postopek je bil objavljen 14. maja 2013 v sporočilu za javnost, ki ga je objavil stečajni upravitelj. Podjetje KPMG je 15. maja 2013 objavilo povabilo k oddaji ponudb v časnikih Financial Times in Handelsblatt ter na spletišču dirkališča Nürburgring. V tem postopku se je javilo približno 300 vlagateljev, s katerimi je komuniciralo podjetje KPMG v imenu prodajalcev. V razpisnem postopku so bile zainteresirane strani pozvane k prijavi interesa (približno 70 subjektov je izrazilo svoj interes), ko pa so jim bili zagotovljeni različni dokumenti o Nürburgringu, so bile pozvane k oddaji okvirnih ponudb do 26. septembra 2013. Prodajalci so s pismom z dne 19. julija 2013 vsem zainteresiranim vlagateljem poslali naslednje sporočilo: „Vse strani, ki nameravajo sodelovati v naslednji fazi postopka, so povabljene, da predložijo okvirno ponudbo do 12. septembra 2013 do 17:00 po srednjeevropskem času. Obravnavale se bodo tudi ponudbe, predložene po izteku roka“ (64). Navedeni rok za oddajo okvirnih ponudb 12. septembra 2013 je bil podaljšan do 26. septembra 2013 s pismom z dne 12. septembra 2013, v katerem je bilo navedeno: „Prodajalci so se odločili podaljšati rok za oddajo okvirnih ponudb, da bi morebitnim vlagateljem omogočili, da dokončajo svojo analizo zagotovljenega gradiva. Novi rok se izteče 26. septembra 2013 ob 17:00 po srednjeevropskem času. Obravnavale se bodo tudi ponudbe, predložene po izteku roka“ (65). Prodajalci so s pismom z dne 17. decembra 2013 podaljšali rok za oddajo potrdilnih ponudb z 11. decembra 2013 na 17. februarja 2014, in sicer so v pismu navedli naslednje: „Da bi se morebitnim vlagateljem omogočilo, da dokončajo svojo analizo zagotovljenega informativnega gradiva in predložijo končno ponudbo, ki v celoti izraža vrednostni potencial kompleksa Nürburgring, se rok, ki naj bi se iztekel 11. decembra 2013 ob 17:00 po srednjeevropskem času, podaljša na 17. februar 2014 do 17:00 po srednjeevropskem času. Zaradi jasnosti se bodo ponudbe, oddane po navedenem roku, načeloma prav tako obravnavale, če bodo pogoji ponudbe ustrezni za naslednjo fazo postopka. Kakršne koli neugodnosti, ki so posledica zamude, bo moral v celoti kriti vlagatelj, zanje pa ne bo mogoče zahtevati nadomestila. Upoštevajte, da lahko prodajalci izberejo vlagatelje, ki izpolnjujejo pogoje za naslednjo fazo postopka, kmalu po izteku novega roka“ (66).

(45)

Stečajna upravitelja sta se odločila za naslednjo prodajno strukturo za prodajo sredstev podjetij NG, MSR in CMHN ter jo izvedla.

(46)

Za namene razpisnega postopka so bila sredstva podjetij NG, MSR in CMHN razdeljena v 11 posameznih skupin sredstev (67). V objavljenem razpisu za prijavo interesa je bilo navedeno: „Prodajalci nameravajo prodati sredstva enemu ali več vlagateljem ('Projekt RING'). Vlagatelji bodo imeli možnost pridobiti vsa sredstva, določene skupine sredstev ('predlagane skupine sredstev') ali posamezna sredstva. Predlagane skupine sredstev so bile določene na podlagi ločljivosti sredstev in povezanih stroškov. Predvideva se, da bo transakcija strukturirana kot odkup sredstev. Insolventni pravni subjekti bodo obdržali vse obveznosti do tretjih oseb in finančne obveznosti, kar bo omogočilo nov začetek s prazno bilanco stanja“ (68). Poleg tega je bilo v pismu, ki je bilo 19. julija 2013 poslano zainteresiranim vlagateljem, navedeno: „Vlagatelji bodo imeli možnost, da pridobijo vsa sredstva prodajalcev, določene skupine sredstev ('predlagane skupine sredstev') ali posamezna sredstva. Predlagane skupine sredstev so bile določene na podlagi ločljivosti sredstev Nürburgringa in povezanih stroškov“ (69).

(47)

Stečajna upravitelja nista določila nobenih pogojev glede prihodnje uporabe sredstev. Kakršne koli omejitve te uporabe izhajajo iz obstoječe gradbene in okoljske zakonodaje ter javnega dostopa do dirkališča Nürburgring, ki je zagotovljen z ustreznim aktom zvezne dežele.

(48)

Glede na izbirna merila razpisa, ki so opredeljena v pismih zainteresiranim vlagateljem z dne 19. julija 2013 in 17. oktobra 2013, naj bi se vlagatelji izbrali na podlagi (a) čim večjega povečanja skupnih prihodkov za vsa sredstva in (b) pričakovane varnosti transakcije (70). Ta merila so bila podrobneje opisana, kot sledi: „Vrednost za sredstva v okviru zadevne ponudbe; morebitni učinki na vrednost sredstev, ki niso vključena v zadevno ponudbo, če taka sredstva obstajajo; stroški morebitne nadaljnje ločitve sredstev v okviru zadevne ponudbe; stroški izpolnitve bistvenih predpostavk in pogojev zadevne ponudbe; verjetnost sklenitve pogodbe“. Nadalje je bilo pojasnjeno, da: „bo verjetnost sklenitve ocenjena ob upoštevanju (i) neizpolnjenih zahtev glede skrbnega pregleda, (ii) zagotovljenega financiranja za transakcijo, podprtega s potrditvijo finančnih partnerjev, (iii) zahtevanih ukrepov za regulativno potrditev, (iv) zahtevanih ukrepov za notranjo odobritev, preden se lahko transakcija izvede, ter (v) strateških razlogov za pridobitev ali prihodnjih načrtov za sredstva podjetij NG, MSR in CMHN ter verjetnosti njihove uresničitve“. Opozoriti je treba, da okoljski vidiki niso bili del meril za izbiro končne ponudbe.

(49)

S pismoma z dne 17. oktobra 2013 in 17. decembra 2013 so bili ponudniki, ki so predložili kvalificirane ponudbe, obveščeni, da: (a) bodo obravnavane tudi okvirne ali končne ponudbe, predložene po izteku ustreznega roka, če so pogoji teh ponudb ustrezni za uvrstitev v naslednjo fazo postopka; (b) bo neugodnosti, ki so posledica pozne predložitve, v celoti kril zadevni ponudnik in (c) lahko prodajalci izberejo kvalificirane ponudnike kmalu po izteku roka. Po navedbah stečajnih upraviteljev so prodajalci obvestili ponudnike, da lahko izboljšajo ponudbo ali predložijo novo ponudbo v času od izteka roka do sklenitve prodajne pogodbe.

(50)

24 kandidatov (71) je okvirno ponudbo poslalo do začetka februarja 2014. 18 od teh kandidatov se je uvrstilo v fazo skrbnega pregleda (72) in 13 ponudnikov je predložilo potrdilne ponudbe za vsa sredstva, posamezne skupine sredstev ali posamezna sredstva, vključno s ponudbami naslednjih štirih ponudnikov za vsa sredstva: 1. Capricorn Automotive GmbH in Capricorn Holding GmbH (v nadaljnjem besedilu: Capricorn), 2. [drugi ponudnik], 3. [tretji ponudnik] in 4. [četrti ponudnik]. Ponudbe so bile obravnavane na podlagi: (a) čim večjega povečanja skupnih prihodkov za vsa sredstva in (b) pričakovane varnosti transakcije (73). Ponudbe, ki so izpolnjevale ta merila, so se upoštevale v končni fazi ocenjevanja, in sicer so bile to ponudbe za vse skupine sredstev. Izmed navedenih ponudnikov sta podjetje Capricorn in [drugi ponudnik] predložila potrdila o svojem dostopu do finančnih sredstev, potrebnih za financiranje nakupa, in sicer je [drugi ponudnik] 7. marca 2014 predložil zavezujoče pismo z dne 24. februarja 2014, v katerem je podjetje KPMG obvestil o svojih finančnih zmožnostih, podjetje Capricorn pa je 11. marca 2014 prodajalcem predložilo zavezujoče pismo […] z dne 10. marca 2014, naslovljeno na podjetje Capricorn, v katerem je […] sporočil, da je pripravljen zagotoviti poroštvo za posojilo podjetju Capricorn v višini 45 milijonov EUR za pridobitev zadevnih sredstev. Na podlagi njunih ponudb sta bili vzporedno dogovorjeni in overjeni pogodbi, in sicer pogodba z [drugim ponudnikom] 7. marca 2014, pogodba s podjetjem Capricorn pa 10. marca 2014.

(51)

Odbor upnikov insolventnih podjetij je 11. marca 2014 odobril prodajo podjetju Capricorn (natančneje, podjetju capricorn NÜRBURGRING Besitzgesellschaft GmbH) kot ponudniku z najvišjo ponudbo in dokazom o financiranju. Cena v ponudbi podjetja Capricorn je znašala 77 milijonov EUR, cena v ponudbi [drugega ponudnika] pa [47–52] milijonov EUR. Podjetja NG, MSR in CMHN so prodajno pogodbo s podjetjem Capricorn podpisala 11. marca 2014, stečajni upravitelj pa 13. marca 2014 (74).

(52)

Po koncu opisanega razpisnega postopka je podjetje Capricorn kupilo sredstva podjetij NG, MSR in CMHN (vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno z vsemi zemljišči, stavbami, blagovnimi znamkami in pravicami do uporabe internetne domene), ne pa obveznosti in finančnih sredstev. Delničarja podjetja Capricorn sta capricorn HOLDING GmbH (75) s 67-odstotnim deležem in GetSpeed GmbH & Co KG (76) s 33-odstotnim deležem.

(53)

Prenos pogodb o zaposlitvi, povezan s prodanimi skupinami sredstev, izhaja iz nemške zakonodaje (77) in sodne prakse nemških delovnih sodišč (78), ki določata, da se zaposleni samodejno premestijo v podjetje kupca sredstev, vendar lahko v primeru insolventnosti kupec od stečajnega upravitelja zahteva, da odpove pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru prodajna pogodba predvideva, da bo družba NBG (sedanji upravljavec kompleksa Nürburgring) leta 2014 na zahtevo podjetja Capricorn odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Podjetje Capricorn je sklenilo, da bi za vzpostavitev gospodarsko uspešnega upravljanja pridobljenih sredstev potrebovalo 253 od vseh 297 zaposlenih (od začetka leta 2014), zato je od družbe NBG zahtevalo, da odpove pogodbe o zaposlitvi 44 zaposlenih. Tako bo 85 % osebja insolventnih podjetij 1. januarja 2015 (ko bo podjetje Capricorn začelo upravljati pridobljena sredstva) premeščenega v podjetje Capricorn.

(54)

Pogodbenici sta zavezani k izvedbi prodajne pogodbe šele, ko Komisija izda sklep, da kupec in njegovo operativno podjetje nista prejemnika obravnavane pomoči, ki jo je treba vrniti, ter (a) ko se rok za vložitev pritožbe zoper sklep Komisije izteče brez pritožbe ali (b) v primeru pritožbe, ko se izda sodba sodišča, zoper katero se ni mogoče pritožiti in ki potrjuje sklep Komisije. Ta pogoj je bil namenjen pokritju razlike med ceno sredstev v višini 77 milijonov EUR in finančnim tveganjem, ki so ga ta sredstva vključevala in izhaja iz možne odgovornosti za vračilo državne pomoči v višini 456 milijonov EUR na podlagi sklepa Komisije o začetku formalnega postopka preiskave z dne 21. maja 2012 in sklepa Komisije o razširitvi tega postopka z dne 7. avgusta 2012.

(55)

Družba NBG bo upravljala posle v sezoni 2014. Nato je predvidena likvidacija te družbe. Denarni tok družbe NBG za leto 2014 (6 milijonov EUR) pobere prodajalec. Ta znesek predstavlja del prodajne cene v obliki pavšalnega plačila za olajšanje upravljanja pogodbe. Upravičenci NG, MSR in CMHN so v okviru postopkov zaradi insolventnosti dokončno prenehali opravljati vse dejavnosti in nimajo zaposlenih. Hkrati je bilo stečajnima upraviteljema zaupano izvajanje pravnih postopkov v skladu z nemško stečajno zakonodajo, s katerimi naj bi poravnala vse terjatve in obveznosti podjetij v postopku zaradi insolventnosti. Ko bodo navedene terjatve in obveznosti poravnane in stečajno sodišče odobri dokončno likvidacijo, se bodo lahko podjetja izbrisala iz registra podjetij.

(56)

Kupec (Capricorn) bo za upravljanje poslov v sezoni 2015 ustanovil operativno podjetje Capricorn NÜRBURGRING GmbH (v nadaljnjem besedilu: OpCo), ki bo sklenilo pogodbe za sezono 2015. Komisija je bila obveščena o naslednjih ukrepih za zagotovitev, da bodo upravičenci do pomoči res izstopili s trga. Če na začetku leta 2015 ne bo neizpodbojnega sklepa Komisije, se bodo prodana sredstva pred 1. januarjem 2015 prenesla na novo podjetje (v nadaljnjem besedilu: NewCo), v katerem bo 95,1 % odstotkov delnic v lasti kupca, 4,9 % delnic pa v lasti neodvisnega skrbnika. Skrbnik bo deloval v interesu upnikov in ne v interesu insolventnih upravičencev do državne pomoči, vendar ne bo zavezan k upoštevanju navodil upnikov. Poleg tega bosta podjetji NewCo in OpCo sklenili najemno pogodbo, ki bo prenehala na dan začetka veljavnosti prodajne pogodbe. Podjetje OpCo bo poslovalo pod svojim imenom, na podlagi svojega poslovnega načrta in z zaposlenimi, ki jih bo izbralo samo (glej uvodno izjavo 53). Podjetju NewCo se bo plačevala letna najemnina v skupnem znesku [4,6–5,1] milijona EUR, ki bo vključena v likvidacijsko maso podjetij Nürburgringa (vsa plačila v likvidacijsko maso se prenesejo na skrbniške račune stečajnih upraviteljev izključno za poplačilo upnikov). Po začetku veljavnosti sklepa Komisije bo skrbnik prenesel vse svoje delnice podjetja NewCo na kupca. Če pa kupec ne bo izpolnil svojih pogodbenih plačilnih obveznosti, bo lahko skrbnik prodal sredstva. Poleg tega, če bo sklep Komisije razveljavljen, bodo sredstva vrnjena stečajnima upraviteljema, da se bodo lahko takoj prodala, saj tudi v takem primeru velja obveznost likvidacije v skladu z nemško zakonodajo o insolventnosti. Ni možnosti, da bo podjetje NewCo nadaljevalo posle podjetij Nürburgringa. Komisija ugotavlja, da ta ureditev ne spreminja osnovnih pogojev prodaje, vključno s prodajno ceno in plačilnimi pogoji, ki ostajajo enaki (79).

(57)

Nemčija je v svojih pripombah glede formalnega postopka preiskave trdila, da podjetje NG 1. julija 2008 (80) ali ob odobritvi posojila ISB v višini 325 265 000 EUR 28. julija 2010 ni bilo podjetje v težavah (81). V zvezi s položajem podjetij NG, MSR in CMHN v obdobju od maja 2012 do julija 2012 in razširitvijo formalnega postopka preiskave Nemčija trdi, da Komisija ni upoštevala insolventnosti podjetij NG, MSR in CMHN kot nepopravljive posledice odločitve Komisije v predhodnem postopku (82), da ne bo odobrila pomoči za reševanje, in da je zato kršila načelo sorazmernosti (83). Nemčija trdi tudi, da je podjetje NG zgradilo infrastrukturo in predvsem organiziralo dirke formule 1 in Superbike v imenu javnega sektorja (84) ter da se te dejavnosti zato ne smejo upoštevati pri analizi gospodarskega stanja podjetja, njegovi opredelitvi kot podjetja v težavah in uporabi načela o enkratni pomoči (85).

(58)

V zvezi z ukrepi, ki jih je izvedlo podjetje NG, Nemčija priznava, da je mogoče sredstva pripisati državi (86).

(59)

Po navedbah Nemčije izgradnja tribun, večnamenskih dvoran, struktur za dostop ter zanimivosti, ki ponujajo izobraževanje in zabavo (I. del (87) projekta Nürburgring 2009), ni gospodarska dejavnost, in sicer zaradi dejstev, da sodbe v zadevi Leipzig/Halle (88) ni mogoče uporabiti za gradnjo splošne (regionalne in športne) infrastrukture (89), da zgrajeni objekti izpolnjujejo merila iz bele knjige Komisije o športu iz leta 2007 (večnamenska uporaba, nediskriminatoren dostop itd.), da zasebni vlagatelj ne bi izvedel takega projekta ter da zasebni subjekti običajno ne gradijo dirkališč, saj je njihova donosnost premajhna (90).

(60)

V zvezi z dogodki formule 1 Nemčija meni, da iz strukturnih razlogov načeloma ustvarjajo primanjkljaj, da teh dogodkov ni mogoče šteti za redno poslovanje podjetja NG, saj so kljub javni podpori prinesli negativni rezultat podjetja NG, da podjetje teh dogodkov ne bi organiziralo brez pričakovanj glede javnega financiranja ter da so se javni organi odločili za financiranje dogodkov formule 1 prek podjetja NG pod tržnimi pogoji in iz razlogov regionalne politike (91). Zato Nemčija trdi, da organizacije teh dogodkov ni mogoče šteti za gospodarsko dejavnost podjetja NG. Če gre za pomoč, Nemčija trdi, da so merila za storitve splošnega gospodarskega pomena izpolnjena.

(61)

Nemčija trdi, da tudi če je financiranje ukrepov gospodarska dejavnost, ta ni selektivna, saj merila iz bele knjige o športu iz leta 2007 niso izpolnjena (uporabnikov je več, dostop ni diskriminatoren, uporaba je večnamenska in najemnina temelji na razumnih tržnih cenah, infrastrukture ne zagotavlja trg, saj to ne bi bilo ekonomično, odgovorni pa so javni organi).

(62)

Nemčija priznava, da ni našla dolgoročnega zasebnega vlagatelja, ki bi vlagal v projekt Nürburgring 2009.

(63)

V zvezi z ukrepom 1 (vplačila v kapitalsko rezervo in povečanje kapitala avgusta 2004, decembra 2004 in septembra 2007) Nemčija trdi, da vprašanje prednosti ni pomembno, saj cilj ukrepa ni bil gospodarska dejavnost.

(64)

V zvezi z ukrepom 2 Nemčija trdi, da višina obresti na posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo svojim hčerinskim družbam (6 %), ne pomeni prednosti za te hčerinske družbe, saj je primerljiva z obrestmi na posojila na trgu.

(65)

Nemčija glede ukrepa 3 navaja, da so bili ukrepi, ki so se financirali s sredstvi iz združene likvidnosti v višini 170 milijonov EUR (92), izvedeni pod tržnimi pogoji, saj (a) zvezna dežela združena likvidnostna sredstva uporablja podobno kot holding na trgu (93); (b) je podjetje NG plačevalo običajne obresti in (c) so bila sredstva v zvezi z ukrepom 8 v celoti vrnjena. Nemčija je navedla tudi, da so se posojila, ki jih je banka ISB prejela iz združenih likvidnih sredstev zvezne dežele, uporabila izključno za refinanciranje posojil banke ISB podjetju NG (glej tudi uvodno izjavo 70) in da se tržni pogoji zvezne dežele iz transakcij iz združenih likvidnih sredstev niso prenesli na podjetje NG kot dolžnika.

(66)

V zvezi z ukrepom 4 (posojilo, ki ga je podjetje NG zagotovilo podjetju MSR) Nemčija navaja, da se zdi 7-odstotna obrestna mera skladna s tržnimi obrestnimi merami.

(67)

Nemčija glede ukrepa 5 (podpora podjetja NG podjetju CST) trdi, da je v skladu s tržnimi pravili, saj sta podjetji NG in MIB začetno financiranje projekta zagotovili pod enakimi pogoji, podjetje MIB pa pozneje ni moglo zagotoviti potrebnih delničarskih posojil v enakem znesku kot podjetje NG. Ker bi umik podjetja NG iz projekta ogrozil pravočasno vzpostavitev sistema izdaje vstopnic in po vsej verjetnosti razvrednotil prejšnje naložbe podjetja NG, je bilo za to podjetje bolje, da vztraja pri načrtovanem projektu pod spremenjenimi pogoji, zlasti ker je bilo mogoče glede na poslovni načrt pričakovati primerno donosnost in ker je podjetje NG prejelo zavarovanja od podjetja NG.

(68)

V zvezi z ukrepom 6 (plačilo podjetju IPC in posojilo podjetju MSR prek podjetja PNG kot posrednika) Nemčija trdi, da sta prejemnika prejela plačili kot plačilo za storitve in kot posojilo pod pogoji, enakovrednimi tržnim.

(69)

Nemčija v zvezi z ukrepom 7 (odstop terjatev podjetja MIB do CST podjetju NG) ne obravnava vprašanj glede morebitne prednosti.

(70)

V zvezi z ukrepom 8 (posojilo banke ISB podjetjem NG, MSR in CMHN) Nemčija navaja, da banka ISB ni ravnala neodvisno (pod tržnimi pogoji) kot (ločeno) podjetje, ampak kot razvojna banka, ki prejema izrecna navodila uprave zvezne dežele in je njen del (94). Po navedbah Nemčije načela Dogovora II veljajo za refinanciranje posojila banke ISB (95) prek udeležbe te banke v združeni likvidnosti, ta udeležba pa zato ne vključuje pomoči v korist banke ISB (96).

(71)

Nemčija v zvezi z ukrepom 9 (poroštvo zvezne dežele banki ISB v zvezi z ukrepom 8) navaja, da zadevno poroštvo zagotavlja delitev tveganja v notranjem razmerju med banko ISB in zvezno deželo, ne zagotavlja pa nobene prednosti za prejemnike posojila (podjetja NG, MSR in CMHN), saj ni izboljšalo pogojev tega posojila (97).

(72)

V zvezi z ukrepom 10 (pogodba o poslovnem najemu, sklenjena 25. marca 2010) je Nemčija 29. septembra 2011 predložila strokovno mnenje o najemnini za poslovni najem kompleksa Nürburgring, ki ga je naročila zvezna dežela in v katerem so bile navedene najnižje in najvišje letne najemnine, skladne s tistimi na trgu. Nemčija trdi, da je pričakovana najemnina glede na navedeno strokovno mnenje 20 % višja od najvišje tržne ravni ter da bi taka najemnina pokrila stroške najemodajalca za izgradnjo v višini 330 milijonov EUR in ustvarila razumen dobiček (98).

(73)

V zvezi s posojili v okviru ukrepa 11 (posojila, ki jih je podjetje RIM odobrilo podjetju MSR, pri čemer sta podjetji Mediinvest in PNG delovali kot posrednika), s katerimi je bil financiran II. del projekta „Nürburgring 2009“, Nemčija trdi, da so ta posojila v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in da ne vključujejo prednosti, saj so zaračunane obrestne mere višje od veljavnih referenčnih obrestnih mer (razen dveh posojil z dne 12. novembra 2008 in 22. decembra 2008).

(74)

Nemčija glede ukrepa 12 (poroštvo zvezne dežele za posojila podjetja RIM podjetju MSR, pri katerih je bilo podjetje Mediinvest posrednik, v okviru ukrepa 11) navaja, da poroštvo zvezne dežele zagotavlja prednost samo prejemnikom posojil, ne pa banki ISB ali podjetju RIM, saj je bilo navedeno poroštvo pogoj za odobritev posojila.

(75)

V zvezi z ukrepoma 13 in 14 (nepovratna sredstva od davka na igre na srečo za spodbujanje turizma (99) in posojila zvezne dežele) Nemčija ne trdi, da sta skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ukrep v zvezi z davkom na igre na srečo opisuje kot nadomestilo za infrastrukturne stroške v zvezi s spodbujanjem turizma. V zvezi s podreditvijo dolga Nemčija trdi, da ima zgolj deklaratorni učinek, saj se vsako delničarsko posojilo v postopku zaradi insolventnosti v vsakem primeru podredi, da ima navedena podreditev zato samo morebiten učinek na javni proračun in da zato ne pomeni prednosti (100).

(76)

Nemčija glede ukrepa 15 (prevzem delnic podjetja MSR s strani podjetij NG in RIM) trdi, da ne pomeni gospodarske prednosti za podjetja Mediinvest, Geisler & Trimmel in Weber, saj a) je bil opravljen po simbolični ceni 1 EUR na delnico; b) ni vključeval nobenih drugih prednosti, kot je preklic delničarskih posojil ali poroštev delničarja; c) sta podjetji NG in RIM prevzeli delnice v podjetju MSR, da bi združili lastništvo I. in II. dela projekta „Nürburgring 2009“ in omogočili enoten koncept poslovanja, ter d) vprašanje, ali je bilo podjetje MSR ob prenosu v težavah, ne vpliva na to oceno, saj je MSR družba z omejeno odgovornostjo, zato je odgovornost delničarjev v vsakem primeru omejena na kapital družbe.

(77)

V zvezi z ukrepom 16 (financiranje izgub podjetja NG zaradi dirk formule 1 s strani zvezne dežele) Nemčija navaja, da ni gospodarska dejavnost in da financiranje dogodkov formule 1 na splošno ni donosno.

(78)

Glede ukrepa 17 (koncesijska pogodba za formulo 1) Nemčija trdi, da je povezan s pogoji pogodbe o poslovnem najemu. Nemčija trdi, da je treba ob upoštevanju tega, da je najemnina občutno višja ([…] %) od tržne ravni, za obe pogodbi šteti, da sta v celoti uravnoteženi (vključno s koristmi, ki jih je koncesijska pogodba zagotovila podjetju NAG) (101).

(79)

V zvezi z ukrepom 18 (odložitev dolga) Nemčija navaja, da je bil nujen za preprečitev preteče insolventnosti in da bi ga izvedel tudi zasebni delničar.

(80)

Nemčija glede ukrepa 19 (podreditev dolga in poroštvo) trdi, da ne pomeni niti dejanskega niti morebitnega bremena za javni proračun, da bi ga izvedel tudi zasebni delničar in da podreditev dolga ni imela posledic za delničarje, saj ni bilo dodatnih upnikov z visokimi terjatvami.

(81)

Nemčija trdi, da ukrepi v korist hotelov in restavracij nimajo morebitnih učinkov na trgovino med državami članicami (103).

(82)

Nemčija trdi, da je dirkališče Nürburgring bistvenega pomena za gospodarstvo in zaposlovanje v regiji, da je pomemben objekt, namenjen predvsem amaterskemu športu, da je del nemške moto športne zgodovine in nemške zgodovine ter zato tudi del kulturne dediščine Unije, da vpliva na varnost v prometu po vsem svetu, saj se avtomobili, ki se preskušajo na dirkališču, izvažajo po vsem svetu, da njegov center varne vožnje ponuja usposabljanje na področju varne vožnje in da preiskovani ukrepi niso povezani z dirkališčem kot takim, ampak s športno in drugo infrastrukturo, razen z dirkalno stezo, ter z organizacijo dirk formule 1.

(83)

Nemčija trdi, da se lahko izgradnja športnih objektov šteje za skupni interes v smislu člena 165 PDEU (104) in da so lahko ukrepi, ki omogočajo dostop do športa, upravičeni do podpore (105). Nürburgring gosti nekaj strokovnih dogodkov, pa tudi amaterske dogodke in usposabljanje mladih na področju moto športa. Uporablja se tudi za druge športne prireditve, kot so kolesarske dirke (Rad&Run), tekaške prireditve (Fisherman's Friend StrongmanRun) in triatlon (Green Hell Triathlon).

(84)

Nemčija trdi, da so ukrepi nujni zaradi naslednjih razlogov: od […] prireditvenih dni se Nürburgring uporablja za poklicni šport samo ob […], za amaterski šport ob […], za amaterski in poklicni šport pa ob […]. Amaterskih športnikov je več kot […] ([…] poklicnih športnikov v primerjavi s […] amaterjev). Neamaterski dogodki vključujejo dirke formule 1, Deutsche Tourenwagen Meisterschaft, svetovno prvenstvo Superbike, glasbeno prireditev Rock am Ring in preskusne vožnje proizvajalcev avtomobilov. Amaterji se lahko po dirkališču vozijo s svojimi avtomobili. Ob koncih tedna so organizirana amaterska tekmovanja velikih nemških moto športnih združenj (kot je ADAC). Med tednom posamezni klubi uporabljajo steze za treninge ali amaterska tekmovanja. V moto športu ni ločene infrastrukture za poklicni in amaterski šport. Poleg tega so preiskovani ukrepi namenjeni odpravi nedelovanja trga. Donosnosti naložb ni mogoče pričakovati. V nasprotju z večnamenskimi dvoranami se na dirkališču opravi le ena ali dve seriji tekmovanj na leto. Zasebni vlagatelj ne bi zgradil in financiral take infrastrukture. Sodelovanje zasebnih subjektov pri financiranju I. dela projekta „Nürburgring 2009“ ni bilo uspešno. Sodelovanje javnosti je imelo zato tudi spodbujevalni učinek. Podjetje NG brez izrecne politične volje deželne vlade športne infrastrukture ne bi posodobilo in razširilo v enakem obsegu. Poleg tega Nemčija trdi, da je financiranje ukrepov sorazmerno. Ciljev ne bi bilo mogoče doseči z nižjo ravnjo financiranja s strani javnega sektorja. Instalacije so bile stare in jih je bilo treba posodobiti. Ni bilo podvajanja infrastrukture. V nasprotju s primeri Komisije v zvezi z večnamenskimi dvoranami (106) se preiskovani ukrepi ne nanašajo na novo infrastrukturo ali znatno povečanje zmogljivosti.

(85)

Po navedbah Nemčije je vpliv na trgovino in konkurenco majhen ter ni v nasprotju s skupnim interesom. Kot je izjavilo sodišče v Koblenzu (107), je Nürburgring s stezo Nordschleife edinstven. Na dirkališču se že dolgo let organizirajo mednarodni in nacionalni dogodki, zato podpora za športno infrastrukturo na dirkališču Nürburgring ne pomeni prenosa dogodkov na Nürburgring. Nürburgring gosti le nekaj mednarodnih dogodkov.

(86)

Nemčija trdi, da je Nürburgring kot najdaljša stalna dirkalna steza in najstarejša četrt z boksi na svetu del kulturne dediščine Unije (108). Nekateri deli ringowerka (kombinacija muzeja in znanstvenega centra) imajo muzejski značaj. Ukrep v podporo kulturi moto športa je bil potreben, saj ustvarja skupno kulturno identiteto v Nemčiji in Uniji, zasebno financiranje I. dela projekta „Nürburgring 2009“ pa je bilo neuspešno. Ukrep je bil tudi sorazmeren, saj se zanj ni plačalo prekomerno nadomestilo. Podpora ne vpliva na pogoje v zvezi s trgovino in konkurenco na področju kulturnih objektov v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom. Tržni delež kulturnih objektov na dirkališču Nürburgring je omejen, saj so v konkurenci z drugimi regionalnimi ali nacionalnimi kulturnimi objekti.

(87)

Nemčija trdi tudi, da sta črpanje posojil podjetja NG iz združene likvidnosti in sodelovanje banke ISB v združeni likvidnosti (ukrep 3) združljiva v smislu člena 107(3)(b) PDEU, saj je bilo posojilo takrat skoraj nemogoče pridobiti od realnega gospodarstva zaradi zloma medbančnega trga.

(88)

Nemčija trdi, da so nekateri od naložbenih ukrepov za spodbujanje turizma izpolnjevali takrat veljavne zahteve v zvezi s storitvami splošnega gospodarskega pomena (109) in da ni nobene očitne napake pri presoji. Natančneje, Nemčija navaja, da imajo deli ringowerka (zlasti moto športna razstava, multimedijsko gledališče Grüne Hölle, ringomeister in testocentre) muzejski značaj in služijo javnemu interesu na področju (kulturnega) izobraževanja, Warsteiner Event Centre se uporablja kot večnamensko središče za kongrese, sejme in konference, parkirna hiša pa ob dnevih, ko ni velikih dogodkov, ni v celoti izkoriščena. Nemčija trdi, da podjetje, ki deluje pod običajnimi tržnimi pogoji, ne bi vlagalo v navedene tri objekte brez javnega financiranja in da neuspešno zasebno financiranje I. dela projekta „Nürburgring 2009“ kaže, da ni trga za izvedbo takih ukrepov.

(89)

Nemčija trdi, da se organizacija dogodkov formule 1 šteje za storitev splošnega gospodarskega pomena, saj so ti dogodki javno financirani tudi v drugih državah, so zelo cenjeni, državi članici in celotni Uniji prinašajo makroekonomske učinke ter vplivajo na identiteto.

(90)

Nemčija trdi, da so tranše 2, 3 in 4 posojila banke ISB (ukrep 8) združljive z notranjim trgom v skladu s Sporočilom Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (110) ter da bi bila pomoč v korist podjetij NG, MSR in CMHN tudi v primeru, da Komisija sklene, da je bilo podjetje NG 1. julija 2008 podjetje v težavah in da Začasnega okvira ni mogoče uporabiti za navedene tranše, enaka razliki med obrestno mero, ki bi jo bilo treba plačati na trgu, in obrestno mero, ki se je dejansko plačala, ne bi pa bila enaka skupnemu znesku posojila (111).

(91)

Nemčija v svojih pripombah trdi, da prodajna struktura ne vključuje državne pomoči kupcu sredstev. Poleg tega trdi, da je postopek prodaje prekinil gospodarsko kontinuiteto podjetij NG, MSR in CMHN. Zato meni, da če se bo formalni postopek preiskave končal z negativnim sklepom Komisije, ki bo zahteval vračilo nezdružljive pomoči, obveznost vračila, naložena podjetjem NG, MSR in CMHN, ne bo zadevala kupca zadevnih sredstev. Nazadnje, Nemčija v zvezi s pogojem, v skladu s katerim bo prodaja sredstev Nürburgringa dokončna šele po sprejetju sklepa Komisije, ki ga ne bo mogoče izpodbijati in v katerem bo navedeno, da se od kupca sredstev ne bo zahtevalo vračilo pomoči, trdi, da ta pogoj ni ovira za likvidacijo upravičencev do pomoči in ne pomeni nadaljevanja poslovanja upravičencev ali prednosti za kupca.

(92)

V zvezi s prekinitvijo gospodarske kontinuitete je Nemčija izpostavila naslednje elemente:

(93)

V zvezi s pogojem, v skladu s katerim bo prodaja sredstev Nürburgringa dokončna šele po sprejetju sklepa Komisije, ki ga ne bo mogoče izpodbijati in bo določal, da pomoč ne bo izterjana od kupca sredstev, Nemčija trdi naslednje:

(94)

Nemčija zaključuje, da zaradi tega postopka ni gospodarske kontinuitete med podjetji NG, MSR in CMHN ter sredstvi, prodanimi v razpisnem postopku. Zato bi bilo treba vračilo morebitne nezdružljive državne pomoči, ki so jo prejela podjetja NG, MSR in CMHN, zahtevati od teh podjetij po sprejetju ustreznega sklepa Komisije, vračilo pa ne bi zadevalo kupca prodanih sredstev. Nemčija trdi tudi, da predpogoj iz prodajne pogodbe med prodajalci in kupcem ni ovira za likvidacijo podjetij Nürburgringa in za izterjavo pretekle pomoči od njih. Upravičenci do pomoči bodo dokončno izginili s trga. Če bo prodaja podjetju Capricorn razveljavljena, se bodo sredstva vseeno prodala, prodajalci pa bodo likvidirani.

(95)

Nemčija je Komisijo obvestila o prodajni strukturi, da bi zagotovila pravno varnost glede tega, da prodaja sredstev ne bi vključevala državne pomoči in da morebitni uspešni kupci ne bi bili odgovorni za vračilo nezdružljive državne pomoči.

(96)

Nemčija se je poleg tega zavezala, da bo Komisiji poročala o izvajanju postopka prodaje. Poročila je pošiljala redno. Ta poročila so potrdila, da je bil postopek prodaje izveden v skladu z načeli, o katerih se je razpravljalo s Komisijo. Komisiji so zagotovila tudi informacije o ponudnikih, njihovih ponudbah, končni prodajni ceni in drugih pomembnih zadevah.

(97)

Prvi pritožnik trdi, da zasnova razpisnega postopka za prodajo sredstev podjetij NG, MSR in CMHN (tj. skupna prodaja dirkalne steze, nastanitvenih objektov in zabaviščnega parka) ni bila primerna za odpravo izkrivljanja konkurence na zadevnih trgih, saj je bil njen cilj zagotoviti nespremenjeno delovanje kompleksa ter prenos večine zaposlenih podjetij NG, MSR in CMHN na kupca sredstev. Poleg tega prvi pritožnik navaja, da insolventna podjetja v postopkih zaradi insolventnosti z lastnim upravljanjem („Eigenverwaltung“) same opravijo prodajo, stečajni upravitelj („Sachwalter“) pa jih pri tem samo nadzoruje (113), da se od ponudnikov običajno ne zahteva, da predložijo ločene ponudbe za posamezne skupine sredstev, in da so ponudbe za vsa sredstva sprejemljive.

(98)

Prvi pritožnik trdi tudi, da bi se pomoč prenesla na kupca sredstev, saj bi se vsa sredstva, približno 300 zaposlenih in tekoči posli podjetja NBG prenesli na enega ponudnika, kar bi ustvarilo gospodarsko kontinuiteto med starim in novim lastnikom/upravljavcem. Poleg tega trdi, da so prodajalci zaradi merila čim večjega povečanja vrednosti vseh sredstev dali prednost ponudbam za vsa sredstva, ponudbe za posamezna sredstva pa so bile diskriminirane.

(99)

Nadalje, prvi pritožnik trdi, da merila za dodelitev in finančni podatki o dobičku podjetja NG niso dovolj pregledni ter da so bili nekateri ponudniki diskriminirani, zlasti zato, ker je bil dostop do virtualne podatkovne sobe omejen na pet ponudnikov. Navaja tudi, da so prodajalci podaljšanje roka za oddajo zavezujočih ponudb do sredine februarja 2014 sporočili samo ponudnikom, ki so predložili ponudbe za vsa sredstva in so dobili dostop do virtualne podatkovne sobe, ponudniki, ki so predložili ponudbe za posamezne skupine sredstev, kot je storil drugi pritožnik, pa niso bili obveščeni o podaljšanju roka. Poleg tega prvi pritožnik navaja, da je zvezno deželo in podjetje Capricorn zastopala ista odvetniška pisarna.

(100)

Prvi pritožnik zahteva prekinitev razpisnega postopka in njegov ponovni začetek z jasnimi merili za dodelitev, opredelitev dirkališča kot storitve splošnega gospodarskega pomena ter njegovo ločitev od prodaje nastanitvenih objektov in zabaviščnega parka.

(101)

Poleg tega prvi pritožnik trdi, da je podjetje NBG prejelo novo, nepriglašeno pomoč, nezdružljivo z notranjim trgom, saj je od insolventnega podjetja NG prejelo kapital za upravljanje poslov na dirkališču Nürburgring v višini 2 239 243 EUR v obliki prenosa v kapitalsko rezervo („Kapitalrücklage“), da upravljanje temelji na novi najemni pogodbi med podjetji NG, MSR, CMHN in NBG, za katero ni bilo razpisnega postopka, da podjetje NBG ne plačuje najemnine ter si ne prizadeva povečati prometa in prihraniti stroške, saj je obdržalo vse zaposlene in krilo stroške organizacije dogodkov formule 1. Prvi pritožnik trdi tudi, da prevzem pogodb o zaposlitvi osebja podjetja NAG s strani podjetja NBG na podlagi pogodbe, sklenjene 26. julija 2013 med podjetjem NBG in sindikatom Vereinigten Dienstleistungsgewerkschaft (v nadaljnjem besedilu: ver.di), določa, da prevzem ne sme imeti gospodarskih, socialnih ali pravnih negativnih posledic za zaposlene, in kaže, da je bil ohranjen poslovni model, ki je bil razvit z nezakonito pomočjo.

(102)

Po mnenju stečajnih upraviteljev bi bilo treba pritožbo zavrniti, saj iz nje ni razvidno, da je postopek prodaje odstopal od običajnega postopka pridobitve.

(103)

Ponudb za vsa sredstva v odprtem, brezpogojnem in preglednem postopku zbiranja ponudb ni mogoče izključiti že na začetku. Če je taka ponudba višja od vsote združenih ponudb za posamezna sredstva, bi lastnik, ki ravna v skladu s tržnimi pravili, sklenil pogodbo s ponudnikom, ki je dal ponudbo za vsa sredstva. V takih okoliščinah samo taka ponudba za vsa sredstva predstavlja tržno ceno (114). Izključitev takih ponudb iz nakupov v postopku zaradi insolventnosti bi pomenila kršitev podjetniške svobode in lastninske pravice upnikov v postopku zaradi insolventnosti, ki ju zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(104)

Ponudbe za vsa sredstva se niso obravnavale prednostno. Drugi pritožnik ni dobil dostopa do podatkovne sobe samo zaradi dejstva, da cena, ki jo je ponudil, ni bila dovolj visoka.

(105)

Postopek zbiranja ponudb je bil opravljen v več fazah. Ponudniki so se uvrstili v naslednjo fazo samo, če je obstajala zadostna verjetnost sklenitve pogodbe. Prednost tega pristopa je, da občutljivi poslovni podatki niso dostopni več ponudnikom, kot je potrebno, in da se lahko stroški skrbnega pregleda zmanjšajo tako na strani prodajalca kot na strani ponudnikov, ki ponudijo prenizko ceno. Ponudnikom je bilo v vsaki fazi postopka zagotovljenih dovolj informacij.

(106)

Merila za dodelitev so bila nedvoumno opredeljena. Merilo za dodelitev so skupni prihodki, ponderirani glede na verjetnost sklenitve pogodbe, ki je nadalje opredeljena s podrejenimi merili.

(107)

Razlogi za omejitev dostopa do podatkovne sobe na pet ponudnikov niso bili tehnični. Omejitev dostopa je bila rezultat ocenjevanja ponudb.

(108)

Stečajna upravitelja navajata, da sta podjetje NBG ustanovila kot sredstvo za začasno upravljanje sredstev v postopku zaradi insolventnosti do prodaje sredstev. Pred tem je bilo za upravljanje odgovorno podjetje NAG. Po oddaji kompleksa Nürburgring v najem podjetju NAG so bila podjetja NG, MSR in CMHN zgolj lastniška podjetja, ki niso upravljala poslov. Po navedbah stečajnih upraviteljev ni bilo možnosti, da bi podjetja NG, MSR in CMHN prevzela upravljanje poslov. Razdelitev upravljanja poslov med tri podjetja bi zahtevala ločene koncepte. Poleg tega ta razdelitev ne bi ustrezala skupinam sredstev, ki bi zagotovile gospodarsko smiselno uporabo nepremičnin. Sklenitev pogodb z insolventnimi podjetji ni v skladu z notranjimi pravili številnih podjetij, zato je bilo treba upravljanje poslov nadaljevati prek plačilno sposobne hčerinske družbe kot sprejemljivega pogodbenega partnerja za stranke Nürburgringa. Poleg tega od zaposlenih ni bilo mogoče pričakovati, da bodo podjetje NAG zamenjali z insolventnimi podjetji. Podjetje NBG ni bilo ustanovljeno in opremljeno kot dolgoročna rešitev. V nasprotju s sredstvi, s katerimi je upravljalo podjetje NBG, se to podjetje ni prodajalo. Poleg tega stečajna upravitelja navajata, da sta podjetju NBG zagotovila kapital ob upoštevanju prodaje (preprečitev znižanja prihodkov v primeru nedelovanja) samo iz gospodarskih razlogov, da je podjetje NBG povečalo in ne zmanjšalo vrednost sredstev podjetja NG (115), da navedena zagotovitev kapitala ni zagotovila prednosti za podjetje NBG in da za ustanovitev in financiranje podjetja NBG ni odgovorna država, ampak stečajna upravitelja.

(109)

Stečajna upravitelja navajata, da je bila pogodba med podjetjem NBG in sindikatom ver.di prav tako sklenjena, da bi se omogočilo nadaljevanje tekočih poslov podjetja NBG do prodaje, ne pa da bi Nürburgring po tem ostal gospodarski subjekt. Navedeno pogodbo je sklenilo podjetje NBG in ne prodajalci. Pogodbe o zaposlitvi so bile prenesene s podjetja NAG na NBG v skladu s členom 613a nemškega civilnega zakonika in ne na podlagi navedene pogodbe. V skladu s členoma 7 in 9 PDEU ter Direktivo Sveta 2001/23/ES (116) premisleki glede konkurence ne smejo povzročiti neupoštevanja ali poslabšanja socialnih standardov. Za podjetje NBG kot začasno rešitev je bilo pomembno, da se zaposleni podjetij NAG (večina) in NG (20 zaposlenih), ki so bili potrebni za nadaljevanje tekočih poslov, premestijo v podjetje NBG. Podjetje NBG je moralo preprečiti zamenjavo preostalih usposobljenih zaposlenih v prehodnem obdobju. Od začetka leta 2011 do konca leta 2012 se je število zaposlenih zmanjšalo za 114 ekvivalentov polnega delovnega časa (s 402 na 288 ekvivalentov polnega delovnega časa). Na začetku sezone 2013 je bilo zaposlenih 290 oseb. Ponudniki so bili obveščeni, da lahko obseg transakcije prilagodijo svojemu poslovnemu konceptu. Prenos zaposlenih ni znak, da je bil poslovni model ohranjen.

(110)

Nemčija meni, da pravila o državni pomoči od kupca sredstev podjetja v postopku zaradi insolventnosti ne zahtevajo, da se izogne prenosu pogodb o zaposlitvi in sklene nove pogodbe o zaposlitvi zaradi tveganja, da se bo odredilo vračilo pomoči, ki jo je prej prejelo insolventno podjetje, ter da taka zahteva ni sprejemljiva glede na evropski socialni model.

(111)

Drugi pritožnik navaja, da so ga prodajalci obvestili, da njegove ponudbe ne morejo upoštevati v naslednji fazi prodaje, saj je cena, ki jo je ponudil, bistveno nižja od cen, vključenih v druge ponudbe, in se nanaša samo na del sredstev, prodajalci pa si prizadevajo za čim večje povečanje vrednosti vseh sredstev.

(112)

Drugi pritožnik trdi, da je namen postopka prodaje gospodarska kontinuiteta dejavnosti in ohranitev tržnega položaja Nürburgringa v njegovi sedanji obliki, zato ta postopek ni primeren za preprečitev prenosa prednosti, ki izhaja iz že dodeljene pomoči, na kupca sredstev. Opozarja, da lahko le prodaja več ponudnikom prepreči gospodarsko kontinuiteto, da so prodajalci ponudbam za vsa sredstva dali prednost pred ponudbami za posamezna sredstva, ki so bile sicer dovoljenje, vendar dejansko niso imele možnosti za uspeh, da ni meril za oceno ponudb za del sredstev v primerjavi s ponudbami za vsa sredstva in da so se samo ponudbe za vsa sredstva uvrstile v drugo fazo postopka.

(113)

Drugi pritožnik navaja tudi, da sta stečajna upravitelja postopek prodaje izvedla v nasprotju s pravili o državni pomoči, vključno s pravili o preglednosti in nediskriminaciji, ter da ta postopek zato ni primeren za dosego tržne cene. Trdi, da razpisna dokumentacija ni vsebovala podatkov o finančnem položaju podjetja NG, ki so pomembni za določitev ponujene cene, zato so bile okvirne ponudbe previsoke in bi se verjetno znižale po fazi postopka, v kateri je bil odobren dostop do podatkovne sobe. Drugi pritožnik navaja, da so se dobički bistveno zmanjšali v primerjavi s pričakovanimi dobički za leto 2013, ki so bili predhodno sporočeni ponudnikom, in da ponudniki niso imeli možnosti za novo analizo finančnih podatkov. Trdi tudi, da so bile razkrite informacije o finančnem položaju podjetja NBG in potrebnih srednje- in dolgoročnih naložbah pomanjkljive ter da razpisna dokumentacija namiguje na dolgoročna pogodbena razmerja, pogodbe z drugim pritožnikom pa so bile podaljšane samo za eno leto (2014). Poleg tega se merilo varnega financiranja ni ustrezno upoštevalo, sicer ponudnik La Tene Capital Limited s svojo nerealno visoko ponudbo ne bi dobil dostopa do podatkovne sobe brez potrditve financiranja.

(114)

Pripombe stečajnih upraviteljev, navedene v uvodnih izjavah 101 do 105, veljajo tudi za pritožbo drugega pritožnika.

(115)

Tretji pritožnik trdi, da prodajna pogodba ni bila dodeljena ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno, ampak lokalnemu ponudniku, ki je bil obravnavan prednostno. Meni, da se negospodarski razlogi, kot so regionalni cilji ali industrijska politika, ki jih vlagatelj, ki deluje v skladu z načeli tržnega gospodarstva, ne bi sprejel, ne smejo upoštevati kot razlog za izbiro nižje cene in da kažejo na obstoj državne pomoči (117). Tretji pritožnik trdi, da je ponudil kupnino v višini 150 milijonov EUR (118), pogodba pa je bila oddana podjetju Capricorn, čeprav je bila ponudba tretjega pritožnika precej višja. Nadalje poudarja, da se lahko prodajalec izjemoma odloči za nižjo ponudbo, če je očitno, da prodaja ponudniku, ki je predložil najvišjo ponudbo, ni mogoča (varnost transakcije), tj. če kupec ne more plačati kupnine (119). Tretji pritožnik trdi, da se to ni zgodilo, saj: (1) je tretji pritožnik predložil zavezujočo finančno zavezo sklada zasebnega kapitala v višini 30 milijonov EUR in (2) ni mogel dobiti zaveze za nadaljnje obroke kupnine zaradi zamude in pomanjkljive dokumentacije prodajalcev. Trdi, da je prodajalce obvestil, da bi lahko manjkajoče finančne zaveze predložil do 31. marca 2014. Tretji pritožnik navaja tudi, da bi lahko na dan pritožbe (10. aprila 2014) zagotovil finančno zavezo v vrednosti več kot 110 milijonov EUR, Komisiji pa je predložil pismo o nameri z dne 26. marca 2014, ki ga je podjetje Jupiter Financing Group, Inc. (v nadaljnjem besedilu: Jupiter Financial Group) naslovilo na tretjega pritožnika in v katerem ga je obvestilo o svojem zavezujočem predlogu za financiranje pridobitve sredstev Nürburgringa (za finančne elemente tega predloga glej opombo 105). Eden izmed pogojev za ta predlog za financiranje je bil izid skrbnega pregleda, ki bo zadovoljiv za podjetje Jupiter Financial Group.

(116)

Tretji pritožnik trdi tudi, da bi se od skupnega zneska 77 milijonov EUR, ki ga je podjetje Capricorn ponudilo kot kupnino za Nürburgring, 6 milijonov EUR plačalo šele po sezoni 2014, nadaljnjih 11 milijonov EUR pa šele v obdobju 2015–2018, torej bi dejanska gotovinska kupnina znašala 60 milijonov EUR, kar pomeni razliko v višini 50 milijonov EUR v primerjavi z gotovinsko kupnino v višini 110 milijonov EUR, ki jo je ponudil tretji pritožnik. Tretji pritožnik navaja, da bi ob upoštevanju nadaljnjih prihodnjih gotovinskih plačil razlika med ponudbama podjetja Capricorn in tretjega pritožnika znašala 73 milijonov EUR. Nazadnje, tretji pritožnik trdi, da je podjetje Capricorn prejelo pomoč v višini najmanj 73 milijonov EUR, tj. razlika med kupnino, ki jo je ponudil tretji pritožnik kot ponudnik z najvišjo ponudbo, in kupnino, ki jo je ponudil uspešni ponudnik. V zvezi s tem tretji pritožnik meni, da se znesek pomoči ob upoštevanju podpore v korist lokalnih skupnosti poveča za 200 milijonov EUR na skupno 273 milijonov EUR.

(117)

Poleg tega tretji pritožnik trdi, da ponudba podjetja Capricorn ni bila brezpogojna, saj je bila pogojena s sklepom Komisije, ki ga ne bi bilo mogoče izpodbijati in bi jasno izključeval razširitev naloga za izterjavo. Po navedbah tretjega pritožnika to pomeni odstopanje od napovedanih načel postopka prodaje, ki je povzročilo kršitev razpisnega postopka, saj druge stranke, kot je tretji pritožnik, niso bile obveščene o prilagoditvah.

(118)

Poleg tega tretji pritožnik trdi, da prodaja sredstev ni bila opravljena kot odprt, pregleden in brezpogojen izbirni postopek. Natančneje, tretji pritožnik trdi, da:

(119)

Tretji pritožnik trdi, da prodaja vključuje sredstva, ki jih je mogoče pripisati državi (125), da obstaja nova državna pomoč v korist podjetja Capricorn in da je treba morebitni nalog za izterjavo v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno prodajalcem sredstev, razširiti na podjetje Capricorn (126). Tretji pritožnik trdi, da je prodajna pogodba neveljavna zaradi kršitve obveznosti mirovanja iz člena 108(3) PDEU.

(120)

Nazadnje, tretji pritožnik trdi, da podjetje Capricorn ni plačalo drugega obroka kupnine, ki je zapadel v plačilo konec julija, kar po mnenju tretjega pritožnika kaže, da podjetje Capricorn ni predložilo popolnoma financirane ponudbe. Poleg tega trdi, da so bili pogoji glede financiranja pridobitve sredstev Nürburgringa po navedenem neplačilu spremenjeni v korist podjetja Capricorn in da je to očiten odmik od pravil, ki so jih določili prodajalci, in pisma o postopku, poslanega ponudnikom, kar bi lahko pomenilo dodatno pomoč v korist podjetja Capricorn.

(121)

Po navedbah stečajnih upraviteljev tretji pritožnik ni predložil nobene zavezujoče finančne zaveze za plačilo 30 milijonov EUR, in sicer niti skupaj s potrdilno ponudbo z dne 17. februarja 2014 (v kateri je bila omenjena zavezujoča finančna zaveza […] v višini 30 milijonov EUR) niti skupaj s pritožbo, trditev tretjega pritožnika, da bi lahko dokaz o financiranju predložil pozneje, pa ni bila potrjena niti z nezavezujočimi izjavami tretjih oseb. Za razliko od potrdilnih ponudb podjetja Capricorn in [drugega ponudnika] potrdilna ponudba tretjega pritožnika ni izpolnjevala finančnih zahtev iz pisma o postopku z dne 17. oktobra 2013. Prodajalci 11. marca 2014 zato niso imeli razlogov za oddajo pogodbe tretjemu pritožniku. Tveganje, da bi čakanje na dokaz o financiranju tretjega pritožnika povzročilo zmanjšanje števila ponudnikov na ena ali nič, za prodajalce ni bilo sprejemljivo, saj: (a) je [drugi ponudnik] konzorcij vztrajal pri izvedbi prenosa lastništva 3. aprila 2014 in (b) ni bilo ustreznega napredka pri utemeljitvi ponudbe tretjega pritožnika, čeprav je ta prijavil svoj interes 17. maja 2013, okvirno ponudbo pa predložil že 30. septembra 2013, zato se je verjetnost sklenitve transakcije s tretjim pritožnikom zmanjšala. Domnevna finančna zaveza skupine Jupiter Financial Group z dne 26. marca 2014 prodajalcem ni bila predložena, poznejše nepodpisano pismo investicijske banke in svetovalnega podjetja […] z dne 31. marca 2014 pa je pogojeno z zadovoljivim izidom skrbnega pregleda. Razvojni sklad v višini 200 milijonov EUR za občine v okolici Nürburgringa ne bi koristil prodajalcem.

(122)

Po navedbah stečajnih upraviteljev so bili ponudniki obveščeni, da bo uspešni ponudnik morda izbran kmalu po izteku roka za oddajo ponudb 17. februarja 2014. Na podlagi informacij, ki so jih zagotovili prodajalci, ni bilo mogoče pričakovati, da bo postopek podaljšan. V sporočilu za javnost, na katerega se sklicuje tretji pritožnik, je navedeno, da nameravata stečajna upravitelja skleniti pogodbo v prvem četrtletju leta 2014. Stečajni upravitelj zanika, da je javno izjavil, da naj bi se odločitev sprejela konec marca, da je bilo podjetje Capricorn obveščeno o oddaji pogodbe že pred sestankom odbora upnikov in da je to podjetje 9. marca 2014 objavilo sporočilo za javnost.

(123)

Stečajna upravitelja navajata, da se struktura transakcije (prodaja posameznih sredstev, skupin sredstev ali vseh sredstev brez prenosa deležev ali obveznosti) v postopku zbiranja ponudb ni spremenila. Pojem „prazna bilanca stanja“ pomeni le, da je prenos obveznosti ob prodaji izključen. Dejstvo, da so prodajalci lastniška podjetja in da posle upravlja podjetje NBG, je bilo sporočeno vsem zainteresiranim stranem že v oglasu, ki je bil tretjemu pritožniku poslan 17. maja 2013. Stečajna upravitelja menita, da če je tretji pritožnik za dejavnost podjetja NBG res izvedel šele med skrbnim pregledom, je mogoče sklepati, da se ni ustrezno seznanil z obsežnimi informacijami, ki so bile zagotovljene pred oddajo okvirnih ponudb. Prodajalci nikoli niso zahtevali, da kupec prevzame pogodbe podjetja NBG. Stečajna upravitelja zaradi posebnega položaja podjetja NBG z vidika prenosa sredstev, ki se je načrtoval že od začetka, nista upoštevala možnosti, da bi kupec prevzel najemno pogodbo med prodajalci in podjetjem NBG. Trdita, da je tretji pritožnik zelo pozno spoznal, da bi v primeru prevzema sredstev 1. januarja 2014 dobil pretežno „prazen“ kompleks Nürburgring ter da bi nove pogodbe s strankami in sponzorji prinesle (povečane) prihodke šele v sezoni 2015 zaradi časa, potrebnega za načrtovanje dogodkov (dirk). Poleg tega so prodajalci večkrat poudarili, da lahko ponudniki opredelijo predmet nakupa.

(124)

V zvezi z odškodninskimi zahtevki tretjih oseb so prodajalci tretjega pritožnika obvestili, da bo zelo težko sklenil nove pogodbe s strankami podjetja NBG pod pogoji, ki so za stranke slabši od pogojev obstoječih pogodb, če se vprašanje odškodnine za neizpolnjevanje obveznosti iz pogodb s podjetjem NBG ne bo rešilo. Treba je bilo odpraviti tveganje, da bodo kupec in pogodbeni partnerji sklenili novo pogodbo, ki bo ustvarila položaj, v katerem bo pogodbeni partner plačal visoko plačilo, zahteval odškodnino, enako razliki s predhodnim zneskom plačila, in v poznejših letih, za katera ne bo imel pogodbe s podjetjem NBG, plačeval bistveno nižje plačilo. Zahteva prodajalcev glede take izključitve ni neobičajna za prodajo sredstev zaradi zaprtja podjetij in omogoča, da se zagotovi najboljša prodaja v interesu upnikov.

(125)

Po navedbah stečajnih upraviteljev je bil rok za oddajo potrdilnih ponudb podaljšan s pismom z dne 17. decembra 2013, saj tudi drugi ponudniki še niso predložili zadovoljivih ponudb. Ponudnikom je bilo večkrat pojasnjeno, da je podjetje NBG prevzelo poslovanje šele po sezoni 2012, da je moralo zato v veliki meri izpolniti pogodbe podjetja NAG in da zanesljive računovodske evidence za to poslovanje zato (še) niso obstajale. Po mnenju stečajnih upraviteljev morajo morebitni kupci sami upoštevati povezana tveganja.

(126)

Stečajna upravitelja navajata, da je tretji pritožnik 6. marca 2014 predložil dopolnjeno pogodbo o prodaji sredstev za svojo potrdilno ponudbo. Osnutek pogodbe o nakupu sredstev, ki je bil dogovorjen 13. februarja, so pripravili prodajalci, zato je bilo jasno, da bo naslednji osnutek pripravil tretji pritožnik.

(127)

Po navedbah stečajnih upraviteljev so imeli vsi ponudniki, ki so se uvrstili v ustrezno fazo izbirnega postopka, na voljo iste dokumente v podatkovni sobi. Dokumenti, navedeni v pritožbi, prodajalcem in zlasti drugim ponudnikom niso bili dostopni prej, vsi ponudniki so imeli enako možnost, da si ogledajo dokumente v podatkovni sobi, in drugi ponudniki so skrbni pregled opravili na podlagi istih dokumentov. Vsi ponudniki so bili dovolj zgodaj obveščeni, da so bile računovodske evidence podjetij pomanjkljive. Skoraj vsi dokumenti prodajalcev in podjetja NBG so bili v podatkovni sobi na voljo v nemščini, prodajalci pa niso bili obvezani, da vse dokumente zagotovijo v angleščini.

(128)

Poleg tega stečajna upravitelja poudarjata, da je bil rok za oddajo ponudb in predložitev dokazov o financiranju dovolj dolg. Tretji pritožnik je imel za predložitev dokazov o financiranju na voljo deset mesecev (od 8. aprila 2013, ko je [tretji ponudnik] prvič stopil v stik s prodajalci, do 17. februarja 2014), za skrben pregled pa skoraj štiri mesece (od 23. oktobra 2013 do 17. februarja 2014). Stečajna upravitelja navajata, da sta presegla zahteve, ki izhajajo iz prakse odločanja Komisije (127).

(129)

Pogajanja o novi pogodbi o dobavi piva in glede dogodka „Rock am Ring“ je opravilo podjetje NBG in ne podjetje Capricorn, povezani dokumenti pa so bili dani na voljo v podatkovni sobi. V zvezi s tem ni povezave s podjetjem Capricorn, ki jo navaja tretji pritožnik.

(130)

Prodajalci v razpisni postopek niso vključili okoljskih meril za izbiro končne ponudbe. Edini merili v razpisnem postopku za izbiro končne ponudbe sta bili (a) čim večje povečanje skupnih prihodkov za vsa sredstva in (b) pričakovana varnost transakcije. Ponudba tretjega pritožnika ni bila izbrana, ker ni izpolnjevala drugega merila, tj. varnost transakcije ni bila zagotovljena, saj tretji pritožnik svoji potrdilni ponudbi ni priložil dokazov o financiranju. Hkrati so prodajalci opravili razprave z [drugim ponudnikom] in zadnjo fazo pogajanj o pogodbi o nakupu sredstev z [drugim ponudnikom] in podjetjem Capricorn v zvezi s ponudbo [drugega ponudnika] v višini [32–39] milijonov EUR (glej preglednico 10) ter pogajanja med podjetjem Capricorn in banko […], katerih rezultat je bila finančna zaveza banke z dne 10. marca 2014. Ker tretji pritožnik svoji potrdilni ponudbi ni priložil dokaza o financiranju, je obstajalo veliko tveganje, da pogodba s tem pritožnikom ne bo sklenjena. Poleg tega sta stečajna upravitelja poskušala oceniti verjetnost, da bo tretji pritožnik zagotovil financiranje, in sicer sta proučila nadaljnje kazalce poslovnega modela tretjega pritožnika, na podlagi katerih bi se lahko ugotovila verjetnost izvedbe transakcije. Poslovni model tretjega pritožnika je temeljil na […] in na […]. Ker zahteve glede hrupa, ki veljajo za Nürburgring, ne dopuščajo […], […] pa ne obstaja, ni bilo mogoče pričakovati, da se bo ta koncept izvedel v kratkem času. Glede koncepta tretjega pritožnika se je torej ocenilo, da obstaja veliko tveganje, da pogodba ne bo sklenjena, ali da bo sklenitev zahtevala vsaj veliko časa in pogajanj. Skladnost koncepta z zahtevami glede hrupa na dirkališču Nürburgring ni bila merilo za dodelitev.

(131)

V zvezi s trditvijo tretjega pritožnika, da ponudba podjetja Capricorn ni bila brezpogojna, saj je bil pogoj zanjo sklep Komisije, ki ga ne bi bilo mogoče izpodbijati in bi jasno določal, da nalog za izterjavo ne bo razširjen, stečajna upravitelja in Nemčija trdijo, da je tretji pritožnik v svojo dopolnjeno pogodbo vključil pogoje s podobnim učinkom. Glede na določbe, vključene v zadevne dele navedenih dopolnjenih pogodb, ki so jih predložili stečajna upravitelja in Nemčija, sta imela kupec in/ali prodajalec pravico, da odstopita od pogodbe, če pozitiven sklep Komisije ne bo izdan do 15. julija 2014 (kot je določeno v osnutku pogodbe z dne 14. januarja 2014) ali 31. decembra 2014 (kot je določeno v dopolnjenem osnutku pogodbe z dne 14. februarja 2014).

(132)

Po navedbah stečajnih upraviteljev dejstvo, da nobeden od dveh ponudnikov, ki sta predložila kvalificirano potrdilno ponudbo, ni v celoti izpolnil zahteve po varnem financiranju (jamstvo v vezi s kupnino ali plačilo kupnine na depozitni račun) in da so prodajalci zato domnevno opustili navedeno zahtevo, ne da bi o tem obvestili tretjega pritožnika, ni dokaz o nepreglednosti postopka. To ni vplivalo na tretjega pritožnika, saj ni predložil potrdilne ponudbe z dokazom o financiranju. Obvestilo vsem ponudnikom o domnevni opustitvi ne bi vplivalo na razpisni postopek. Poleg tega opustitev ni vzrok za dejstvo, da tretji pritožnik ni predložil potrdil o financiranju, in ustreza ravnanju hipotetičnega zasebnega prodajalca.

(133)

Stečajna upravitelja trdita, da ukrepov, ki sta jih sprejela, ali ukrepov, ki jih je sprejel odbor upnikov, ni mogoče pripisati državi in da ni nobene očitne prednosti za podjetje Capricorn, saj so prodajalci izbirni postopek opravili v skladu z načelom subjekta, ki deluje pod tržnimi pogoji.

(134)

Nazadnje, v zvezi s trditvijo, da ponudba podjetja Capricorn ni bila v celoti financirana, saj podjetje ni plačalo drugega obroka kupnine, in da bi lahko obstajala dodatna pomoč za podjetje Capricorn, saj so bili po navedenem neplačilu pogoji za financiranje pridobitve sredstev Nürburgringa spremenjeni v korist podjetja Capricorn, nemški organi trdijo: (a) da podjetje Capricorn ni imelo nobenih koristi, saj je bil drugi obrok odložen z 8-odstotno obrestno mero in zastavnimi pravicami (glej opombo 72); (b) da odložitev drugega plačila ni vključevala državne pomoči in odločitve za odložitev ni mogoče pripisati državi, saj jo je sprejel stečajni upravitelj brez posredovanja zvezne dežele, ter (c) da ni bilo odmika od pravil, ki so jih določili prodajalci, in od pisma o postopku, poslanega ponudnikom, saj prodajalci v postopku zbiranja ponudb niso določili fiksnih zahtev v zvezi s plačilom obrokov kupnine pred sklenitvijo, zato morebitna zahteva ponudnika, da se gotovinsko zavarovanje nadomesti z drugo vrsto zavarovanja za plačilo kupnine, ne bi vplivala na oceno ponudb.

(135)

Po mnenju stečajnih upraviteljev bi bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Neutemeljeni namigi tretjega pritožnika v zvezi s financiranjem niso v skladu z ravnanjem preudarnega udeleženca na trgu ali stečajnega upravitelja.

(136)

Četrti pritožnik trdi, da razlog za oddajo pogodbe podjetju Capricorn ni bil ekonomsko najugodnejša ponudba, ampak dejstvo, da gre za nemško podjetje in da prodajalci sredstev niso želeli prodati konzorciju pod vodstvom zasebnih subjektov. Nadalje trdi, da je bila ponudba podjetja Capricorn z vidika več meril nižja od ponudbe [drugega ponudnika]. Natančneje, četrti pritožnik trdi, da:

(137)

Poleg tega četrti pritožnik trdi, da podjetje Capricorn ni plačalo drugega obroka kupnine, ki je zapadel v plačilo konec julija, ter da so bili znesek v višini 25 milijonov EUR in 8-odstotne zamudne obresti opuščeni v korist podjetja Capricorn, kar pomeni dodatno državno pomoč v korist tega podjetja. Po mnenju četrtega pritožnika navedeno sproža tudi vprašanja glede informacij, ki so jih podjetje KPMG in stečajna upravitelja zagotovili odboru upnikov v okviru razpisnega postopka, in kaže, da finančna sposobnost podjetja Capricorn ni bila pravilno predstavljena.

(138)

Poleg tega četrti pritožnik trdi, da podjetje Capricorn ni imelo podpisane pogodbe s […] o financiranju ponudbe, ampak samo nezavezujoč dogovor, zato podjetje v času sestanka odbora upnikov ni imelo ustreznega dogovora o financiranju.

(139)

Nazadnje, četrti pritožnik ugotavlja, da informacije, ki jih je predložil, jasno kažejo, da je bila podjetju Capricorn v postopku prodaje sredstev Nürburgringa zagotovljena prednost, da ta prednost izhaja iz odločitve, ki ni v skladu z načinom, kako bi prodajalec na trgu izvedel postopek in ocenil ponudbe na podlagi meril za dodelitev, da tak prodajalec na trgu ne bi sklenil, da je ponudba podjetja Capricorn na splošno ekonomsko ugodnejša od ponudbe [drugega ponudnika], in da je treba začeti nov postopek, v katerem se bodo uporabila dosledna merila, da se zagotovi odprt, pravičen in brezpogojen razpisni postopek s časovnim razporedom, ki bo jasno določen in se bo spoštoval, identiteta ponudnikov pa se v postopku ne bo razkrila odboru upnikov.

(140)

Stečajna upravitelja navajata, da je vpliv na četrtega pritožnika kot člana konzorcija [drugega ponudnika] zgolj posreden. Poleg tega predlagata, da se pritožba ovrže, saj je bil razpisni postopek odprt, pregleden in brezpogojen, sredstva pa so bila prodana ponudniku, ki je predložil ponudbo, ki bo zagotovila najvišje prihodke.

(141)

Stečajna upravitelja zanikata, da so člani odbora upnikov privolili v prodajo podjetju Capricorn zaradi dejstva, da je to podjetje nemško in ni konzorcij pod vodstvom zasebnih subjektov.

(142)

Po navedbah stečajnih upraviteljev ponudba podjetja Capricorn prinaša bistveno višje prihodke od prodaje kot ponudba [drugega ponudnika], med navedenima ponudbama pa ni odločilnih razlik v varnosti transakcije, ki bi upravičile izbiro bistveno nižje ponudbe (pri obeh ponudbah je bila varnost transakcije zadovoljiva, ne pa največja). [Drugi ponudnik] prav tako ni bil pripravljen zagotoviti bančne garancije za kupnino ali prenesti kupnino na depozitni račun v skladu z zahtevo iz pisma o postopku z dne 17. oktobra 2013. Kljub več pozivom […] (član konzorcija [drugega ponudnika], ki bi moral olajšati zagotovitev zunanjega kapitala) in drugi člani [drugega ponudnika] niso predložili nobene pravno zavezujoče izjave, ki bi jih zavezovala k zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev. V nasprotju s tem je Robertino Wild, ki je delničar podjetja Capricorn, zagotovil vrednostne papirje v visokem znesku, zunanje financiranje podjetja Capricorn pa je bilo dokazano z običajnim potrdilom o financiranju banke Deutsche Bank. Stečajna upravitelja sta preverila potrdilo o financiranju, ugotovitve preveritve, tj. da potrdilo ne vsebuje nobenih nenavadnih izjav o omejitvi odgovornosti ali pogojev, pa sporočila odboru upnikov. Lastna finančna sredstva v višini [14–17] milijonov EUR in zunanja finančna sredstva v višini [41–49] milijonov EUR so zavarovana s pogodbeno kaznijo v višini [22–27] milijonov EUR, ki jo mora kupec plačati, če prodajalci odstopijo od pogodbe zaradi neporavnanih plačil. Navedena pogodbena kazen je prav tako zavarovana. Odbor upnikov se je oprl na oceno stečajnih upraviteljev.

(143)

V zvezi z vnaprejšnjimi plačili stečajna upravitelja navajata, da je imela ponudba [drugega ponudnika] prednosti (plačilo [30–33] milijonov EUR do 31. marca 2014 v primeru [drugega ponudnika] v primerjavi s plačilom [4,6–5,4] milijona EUR v primeru podjetja Capricorn) in slabosti: razen zneska v višini [7,1–7,6] milijona EUR bi se denar, ki bi ga zagotovil [drugi ponudnik], hranil na blokiranem računu in se prenesel na račun prodajalcev po sprejetju neizpodbojnega sklepa Komisije ali v primeru, da tak izvršljiv sklep Komisije ne bi bil sprejet do 31. marca 2015 in kupec kljub temu ne bi odstopil od pogodbe (možnost za podaljšanje roka za uveljavljanje pravice do odstopa ni bila izključena). Če bo leta 2014 sprejet neizpodbojni sklep Komisije, bodo imeli prodajalci v vsakem primeru dostop do [30–33] milijonov EUR v primeru [drugega ponudnika] ali [58–63] milijonov EUR (plus približno 6 milijonov EUR denarnega toka podjetja NBG) v primeru podjetja Capricorn.

(144)

Primerjava ponudb podjetja Capricorn in [drugega ponudnika] kaže, da ponudba podjetja Capricorn vključuje najvišjo nominalno nakupno ceno in zagotavlja najboljši gospodarski rezultat:

Preglednica 10

Primerjava ponudb podjetja Capricorn in [drugega ponudnika]

(145)

Dobri rezultati članov [drugega ponudnika] in dejstvo, da imajo več izkušenj s transakcijami na področju združitev in prevzemov, ne morejo upravičiti izbire ponudbe z bistveno nižjo prodajno ceno. Prodajalci niso oporekali zmožnostim članov [drugega ponudnika], vendar te zmožnosti niso bile merilo za dodelitev. Znesek naložb v Nürburgring po prodaji prav tako ni bil merilo za dodelitev.

(146)

Stečajna upravitelja trdita, da nista diskriminirala nobenega ponudnika in da iz pritožbe ni jasno, katero od njunih dejanj naj bi vodilo k domnevi, da je ponudba [drugega ponudnika] nižja od ponudbe podjetja Capricorn. Zavračata trditve četrtega pritožnika, da vpletene osebe niso bile na voljo in da je bil postopek prodaje podaljšan, da bi se podjetju Capricorn omogočila oddaja ponudbe. [Drugi ponudnik] je bil izrecno obveščen, da se bodo pogajanja z drugimi ponudniki nadaljevala do sestanka odbora upnikov 11. marca 2014.

(147)

Poleg tega stečajna upravitelja trdita, da njunih ukrepov ali odobritve odbora upnikov ni mogoče pripisati državi in da postopek prodaje ni vključeval prednosti, saj je bil skladen z ravnanjem udeležencev na trgu.

(148)

V zvezi s trditvijo četrtega pritožnika, da podjetje Capricorn ni imelo dogovora s […] o financiranju ponudbe podjetja, nemški organi navajajo, da je […] zajamčil svoje financiranje po obsežnem pravnem in finančnem skrbnem pregledu ter da ni nikoli preklical svojega jamstva glede financiranja.

(149)

V zvezi s trditvami četrtega pritožnika, da podjetje Capricorn ni plačalo drugega obroka kupnine, nemški organi ponavljajo argumente, navedene v uvodni izjavi 134.

(150)

Ta sklep uvodoma obravnava vprašanje, ali so bili podjetje NG ter njegovi hčerinski družbi MSR in CMHN podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (134) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje) ob dodelitvi ukrepov 1 do 19. Nato bo Komisija presodila, ali obravnavani ukrepi pomenijo državno pomoč upravičencem v smislu člena 107(1) PDEU in, nazadnje, ali bi bila ta pomoč lahko združljiva s PDEU.

(151)

Če ukrepi 1 do 19 pomenijo državno pomoč in če so bila podjetja NG, MSR in CMHN ob dodelitvi pomoči podjetja v težavah, bi bilo treba te ukrepe oceniti glede na njihovo združljivost v skladu s členom 107(3)(c) PDEU ter zlasti v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje. Zato je eno od glavnih vprašanj, ali so bila podjetja NG, MSR in CMHN podjetja v težavah. Komisija ugotavlja, da so bila ob dodelitvi pomoči v gospodarskih težavah, zato ne bi imela dostopa do trga zasebnega kredita.

(152)

Naslednja ocena temelji na točkah 9–11 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Komisija opozarja na svoje ugotovitve v uvodnih izjavah 202 do 206 sklepa z dne 21. marca 2012, kjer predhodno ni izključila, da bi se lahko podjetje NG 1. julija 2008 štelo za podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje (glej tudi uvodni izjavi 46 in 47 sklepa z dne 7. avgusta 2012). Poleg tega je Komisija v uvodnih izjavah 6 do 13 sklepa z dne 7. avgusta 2012 ugotovila, da so podjetja NG, MSR in CMHN podjetja v težavah.

(153)

Komisija meni, da mora vsako podjetje proučiti kot celoto in pri tem upoštevati vse dele njegovega poslovanja. Ni sprejemljivo, da je Nemčija iz ocene finančnih podatkov izključila dejavnosti v zvezi s formulo 1, ki so ustvarjale izgube, ali projekt „Nürburgring 2009“. Jasno je tudi, da podjetja niso imela dostopa do zunanjega financiranja.

(154)

Ključni finančni podatki podjetja NG za obdobje 2001–2011 so prikazani v naslednji preglednici.

Preglednica 11

Ključni finančni podatki podjetja NG za obdobje 2001–2011 (v milijonih EUR)

(155)

Točka 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje določa, da je podjetje v težavah, če je družba z omejeno odgovornostjo, „pri kateri je izgubljena več kot polovica njenega osnovnega kapitala […] in je bila v preteklih 12 mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala“. S to določbo je izražena predpostavka, da podjetje, ki ima ogromne izgube osnovnega kapitala, ne bo moglo preprečiti izgub, ki bi kratkoročno ali srednjeročno skoraj zagotovo ogrozile obstoj podjetja (kot je določeno v točki 9 smernic za reševanje in prestrukturiranje).

(156)

Komisija ugotavlja tudi, da se lahko v skladu s točko 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje podjetje šteje za podjetje v težavah „ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti ali zmanjševanje čiste vrednosti sredstev“. V zvezi s tem je splošno sodišče navedlo, da je mogoče „obstoj negativnega lastniškega kapitala […] šteti za pomemben znak finančnih težav podjetja […]“ (137).

(157)

Glede na računovodske izkaze podjetja NG za obdobje 2001–2011 se osnovni kapital podjetja ni zmanjšal za več kot polovico. Vendar je bil lastni kapital podjetja v obdobju 2006–2011 negativen. V prejšnjih primerih je Komisija menila, da če ima podjetje negativen kapital, to dejansko kaže, da je bil izgubljen celotni osnovni kapital tega podjetja in da se a priori domneva, da so merila iz točke 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje izpolnjena (138).

(158)

V primeru podjetja NG Komisija meni, da je dejstvo, da podjetje ni sprejelo ustreznih ukrepov, edini razlog za to, da se osnovni kapital očitno ni zmanjšal za več kot polovico. Cilj takih ustreznih ukrepov bi bil spremeniti lastni kapital podjetja iz negativnega v pozitivnega in ga hkrati povečati na ustrezno raven. Taki ustrezni ukrepi bi lahko bili kapitalizacija izgub ali dokapitalizacija ali oboje.

(159)

V zvezi s tem Komisija meni, da bi kapitalizacija izgub povzročila izgubo celotnega osnovnega kapitala podjetja, saj so bile nakopičene izgube večje od osnovnega kapitala. Zato Komisija meni, da so v tem primeru merila iz točke 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje izpolnjena od leta 2006.

(160)

Poleg tega Komisija na podlagi točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje meni, da je bilo podjetje NG v težavah že od leta 2002, saj: (a) se je letni promet podjetja NG v navedenem obdobju zmanjšal za 80 % na skupni znesek 89,4 milijona EUR in da je podjetje ustvarjalo letne izgube v večjem delu istega obdobja; (b) je imelo podjetje NG v celotnem obdobju prekomerne dolgove, ki so se povečali s 119 % prometa leta 2002 na 4 150 % prometa leta 2011; (c) celo leta 2004 in 2005, ko so dolgovi podjetja padli pod 100 % njegovega prometa, so ti ostali na zelo visoki ravni na približno 70 % prometa, v istih letih pa so se zmanjšale tudi prodaja in letne izgube podjetja ter (d) je imelo podjetje NG negativen lastni kapital v večjem delu istega obdobja (2006–2011).

(161)

Ključni finančni podatki podjetja MSR za obdobje 2007–2011 so prikazani v naslednji preglednici.

Preglednica 12

Ključni finančni podatki podjetja MSR za obdobje 2007–2011 (v milijonih EUR)

(162)

Ključni finančni podatki podjetja CMHN za obdobje 2008–2011 so prikazani v naslednji preglednici.

Preglednica 13

Ključni finančni podatki podjetja CMHN za obdobje 2008–2011 (v milijonih EUR)

(163)

Komisija ugotavlja, da ni prejela nobenih dokumentov podjetij MSR in CMHN, ki bi prikazovali možnosti teh podjetij za preživetje.

(164)

Na podlagi točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje Komisija meni, da sta bili podjetji MSR in CMHN v težavah že od leta 2007 oziroma 2008, saj sta imeli zelo nizke prihodke, znatne letne izgube in naraščajoče dolgove, ki so občutno presegli njun letni promet.

(165)

Komisija se ne strinja s trditvijo Nemčije, da podjetja NG, MSR in CMHN zaradi dejstva, da sta bili izgradnja infrastrukture ter organizacija dirk formule 1 in Superbike opravljeni v imenu javnega sektorja in se ju zato ne sme upoštevati pri analizi finančnega stanja podjetij, niso bila v težavah.

(166)

Komisija najprej ugotavlja, da izgradnja infrastrukture za moto šport, prostočasne dejavnosti, nastanitev in gostinstvo ter organizacija moto športnih dogodkov ne pomenita posebnih učinkov zunaj okvirja rednega poslovanja podjetij NG, MSR in CMHN. Navedeni dejavnosti sta bili osrednji dejavnosti teh podjetij. Tudi če so delničarji in vodstveni delavci podjetij NG, MSR in CMHN ta podjetja dojemali kot sredstva za zagotovitev, da športna infrastruktura ostane v javni lasti, in za organizacijo nedonosnih športnih dogodkov, ki se ne bi organizirali brez kritja izgub z javnimi sredstvi, ti delničarji in vodstveni delavci brez razumnega in realnega poslovnega načrta ne bi smeli dovoliti takega neučinkovitega razvoja obveznosti v smeri izgub, ki je razviden iz zgoraj navedenih finančnih podatkov teh podjetij. Zato se bodo navedene dejavnosti vključile v finančno oceno.

(167)

Poleg tega Komisija meni, da dejstvo, da sta izgradnja infrastrukture za navedeni namen in organizacija moto športnih dogodkov morda prispevali k težavam podjetij NG, MSR in CMHN, samo po sebi ne spodkopava ugotovitve, da je podjetje NG kazalo običajne znake podjetja v težavah že pred začetkom projekta „Nürburgring 2009“. Zdravo podjetje bi moralo svoje stroške prilagoditi takim dejavnostim, da bi preživelo. V obdobju 2008–2009 so imela podjetja NG, MSR in CMHN izgube in naraščajoče dolgove (povečanje za 537 % v obdobju 2002–2011 v primeru NG, 4 052 % v obdobju 2007–2011 v primeru MSR in 443 % v obdobju 2008–2011 v primeru CMHN). Čeprav je bil projekt Nürburgring 2009 končan leta 2010, poznejši finančni rezultati podjetij NG, MSR in CMHN kažejo, da so se njihove težave nadaljevale.

(168)

Ob upoštevanju navedenega Komisija ugotavlja, da so bila podjetja NG, MSR in CMHN ob zagotovitvi ukrepov od 1 do 19 podjetja v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje in da so bile njihove težave tako velike, da na trgu ne bi mogla najti financiranja.

(169)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(170)

Del ukrepa 1 (povečanje lastnega kapitala), ki sta ga sprejela zvezna dežela in okrožje Ahrweiler, ter drugi del ukrepa 1 (prenosi v kapitalsko rezervo) in ukrepi 3, 9, 16 in 19, ki jih je sprejela zvezna dežela, pomenijo državna sredstva in jih je mogoče pripisati državi.

(171)

V zvezi z ukrepi, ki jih je izvedlo podjetje NG (ukrepi 2, 4, 5, 6, 7, 10, 12, 13, 14, 15 v zvezi s prenosom delnic podjetja MSR na podjetje NG in 17), Nemčija izrecno priznava, da je mogoče sredstva pripisati državi. Opozoriti je treba tudi, da sta nadzorni svet podjetja NG sestavljala zvezna dežela in okrožje Ahrweiler kot delničarja podjetja NG. V zvezi s tem je podpredsednik nadzornega sveta na sestanku nadzornega sveta 28. avgusta 2005 izjavil, da se lahko projekt dodeli zasebnim vlagateljem le, če je tveganje za zvezno deželo majhno (139). Na delavnici nadzornega sveta 20. decembra 2005 navedel tudi, da je treba odločitev o naložbi podjetja NG sprejeti v novem kabinetu po volitvah v parlament zvezne dežele (140). Poleg tega je vlada zvezne dežele napovedala naložbo Erlebnisregion Nürburgring v svoji izjavi z dne 30. maja 2006, Svet ministrov pa se je 19. septembra 2006 seznanil z namero nadzornega sveta podjetja NG, da bo izvedel projekt ob pomembni udeležbi zasebne tretje osebe (141). Ministrstvo za gospodarstvo, promet, kmetijstvo in vinogradništvo ter deželno Ministrstvo za finance sta redno izdajala mnenja, pripombe ali navodila v zvezi s projektom „Nürburgring 2009“ (142), ki je bil javnosti predstavljen 2. decembra 2009. Komisija meni, da je posojilo, ki ga je podjetje NG odobrilo podjetju MSR prek podjetja PNG kot posrednika (ukrep 6), prav tako ukrep, ki ga je izvedlo podjetje NG, zato ga je mogoče pripisati državi.

(172)

Nemčija je v zvezi s posojilom banke ISB (ukrep 8) in odložitvijo plačila obresti (ukrep 18) priznala, da je zvezna dežela banki ISB naročila, da odobri posojilo. Komisija v zvezi s posojili, ki jih je podjetje RIM odobrilo podjetju MSR, pri čemer sta podjetji Mediinvest in PNG delovali kot posrednika (ukrep 11), ter prenosom delnic podjetja MSR na podjetje RIM (del ukrepa 15) ugotavlja, da je podjetje RIM javna ustanova, katere naloga je podpirati politiko zvezne dežele na področju gospodarskega in strukturnega razvoja (143). Zato sta banka ISB in podjetje RIM za namene navedenih ukrepov organa države, ki sodelujeta pri izvajanju politik države, kar kaže, da je mogoče navedene ukrepe ISB in RIM pripisati državi. Zato vsi ukrepi vključujejo sredstva, ki jih je mogoče pripisati državi.

(173)

Po analogiji s sodbo v zadevi Leipzig/Halle (144) se lahko izgradnja infrastrukture šteje za gospodarsko dejavnost, če je neločljivo povezana z izkoriščanjem te infrastrukture v komercialne namene, kar velja za obravnavani primer.

(174)

Upravljanje športnih objektov (vključno z dirkališči in parki za terensko vožnjo), zabaviščnih parkov (145), nastanitvenih objektov, restavracij, centrov varne vožnje, avtošol, večnamenskih dvoran in negotovinskih plačilnih sistemov ter njihovo oddajanje v najem strokovnim ali nestrokovnim uporabnikom (146) so gospodarske dejavnosti tako z vidika lastnika kot z vidika upravljavca. Zato je izgradnja ali obnova infrastrukture, ki je neločljivo povezana s temi dejavnostmi, prav tako gospodarska dejavnost. Nasprotno pa negospodarske dejavnosti vključujejo uporabo športnih objektov na ravni nestrokovnih uporabnikov (147) in usposabljanje mladih s strani poklicnih športnih klubov, če so njihovi računi ločeni od računov za gospodarske dejavnosti (148). Ob upoštevanju neločljive povezave med infrastrukturo in gospodarsko dejavnostjo, za katero se uporablja, so izgradnja, posodobitev in upravljanje športne in turistične infrastrukture Nürburgringa gospodarske dejavnosti z vidika vlagateljev in z vidika upravljavcev, tudi če prihodki od upravljanja infrastrukture ne pokrijejo stroškov njene izgradnje in če več kot 90 % športnih dejavnosti na dirkališču Nürburgring velja za amaterski šport. Zadnje dejstvo je pomembno samo na ravni uporabnikov: nestrokovni uporabniki niso podjetja. Športna in turistična infrastruktura Nürburgringa nista splošna infrastruktura, kot je javna cesta, ki je na voljo javnosti. Za financiranje izgradnje obravnavane infrastrukture (prek posojil iz združene likvidnosti in delničarskih posojil ali pozneje prek posojila banke ISB) zato veljajo pravila o državni pomoči.

(175)

Organizacija formule 1 ali drugih moto športnih dirk je zagotavljanje storitev na trgu poklicnega športa, ki ima velike koristi od televizijskega prenosa. Financiranja dogodkov formule 1 ali drugih moto športnih dogodkov ni mogoče izključiti iz obsega uporabe zakonodaje o državni pomoči zgolj zaradi dejstva, da ti dogodki ustvarjajo strukturni primanjkljaj ali uresničujejo cilje regionalne politike. Komisija zato meni, da je organizacija dirk formule 1 in drugih moto športnih dirk gospodarska dejavnost.

(176)

Spodbujanje turizma, razvoj projektov, gradnja nepremičnin, vodenje podjetij in trgovina z avtomobili ali motornimi kolesi prav tako spadajo med gospodarske dejavnosti.

(177)

Komisija meni, da so ukrepi selektivni na ravni upravljavca (podjetje NG za ukrepe 1, 3, 8, 9, 13, 14, 16, 18 in 19, podjetja EWN, FSZ, MAN, TTI, BWN, BWNB in Camp4Fun za ukrep 2, podjetje MSR za ukrepe 4, 5, 8, 9, 11, 12, 18 in 19; podjetje CST za ukrep 5, podjetje MIB za ukrep 7, podjetje CMHN za ukrepe 8, 9, 18 in 19, podjetje NAG za ukrepa 10 in 17 ter podjetja Mediinvest, Geisler & Trimmel in Weber za ukrep 15), saj zadevnemu upravljavcu zagotavljajo ugodno obravnavo. Poleg tega oddaja naročila za izgradnjo in upravljanje infrastrukture ni bila pregledna, nediskriminatorna in v skladu s pravili o javnih naročilih. Vendar ukrepi niso selektivni na ravni uporabnika, saj je amaterskim športnim klubom in javnosti zagotovljen pregleden in nediskriminatoren dostop.

(178)

V zvezi z ukrepi od 1 do 19 obstaja izkrivljanje konkurence na trgih upravljanja dirkališč, parkov za terensko vožnjo, zabaviščnih parkov, nastanitvenih objektov, restavracij, centrov varne vožnje, avtošol, večnamenskih dvoran, negotovinskih plačilnih sistemov ter na trgih spodbujanja turizma, razvoja projektov, gradnje nepremičnin, vodenja podjetij in trgovine z avtomobili ali motornimi kolesi, saj pomoč za infrastrukturo Nürburgringa in dejavnosti v zvezi s formulo 1 spodbuja uporabo te infrastrukture. Organizacija dirk formule 1 in drugih moto športnih dogodkov stranke spodbuja k obisku teh dogodkov.

(179)

Zadevni ukrepi so podjetjem NG, MSR in CMHN omogočili, da še naprej poslujejo in se izognejo posledicam, ki običajno izhajajo iz slabih finančnih rezultatov in s katerimi se morajo soočiti drugi konkurenti v finančnih težavah. To izkrivlja konkurenco, saj morajo druga podjetja, dejavna na istih trgih, poslovati brez take državne podpore.

(180)

Kar zadeva vpliv na trgovino med državami članicami, Nürburgring s svojimi dirkami formule 1 in prvenstvom Deutsche Tourenwagen Meisterschaft konkurira drugim dirkališčem v Uniji, ki organizirajo vrhunska moto športna tekmovanja, in ni mogoče izključiti, da bi lahko zabaviščni park Nürburgring privabil obiskovalce iz Belgije (njena meja z Nemčijo je približno 50 km od Nürburgringa). Spomniti je treba, da je upravljavec konkurenčnega zabaviščnega parka Eifelpark poslal pritožbo (glej uvodno izjavo 2). Poleg tega ni mogoče izključiti, da obstaja vpliv na trgovino med državami članicami v zvezi z upravljanjem parkov za terensko vožnjo, nastanitvenih objektov, restavracij, centrov varne vožnje, avtošol, večnamenskih dvoran in negotovinskih plačilnih sistemov ter v zvezi s spodbujanjem turizma, razvojem projektov, gradnjo nepremičnin, vodenjem podjetij in trgovino z avtomobili ali motornimi kolesi.

(181)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije, ki jo potrjuje sodna praksa, je merilo za presojo, ali transakcija med javnim organom in podjetjem pomeni državno pomoč, načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu (149). Iz tega načela sledi, da mora država, ko na trgu deluje kot gospodarski subjekt, na trgu delovati na način, primerljiv z načinom delovanja zasebnega subjekta. Če država tega ne stori, bi lahko šlo za državno pomoč. Z drugimi besedami, ko se uporablja načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu, je merilo za presojo, ali transakcija vključuje državno pomoč, vprašanje, ali bi zasebni subjekt v podobnem položaju ravnal enako. Pri uporabi tega načela se negospodarski premisleki ne smejo upoštevati kot razlog za dodelitev ukrepov pomoči. Glede na ustrezno sodno prakso se ukrepi, ki jih dodeli država, ne smejo obravnavati ločeno, ampak v povezavi z drugimi ukrepi pomoči (150).

(182)

Zato se bo za presojo, ali je bila lastnikom ali upravljavcem (NG, MSR in CMHN do 30. aprila 2010 ter NAG od 1. maja 2010 do 31. oktobra 2012) zagotovljena prednost, uporabilo načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ukrepi od 1 do 19 niso pari passu transakcije (151), saj Nemčija ni našla zasebnega vlagatelja, ki bi vlagal pod primerljivimi pogoji (na primer v I. del projekta „Nürburgring 2009“). Zasebni subjekti so zagotovili dve posojili, katerih zneska sta bila majhna v primerjavi z zneski javnih naložb, ti posojili pa sta bili zagotovljeni samo za II. del projekta „Nürburgring 2009“ (tj. predvsem za hotele) (152) in sta bili odobreni samo podjetjema CMHN in MSR, ne pa podjetju NG ali drugemu upravičencu do pomoči:

Preglednica 14

Posojili, ki sta ju podjetji CMHN in MSR prejeli od zasebnih finančnih institucij

(183)

V vsakem primeru Nemčija priznava, da ni bilo nobenega dolgoročnega zasebnega vlagatelja, ki bi vlagal v II. del.

(184)

Poleg tega je Komisija prejela poslovne načrte za projekt „Nürburgring 2009“ in za podjetje NG za obdobje 2006–2010:

Preglednica 15

Poslovni načrti za projekt Nürburgring 2009 (v milijonih EUR)

(185)

Iz preglednice 15 je razvidno, da so se ocenjeni stroški med pripravo projekta „Nürburgring 2009“ stalno povečevali, dobiček (EBT) pa se je bistveno zmanjševal, in sicer z 22 milijonov EUR dobička decembra 2005 na –35 milijonov EUR izgub decembra 2009. Zasebni vlagatelj ne bi sprejel tako velikega povečanja stroškov in znatnega upada dobička med pripravo projekta od decembra 2005 do decembra 2009 (glede na razpoložljive informacije je bil glavni del finančnih sredstev za izgradnjo dodeljen od maja 2008 do junija 2010).

(186)

V vsakem primeru Komisija na podlagi obravnave zadevnih poslovnih načrtov, ki jih je upoštevala pri preskusu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ugotavlja naslednje:

(187)

Na podlagi navedenega Komisija ne more sklepati, da bi se kakršna koli javna pomoč podjetju NG kot podjetju v težavah (glej oddelek 5.1), katere cilj je bil financirati takratne dejavnosti (upravljanje dirkališča) ali prihodnje dejavnosti (upravljanje dirkališča in novih hotelov) podjetja, štela za skladno s tržnimi pravili na podlagi zadevnih poslovnih načrtov.

(188)

V zvezi z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu se lahko za posamezne ukrepe sprejmejo naslednje ugotovitve.

(189)

Komisija ugotavlja, da je za presojo ukrepa 1 (zagotovitev kapitala podjetju NG s strani zvezne dežele in okrožja Ahrweiler v obliki plačil v kapitalsko rezervo in povečanj kapitala) pomembna zgoraj navedena analiza predloženih poslovnih načrtov. Ni zasebnega vlagatelja, ki bi podjetju NG leta 2004 in v naslednjih letih zagotovil kapital. Zato kapital, ki ga je zvezna država podjetju NG zagotovila 1. maja 2002 (v znesku 2 179 000 EUR) in 21. decembra 2004 (v znesku 22 839 241 EUR), ter kapital, ki sta ga zvezna dežela in okrožje Ahrweiler zagotovila 31. avgusta 2004 (v znesku 4 887 000 EUR) in 4. septembra 2007 (v znesku 10 000 000 EUR), pomenita pomoč, ki je enaka skupnemu znesku zagotovljenega kapitala.

(190)

V zvezi z ukrepom 2 (delničarska posojila podjetja NG pred začetkom projekta „Nürburgring 2009“) Komisija na podlagi finančnih podatkov, ki so jih predložili nemški organi, ugotavlja, da so imela podjetja EWN, Camp4Fun in TTI letne izgube in negativen lastni kapital, ko so prejela svoje dele ukrepa 2 (glej preglednice 1–4). Tudi podjetja BWN1, BWNB in BWN2, ki so prejela posojila v obdobju 2004–2007, so imela letne izgube v celotnem navedenem obdobju in negativen lastni kapital v letih 2005, 2006 in 2007. Nazadnje, podjetje MAN je imelo nakopičene in letne izgube, ko je prejelo svoj del ukrepa 2. Zato Komisija na podlagi točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje meni, da so bila navedena podjetja v času ukrepa 2 podjetja v težavah. Na drugi strani Komisija na podlagi finančnih podatkov, ki so jih predložili nemški organi, ugotavlja, da podjetje FZS ni bilo v težavah, ko je prejelo svoj del ukrepa 2, saj finančni podatki podjetja niso pokazali nobenega od znakov iz točke 11 navedenih smernic. Zagotovitev posojil podjetjem v takih težavah, ki jih noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, zlasti ker so ta podjetja pripadala podjetju, ki je bilo samo v hudih finančnih težavah (NG), vključuje prednost za ta podjetja, ki je enaka znesku posojil. Zato posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo svojim hčerinskim družbam EWN (6 195 170,02 EUR), BWN/BWNB (3 760 000 EUR), Camp4Fun (450 000 EUR), MAN (100 000 EUR) in TTI (25 000 EUR), niso v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. V zvezi s tem se ugotavlja, da sta posojili podjetjema MAN in TTI pod pragom de minimis, vendar Nemčija ni trdila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 (157), ta uredba bi se lahko uporabila v fazi vračila pomoči, če Nemčija dokaže, da so izpolnjeni vsi pogoji iz uredbe. Poleg tega Komisija ugotavlja, da posojila podjetju FSZ (646 738,12 EUR) temu podjetju niso zagotovila prednosti, saj so bila odobrena s 6-odstotno obrestno mero, ki je v skladu s tržno ravnjo, saj ustreza vsoti izhodiščne obrestne mere v Nemčiji v času odobritve posojil (5,06 % aprila 2002, 4,8 % marca 2003 in 5,19 % marca 2008) (158) in bazičnih točk, ki jih je treba dodati zaradi finančnega stanja podjetja FSZ (100 bazičnih točk), ob upoštevanju, da podjetje ni kazalo nobenega od znakov iz točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje, ko je prejelo navedena posojila (159). Zato navedena posojila podjetju FSZ ne pomenijo državne pomoči.

(191)

V zvezi z ukrepom 3 (posojila podjetju NG iz združenih likvidnih sredstev zvezne dežele) Nemčija ni predložila nobenih dokazov, ki bi pokazali, da podjetje NG ni imelo koristi od obrestnih mer, ki so bile ugodnejše v primerjavi s pogoji posojil njegovim konkurentom. Poleg tega je težko sprejeti, da bi imelo podjetje v finančnih težavah, kot jih je imelo podjetje NG, na trgu dostop do kakršnega koli financiranja s kakršno koli obrestno mero. Nazadnje, končno vračilo sredstev in pripadajočih obresti je naknaden dogodek, ki ga ni mogoče predvideti v času odobritve ukrepov, zato ga ni mogoče upoštevati v preskusu vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ukrepi, financirani z združenimi likvidnimi sredstvi, torej niso bili izvedeni pod tržnimi pogoji. Zagotovitev posojil podjetju v takih težavah, ki ga noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključuje prednost za podjetje, ki je enaka znesku posojil. Na kratko, zagotovitev posojil podjetju NG s strani zvezne dežele od 30. junija 2003 do 11. maja 2010 (glej seznam posojil v preglednici 5) vključuje pomoč v znesku 399 805 370 EUR.

(192)

Na podlagi enakega preskusa kot zgoraj Komisija ugotavlja, da enako velja za ukrep 4 (posojilo, ki ga je podjetje NG odobrilo podjetju MSR). Dejansko ni mogoče sprejeti, da bi imelo podjetje v finančnih težavah, kot jih je imelo podjetje MSR (glej preglednico 12 in uvodno izjavo 155), na trgu v času izvedbe ukrepa (december 2007) dostop do kakršnega koli financiranja s kakršno koli obrestno mero. Zagotovitev posojila podjetju v takih težavah, ki ga noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključuje prednost za podjetje, ki je enaka znesku posojila. Zato je prednost, ki jo je podjetje NG 27. decembra 2007 zagotovilo podjetju MSR prek posojila v višini 300 000 EUR, enaka 300 000 EUR.

(193)

Podpora, ki jo je podjetje NG zagotovilo podjetju CST (ukrep 5), ni v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija na podlagi finančnih podatkov, ki so jih predložili nemški organi, ugotavlja, da je imelo podjetje CST v obdobju 2008–2011 letne izgube in negativni lastni kapital ter da je leta 2009 začelo postopek likvidacije. Zato na podlagi točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje meni, da je bilo podjetje CST v težavah, ko je prejelo vsakega od posojil v okviru ukrepa 5 (v obdobju 2008–2011, glej preglednico 6). Zagotovitev posojil podjetju v takih težavah, ki ga noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, zlasti ker je podjetje CST pripadalo podjetju, ki je bilo samo v hudih finančnih težavah (NG), vključuje prednost za to podjetje, ki je enaka znesku posojil. Zato je prednost, ki jo je podjetje NG od 27. avgusta 2008 do 18. aprila 2011 zagotovilo podjetju CST prek posojil v skupnem znesku 11 032 060 EUR, enaka skupnemu znesku posojil.

(194)

V zvezi s patronatsko izjavo Komisija ugotavlja, da jo je podjetje NG izdalo podjetju CST 23. decembra 2009 in se v njej zavezalo, da bo financiralo odplačilo finančnih obveznosti podjetja CST, ki jih to podjetje samo ni moglo odplačati. Financiranje takih finančnih obveznosti bi se izvedlo prek posojil podjetja NG podjetju CST s 6-odstotno obrestno mero. Zaveza je vključevala tudi podreditev terjatev podjetja NG v zvezi z navedenimi posojili, ki jih je financiralo podjetje NG na podlagi patronatske izjave z dne 23. decembra 2009, ki je določala, da so zadevne terjatve podjetja NG do podjetja CST na zadnjem mestu na seznamu terjatev vseh upnikov do podjetja CST. V zvezi s tem Komisija meni, da se upnik v tržnem gospodarstvu ne bi zavezal k financiranju neodplačanih posojil podjetja v hudih težavah ali k podreditvi obstoječih terjatev do podjetja v hudih težavah, saj bi tak ukrep pomenil dejansko izgubo terjatev. Na tej podlagi Komisija ugotavlja, da patronatska izjava, ki je vključevala navedeno zavezo za financiranje neodplačanih posojil in podreditev poznejših terjatev, pomeni prednost. Komisija meni tudi, da je patronatska izjava dodaten ukrep k posojilom iz obdobja 2008–2011 (glej uvodno izjavo 182), saj: (a) ni bila odobrena hkrati z navedenimi posojili; (b) ni bila predvidena ali zahtevana v pogodbah o povezanih posojilih in (c) se je podjetje NG zanjo odločilo po lastni presoji, da bi preprečilo insolventnost podjetja CST. Znesek ukrepa je enak skupnemu znesku posojil, ki jih je podjetje NG financiralo na podlagi patronatske izjave z dne 23. decembra 2009, vendar Komisija nima informacij o ustreznem znesku.

(195)

Nazadnje, Komisija v zvezi s podreditvijo terjatev ugotavlja, da sta se podjetji NG in CST o njej dogovorili 13. decembra 2010 in da se je glede na pogodbo nanašala na posojila, odobrena do 30. novembra 2010, v skupnem znesku 10,4 milijonov EUR (tj. prvih 13 od 15 posojil v preglednici 6). Poleg tega ugotavlja, da so se zaradi zadevne podreditve terjatve podjetja NG do podjetja CST premaknile na zadnje mesto na seznamu terjatev vseh upnikov do podjetja CST. V zvezi s tem meni, da upnik v tržnem gospodarstvu ne bi sprejel take podreditve obstoječih terjatev do podjetja v hudih težavah, saj bi tak ukrep pomenil dejansko izgubo terjatev. Zato Komisija ugotavlja, da podreditev pomeni prednost. Meni tudi, da je podreditev iz leta 2010 dodaten ukrep k posojilom, na katerih temelji, saj: (a) odločitev o njej ni bila sprejeta hkrati z odločitvijo o povezanih posojilih; (b) ni bila predvidena ali zahtevana v pogodbah o povezanih posojilih in (c) se je podjetje NG zanjo odločilo po lastni presoji, da bi preprečilo insolventnost podjetja CST. Znesek ukrepa je enak skupnemu znesku podrejenih posojil, tj. 10,4 milijona EUR.

(196)

Komisija v zvezi s plačilom podjetja NG podjetju IPC (ukrep 6) ugotavlja, da je računsko sodišče zvezne dežele ugotovilo, da preudaren podjetnik za izvedbo storitev ne bi izbral zadevnih podjetij in da podjetje NG ni dovolj skrbno preverilo prejšnjega dela navedenih podjetij, da bi ocenilo njihovo primernost in presodilo, ali so bili pogoji za financiranje projekta Nürburgring 2009, ki so jih ponudila ta podjetja, realni (160). V zvezi s tem Komisija meni, da je izbira podjetja IPC za zagotovitev navedenih storitev pomenila prednost za navedena podjetja. Zato ukrep pomeni državno pomoč podjetju IPC v skupnem znesku plačil navedenim podjetjem, tj. 640 000 EUR.

(197)

Poleg tega Komisija v zvezi s posojilom podjetja NG podjetju PNG v znesku 3 milijone EUR in posojilom podjetja PNG podjetju MSR v znesku 2 941 000 EUR meni, da ti dve posojili tvorita en ukrep, pri katerem je bilo podjetje PNG zgolj posrednik, ki je prejel provizijo v višini […] EUR. Upravičenec do ukrepa je bil podjetje MSR, ki je na koncu prejelo posojilo v času, ko je bilo v takih finančnih težavah, da na trgu ne bi moglo najti financiranja. Zagotovitev posojila podjetju v takih težavah, ki ga noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključuje prednost za podjetje, ki je enaka znesku posojila. Zato je prednost, ki jo je podjetje NG zagotovilo podjetju MSR prek posojila z dne 15. oktobra 2008, enaka 2 941 000 EUR.

(198)

V okviru ukrepa 7 je podjetje MIB podjetju NG odstopilo svoje terjatve do podjetja CST, ki je prejelo zadevna posojila, podjetje NG pa je podjetju MIB plačalo nominalno ceno in obresti. Ker je bilo podjetje CST v težavah (glej uvodno izjavo 184), Komisija ugotavlja, da ni verjetno, da bi podjetje MIB doseglo poravnavo svojih terjatev do podjetja CST. Zato je ta ukrep koristil podjetju MIB, saj so bile njegove terjatve poravnane, nadomestilo pa ga je podjetje NG, ki je postalo upnik podjetja v težavah. Ker ni bilo načrta za uspešno poslovanje podjetja CST, ki bi prikazoval ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja tega podjetja in njegove možnosti za odplačilo dolgov, ta ukrep ni v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Zato odstop terjatev v višini 1 476 830,88, ki jih je podjetje MIB odstopilo podjetju NG, vključuje pomoč, ki je enaka znesku prodajne cene, tj. 1 476 830,88 EUR.

(199)

Kar zadeva ukrep 8 (posojilo v znesku 325 265 000 EUR, ki ga je banka ISB odobrila podjetjem NG, MSR in CMHN), bi lahko v odsotnosti povezanega poroštva (ukrep 9) zagotovitev posojila podjetjem v takih težavah, ki jih noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključevala prednost za ta podjetja, ki bi bila enaka znesku posojil. Vendar v tem konkretnem primeru pomoč vključuje samo poroštvo (ukrep 9) in ne posojila (ukrep 8), saj Komisija ne more izključiti, da bi zasebni upnik podjetjem NG, MSR in CMHN odobril posojila pod primerljivimi pogoji zaradi poroštva zvezne dežele (ukrep 9).

(200)

Ukrep 9, tj. poroštvo za posojilo banke ISB v višini 325 265 000 EUR (ukrep 8), ni bil v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Javni organi uresničujejo politiko regionalnega razvoja, vlagatelji v tržnem gospodarstvu pa ne bi izvedli zadevnih ukrepov v korist podjetij v težavah, saj bi to močno škodilo njihovim finančnim interesom. Poleg tega Komisija meni, da cilj politike regionalnega razvoja ni ponovno vzpostaviti uspešno poslovanje podjetij v težavah. Meni tudi, da pogoji, ki bi izključili obstoj državne pomoči, kot je navedeno v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (161) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih), niso izpolnjeni. Upravičenci so bili podjetja v težavah, poroštvo je pokrivalo 100 % posojila in ni bilo poroštvene premije za državo, ki bi temeljila na tveganju neplačila posojila s poroštvom. Zaradi velikih finančnih težav upravičencev (NG, MSR in CMHN) ob odobritvi zadevnega poroštva (glej preglednice 11–13) Komisija meni, da noben upnik na trgu upravičencem ne bi dal poroštva pod navedenimi pogoji. Komisija nima informacij o tem, ali je bilo poroštvo uveljavljeno. Na podlagi navedenega meni, da ukrep 9 pomeni državno pomoč. Zneski pomoči, ki so jih podjetja NG, MSR in CMHN prejela od zvezne dežele prek poroštva, so enaki zneskom pripadajočih posojil (ukrep 8), tj. 96 574 200 EUR in 113 590 800 EUR v primeru podjetja NG, 92 000 000 EUR v primeru podjetja MSR ter 23 100 000 EUR v primeru podjetja CMHN.

(201)

V zvezi z ukrepom 10 (poslovni najem kompleksa Nürburgring s strani podjetja NAG) Komisija ugotavlja, da lahko razpisni postopek na splošno izključi prednost za najemnika. Vendar v obravnavanem primeru ni bilo razpisnega postopka za izbiro upravljavca posodobljenega kompleksa. Kljub temu je najnižja najemnina po najemni pogodbi, razen za prva tri leta najema (tj. od 1. maja 2010 do 30. aprila 2013), znotraj razpona najnižjih in najvišjih letnih najemnin na trgu, ki so bile opredeljene v strokovnem mnenju z dne 29. septembra 2011. Najemnina EBITDA je celo višja od najvišje letne najemnine na trgu, opredeljene v navedenem strokovnem mnenju, razen za drugo leto najema. Komisija zato ugotavlja, da strokovno mnenje z dne 29. septembra 2011 kaže, da bi lahko bila najnižja najemnina v višini 15 milijonov EUR za obdobje od 1. maja 2013 skladna s tržnimi pravili, saj je bila znotraj razpona tržnih ravni najemnin, zato ne bi pomenila selektivne prednosti za podjetje NG. Vendar je najem dejansko trajal samo od 1. maja 2010 do 31. oktobra 2012. Najnižja najemnina, opredeljena v strokovnem mnenju, in najnižja najemnina, določena v najemni pogodbi, sta prikazani v preglednici 16.

Preglednica 16

Najnižja najemnina za Nürburgring

Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da je letna najemnina za obdobje od 1. maja 2010 do 31. oktobra 2012 vključevala selektivno prednost za podjetje NAG, ki je bila enaka razliki med (a) najemnino, ki bi se morala zaračunati glede na strokovno mnenje, in (b) najemnino, ki je bila določena v najemni pogodbi. Komisija ugotavlja, da obstaja pomoč v znesku 9 milijonov EUR, tj. razlika med navedenima točkama (a) in (b) (za tretje leto se izračuna samo polovica navedene razlike, saj je najemna pogodba prenehala 31. oktobra 2012, tj. sredi tretjega leta) (162).

(202)

V zvezi z ukrepom 11 (posojila, ki jih je podjetje RIM odobrilo podjetju MSR prek podjetja Mediinvest in v primeru enega posojila tudi prek podjetja PNG kot posrednika), s katerim se je financiral II. del projekta „Nürburgring 2009“, Nemčija sama navaja, da ni bilo mogoče najti zasebnih vlagateljev, ki bi financirali II. del projekta. Poleg tega je iz mnenja računskega sodišča zvezne dežele razvidno, da morebitni vlagatelji projekta niso šteli za izvedljivega pod tržnimi pogoji. Več zasebnih upravljavcev zabaviščnih parkov je dejansko zavrnilo svoje sodelovanje v projektu. Brez povezanega poroštva (ukrep 12) bi lahko zagotovitev posojila podjetjem v takih težavah, ki jih noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključevala prednost za ta podjetja, ki bi bila enaka znesku posojil. Vendar v tem konkretnem primeru pomoč vključuje samo poroštvo (ukrep 12) in ne posojil (ukrep 11), saj Komisija ne more izključiti, da bi zasebni upnik podjetju MSR odobril posojila pod primerljivimi pogoji zaradi poroštva zvezne dežele (ukrep 12). Komisija ugotavlja, da podjetji Mediinvest in PNG nista bili dejanska prejemnika pomoči, ampak sta delovala zgolj kot posrednika, da bi posojila podjetja RIM dosegla podjetje MSR. Poleg tega je le podjetje Mediinvest z navedenimi storitvami ustvarilo dobiček, ki je ustrezal največ 4,3-odstotni razliki med obrestnimi merami (med posojili, ki jih je prejelo od podjetja RIM, in posojili, ki jih je odobrilo podjetju MSR), podjetje PNG pa ni imelo koristi od razlike med obrestnimi merami (posojilo, ki ga je podjetje PNG prejelo od podjetja Mediinvest, je imelo enako obrestno mero kot posojilo, ki ga je podjetje PNG odobrilo podjetju MSR). Poleg tega Komisija ob upoštevanju podatkov iz uvodnih izjav 32 do 34 in preglednice 14 ne more zaključiti, da sta podjetji Mediinvest in PNG za svoje storitve zaračunali obrestne mere, ki ne ustrezajo tržnim pogojem, ali da je razlika med obrestnimi merami, ki sta jo prejeli (največ 4,3 % za Mediinvest in 0 % za PNG), presegla tržne ravni. Na podlagi navedenega Komisija meni, da podjetji Mediinvest in PNG nista bili upravičenca ukrepa 11.

(203)

V zvezi z ukrepom 12, tj. poroštvo zvezne dežele banki ISB za tihe udeležbe podjetja RIM v podjetju Mediinvest (ukrep 11), Komisija meni, da je bil cilj te ureditve podjetju MSR omogočiti, da pridobi posojila, ki sestavljajo ukrep 11. Poleg tega je bilo podjetje MSR v času odobritve posojil v zelo slabem finančnem položaju. Noben zasebni vlagatelj ne bi zagotovil poroštva podjetju v tako slabem finančnem položaju. Komisija nima informacij o tem, ali je bilo poroštvo uveljavljeno. Na podlagi navedenega meni, da ukrep 12 pomeni državno pomoč. Znesek pomoči, ki ga je podjetje MSR prejelo od zvezne dežele prek poroštva, je enak znesku zadevnih posojil (ukrep 11), tj. 85 484 000 EUR.

(204)

V zvezi z ukrepom 13 (nepovratna sredstva od davka na igre na srečo za spodbujanje turizma, ki jih je zvezna dežela dodelila podjetju NG) Komisija meni, da turistično politiko uresničujejo javni organi, vlagatelji v tržnem gospodarstvu pa ne bi izvedli zadevnih ukrepov v korist podjetij v težavah, saj bi to močno škodilo njihovim finančnim interesom. Poleg tega Komisija meni, da cilj turistične politike ni ponovno vzpostaviti uspešno poslovanje podjetij v težavah. Zato ob upoštevanju slabega finančnega stanja podjetja NG meni, da celotni znesek zadevnih ukrepov pomeni prednost za podjetje NG. Na kratko, davčni prihodki v višini 1,6 milijona EUR leta 2009, 3,2 milijona EUR leta 2010 in 3,2 milijona EUR leta 2011, ki so bili preneseni z zvezne dežele na podjetje NG, pomenijo pomoč v korist podjetja NG.

(205)

Za ukrep 14 (posojila zvezne dežele podjetju NG in podreditev dolgov) prav tako veljajo pojasnila glede ukrepa 13 v zvezi s turistično politiko. Poleg tega zagotovitev posojila podjetjem v takih težavah, ki jih noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključuje prednost za podjetja, ki je enaka znesku posojila. Zato posojila v znesku 20 milijonov EUR z dne 21. avgusta 2007, 10 milijonov EUR z dne 22. decembra 2009, 4,65 milijona EUR z dne 28. decembra 2010 in 3,2 milijona EUR z dne 26. aprila 2011 ter dodatno posojilo v znesku 4,95 milijona EUR z dne 9. decembra 2011, ki jih je zvezna dežela odobrila podjetju NG, pomenijo pomoč, ki je enaka znesku posojil.

(206)

Zvezna dežela je 29. avgusta 2007 razglasila podreditev dolgov v zvezi z navedenim posojilom v znesku 20 milijonov EUR, da bi preprečila insolventnost podjetja NG, pri čemer je svoje terjatve do podjetja NG prestavila na zadnje mesto na seznamu terjatev vseh upnikov do podjetja NG. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da je podreditev (del ukrepa 14) prednost, ločena od posojila v znesku 20 milijonov EUR, ki je tudi del ukrepa 14, saj je podreditev bistveno zmanjšala možnost zvezne dežele za uspešno izterjavo svojih terjatev do podjetja NG. Znesek ukrepa je enak znesku podrejenega posojila, saj je podjetju NG omogočil, da se izogne odplačilu podrejenega posojila v znesku 20 milijonov EUR.

(207)

Kar zadeva ukrep 15 (prevzem delnic podjetja MSR s strani podjetij NG in RIM), je bilo podjetje MSR v času ukrepa v težavah, kar pomeni, da je ustvarjalo izgube. To pa pomeni, da je bil znesek, ki je izhajal iz njegovega poslovanja in je bil dan na voljo delničarjem, negativen. V tem smislu je bila vrednost vsake delnice podjetja MSR, ki je temeljila na njegovem poslovanju, negativna. Z drugimi besedami, morebitni vlagatelj v podjetje MSR bi dejansko zahteval, da se mu izplača znesek, ki ustreza izgubam podjetja MSR, ki izhajajo iz poslovanja podjetja in so izražene v vsaki od njegovih delnic. Jasno je, da sta podjetji NG in RIM z nakupom podjetja MSR nameravali podpreti to podjetje. Vendar sprememba lastnika sama po sebi ne vključuje pomoči podjetju MSR. Ukrepi, ki bi sledili spremembi lastništva (npr. posojila podjetja NG podjetju MSR), pa bi vključevali pomoč podjetju MSR. Pravna oblika podjetja MSR je taka, da delničarji niso odgovorni za obveznosti podjetja, prodaja podjetja MSR podjetjema NG in RIM s strani njegovih prejšnjih lastnikov pa vključuje samo simbolično ceno, ki je bila plačana prodajalcem in je ustrezala prodajni ceni, tj. 3 EUR. Zato Komisija meni, da cena 1 EUR na delnico ne pomeni gospodarske prednosti za prodajalce delnic podjetja MSR, tj. podjetja Mediinvest, Geisler & Trimmel in Weber.

(208)

Ukrep 16 vključuje delničarsko posojilo in subvencijo zvezne dežele podjetju NG za dirke formule 1. Zvezna dežela je iz združenih likvidnih sredstev podjetju NG v obdobju 2003–2007 zagotovila 24 978 808 EUR, leta 2009 pa 15 426 562 EUR (ukrep 3). Za refinanciranje teh zneskov je podjetju NG leta 2011 odobrila brezobrestno posojilo v višini 40 405 000 EUR. Poleg tega je podjetje NG julija 2011 prejelo subvencijo iz proračuna zvezne dežele v višini 13,5 milijonov EUR. V zvezi s to javno subvencijo je prednost za podjetje NG očitna, saj je podjetje oproščeno bremena, ki bi ga moralo običajno nositi. Posojilo ni v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Zagotovitev posojila podjetju v takih težavah, ki ga noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključuje prednost za podjetje, ki je enaka znesku posojila. Zato je prednost, ki jo je zvezna dežela 11. januarja 2011 zagotovila podjetju NG prek posojila v višini 40 405 000 EUR, enaka 40 405 000 EUR. Prednost, ki jo je zvezna dežela julija 2011 zagotovila podjetju NG prek subvencije v višini 13,5 milijona EUR, je enaka znesku subvencije, tj. 13,5 milijona EUR.

(209)

Nemčija je v zvezi s koncesijsko pogodbo za formulo 1 (ukrep 17) trdila, da organizacija dirk formule 1 pomeni ukrep pomoči, ki je skladen s pravili o storitvah splošnega gospodarskega pomena. Vendar Nemčija ne trdi, da je bil ukrep nadomestilo, ki ne vključuje pomoči in izpolnjuje vse zahteve iz sodbe v zadevi Altmark. Poleg tega Nemčija ni zagotovila dokazov, da je bila koncesijska dajatev določena na tržni ravni na podlagi strokovnega mnenja ali tržnega poročila ali da je objavila razpis za dodelitev koncesije. Ker ni elementov, ki bi dokazovali skladnost ukrepa s tržnimi pravili, Komisija meni, da koncesijska pogodba pomeni prednost za podjetje NAG. Znesek pomoči, ki ga vsebuje ta ukrep, bi bil načeloma enak razliki med koncesijsko dajatvijo in tržno vrednostjo koncesije. Vendar Komisija ugotavlja, da zadevna državna pomoč ni bila uresničena, saj po navedbah Nemčije plačila po pogodbi niso bila izvedena, zato zneska pomoči ni mogoče določiti.

(210)

V nasprotju z mnenjem Nemčije Komisija meni, da odložitev plačila obresti (ukrep 18) ni v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in zato pomeni gospodarsko prednost, zlasti ob upoštevanju finančnega položaja podjetij NG, MSR in CMHN. Ta podjetja so bila v času izvedbe ukrepa dejansko v zelo slabem finančnem položaju, kot je bilo že navedeno. Odložitev plačila obresti v zvezi s posojilom podjetju v takih težavah, ki ga noben zasebni vlagatelj ne bi nikakor financiral, vključuje prednost za podjetje, ki je enaka neporavnanemu znesku odloženega posojila. Zato odložitev plačila zneskov v višini 1,473 milijona EUR v primeru podjetja NG, 1,205 milijona EUR v primeru podjetja MSR in 303 000 EUR v primeru podjetja CMHN, ki jo je 15. maja 2012 odobrila banka ISB, vključuje pomoč tem podjetjem, ki je enaka znesku odloženih neporavnanih posojil.

(211)

V zvezi z državnim poroštvom in podreditvijo dolgov (ukrep 19) (a) Komisija glede državnega poroštva iz leta 2012 za terjatve v višini do 254 milijonov EUR (za posojilo v znesku 325 265 000 EUR) ugotavlja, da je bilo poroštvo odobreno z izjavo zvezne dežele, da bi se preprečila insolventnost podjetij NG, MSR in CMHN, ki so bila takrat v velikih težavah. Zato Komisija meni, da ta ukrep ni izpolnjeval pogojev iz obvestila o poroštvih, torej je upravičencem zagotovil prednost in zato pomeni državno pomoč, ter (b) zaradi podreditve terjatev zvezne dežele, ki izhajajo iz navedenega poroštva, iz leta 2012 so bile te terjatve prestavljene na zadnje mesto na seznamu terjatev vseh upnikov podjetij NG, MSR in CMHN. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da upnik v tržnem gospodarstvu ne bi sprejel take podreditve obstoječih terjatev do podjetij v hudih težavah, saj bi tak ukrep pomenil dejansko izgubo terjatev. Zato ugotavlja, da podreditev pomeni prednost. Meni tudi, da sta poroštvo in podreditev iz leta 2012 dodaten ukrep k poroštvu iz leta 2010. O poroštvu in podreditvi iz leta 2012 so se po lastni presoji odločili organi, da bi leta 2012 preprečili insolventnost podjetij NG, MSR in CMHN, to poroštvo in podreditev pa nista bila predvidena ali predpisana s poroštvom iz leta 2010. Znesek ukrepa je enak znesku povezanega dolga, tj. 254 milijonov EUR, na katerega sta se nanašala poroštvo in podreditev iz leta 2012.

(212)

Komisija meni, da se navedeni ukrepi nanašajo na upravljanje kompleksa, ki se ne šteje za splošno infrastrukturo, in da ukrepi niso bili sprejeti na podlagi pričakovanj, da bo prispevek države zagotovil donos v skladu s tržnimi pogoji. Zato meni, da obstaja državna pomoč za izgradnjo in upravljanje navedenih objektov v korist njihovega upravljavca, tj. zlasti podjetja NG.

(213)

Komisija meni tudi, da je element državne pomoči enak razliki med primerno tržno vrednostjo posojila ali poroštva in dejansko ceno, ki je bila plačana za navedeni ukrep, ker pa so bili upravičenci do pomoči v tako hudih težavah, da na trgu ne bi našli nobenega financiranja, je prednost, ki izhaja iz pomoči, enaka skupnemu znesku zadevnih ukrepov.

(214)

Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da del ukrepa 2 (posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo podjetju FZS) ter ukrepi 8, 11 in 15 ne pomenijo pomoči, ukrep 1, del ukrepa 2 (posojila, ki jih je podjetje NG odobrilo podjetjem EWN, MAN, TTI, Camp4Fun, BWN1, BWNB in BWN2) ter ukrepi 3 do 7, 9, 10, 12, 13, 14 in 16 do 19 pa pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(215)

Ukrep 1, del ukrepa 2 (posojila podjetja NG podjetjem EWN, MAN, TTI, Camp4Fun, BWN1, BWNB in BWN2) ter ukrepi 3–7, 9, 10, 12–14 in 16–19, ki pomenijo pomoč, so bili dodeljeni v nasprotju z obveznostma priglasitve in mirovanja iz člena 108(3) PDEU. Zato Komisija meni, da ti ukrepi pomenijo nezakonito državno pomoč.

(216)

Ker nekateri ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je treba njihovo združljivost oceniti ob upoštevanju izjem iz odstavkov 2 in 3 navedenega člena.

(217)

V skladu s sodno prakso Sodišča so države članice tiste, ki morajo uveljavljati morebitne razloge za združljivost in dokazati, da so pogoji za takšno združljivost izpolnjeni (163).

(218)

Glede na to, da ukrepi pomenijo državno pomoč in da so bila podjetja NG, MSR in CMHN podjetja v težavah od leta 2002, 2007 oziroma 2008, Komisija ugotavlja, da bi bilo treba združljivost zadevnih ukrepov oceniti samo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU in zlasti v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje. V skladu s točko 20 smernic za reševanje in prestrukturiranje „se [podjetje v težavah,] dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja, […] toliko časa ne more šteti k ustreznim instrumentom za pospeševanje drugih ciljev javne politike. Posledično Komisija meni, da lahko zgolj ob izpolnjevanju pogojev, opredeljenih v teh smernicah, pomoč podjetjem v težavah prispeva k razvoju gospodarskih dejavnosti, ne da bi ob tem škodila trgovini v tolikšni meri, ki je v nasprotju z interesom Skupnosti“. V nasprotju s trditvami Nemčije izjema iz člena 106(2) PDEU v obravnavanem primeru ne velja, saj dejavnosti, za katere je bila dodeljena pomoč, ni mogoče šteti za storitve splošnega gospodarskega pomena, ker očitno pomenijo dejavnosti komercialnega značaja, ki se izvajajo v sektorjih, v katerih vlada konkurenca. Izjema iz člena 107(3)(b) PDEU prav tako ne velja, saj projekta in podjetij, ki so prejeli podporo prek obravnavanih ukrepov, ni mogoče šteti za pomemben projekt skupnega evropskega interesa, v nemškem gospodarstvu pa ni bilo resne motnje. Poleg tega v tem primeru ne velja niti izjema iz člena 107(3)(d) PDEU, saj dejavnosti, za katere je bila dodeljena pomoč, očitno niso povezane s kulturo ali ohranjanjem kulturne dediščine.

(219)

Ustrezni pogoji iz smernic za reševanje in prestrukturiranje (oddelka 3.1. in 3.2.) glede pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Ukrepi niso bili ukinjeni po šestih mesecih, Nemčija pa ni predložila načrta za prestrukturiranje v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje. Nazadnje, ni dokazov, da je bila pomoč omejena na najnižji potrebni znesek, zlasti prek znatnega lastnega prispevka upravičenca do pomoči. Nemški organi niso predložili niti načrta za likvidacijo.

(220)

Komisija ni našla nobenih drugih možnih razlogov za združljivost pomoči (164). V obravnavanem primeru so bili upravičenci ob dodelitvi ukrepov v težavah, zato je uporaba katere koli druge podlage za združljivost, razen smernic za reševanje in prestrukturiranje, izključena.

(221)

Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da so ukrep 1, del ukrepa 2 (posojila podjetja NG podjetjem EWN, MAN, TTI, Camp4Fun, BWN1, BWNB in BWN2) ter ukrepi 3–7, 9, 10, 12–14 in 16–19 nezdružljivi s PDEU.

(222)

Komisija je v skladu s PDEU in ustaljeno sodno prakso Sodišča pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, za katero je Komisija ugotovila, da je nezdružljiva z notranjim trgom (165). Prav tako Sodišče dosledno meni, da je namen obveznosti države, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjih razmer (166). V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik odplača znesek, ki mu je bil dodeljen v okviru nezakonite pomoči, s čimer izgubi prednost, ki jo je užival glede na konkurente na trgu, ter se ponovno vzpostavijo razmere pred plačilom pomoči (167).

(223)

V skladu s sodno prakso člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (168) določa, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč[…]“.

(224)

Ker zadevni ukrepi v nasprotju s členom 108 PDEU niso bili priglašeni Komisiji in jih je zato treba obravnavati kot nezakonito in nezdružljivo pomoč, je treba to pomoč vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere na trgu, kakršne so bile pred dodelitvijo pomoči. Vračilo pomoči bi moralo zato zajeti obdobje od datuma, ko je bila upravičencu dodeljena prednost, tj. ko mu je bila pomoč dana na voljo, do datuma njenega dejanskega vračila, zneskom, ki jih je treba vrniti, pa je treba prišteti obresti do datuma dejanskega vračila.

(225)

Komisija ugotavlja, da so nekateri upravičenci do pomoči (podjetja NG, MSR, CMHN, CST (169) in IPC) v postopku zaradi insolventnosti (170). V skladu z uveljavljeno sodno prakso dejstvo, da je upravičenec plačilno nesposoben ali v stečajnem postopku, ne vpliva na njegovo obveznost, da vrne nezakonito in nezdružljivo pomoč (171). Poleg tega v večini primerov, ki zadevajo plačilno nesposobnega upravičenca do pomoči, ni mogoče doseči vračila celotnega zneska nezakonite in nezdružljive pomoči (vključno z obrestmi), saj sredstva upravičenca ne zadostujejo za poravnavo vseh terjatev upnikov. Zato pogosto ni mogoče ponovno vzpostaviti predhodnega stanja na običajen način. Ker je končni cilj vračila ukinitev izkrivljanja konkurence, je Sodišče razsodilo, da se lahko v tovrstnih primerih likvidacija upravičenca šteje za sprejemljivo rešitev glede vračila (172). Komisija zato meni, da se lahko sklep, ki od države članice zahteva izterjavo nezakonite in nezdružljive pomoči od plačilno nesposobnega upravičenca, obravnava kot pravilno izvršen, ko se vrne celoten znesek pomoči ali, v primeru delnega vračila, ko se obveznost v zvezi z vračilom pomoči ustrezno vpiše na seznam terjatev in je podjetje likvidirano, njegova sredstva pa se prodajo pod tržnimi pogoji, kar pomeni dokončno prenehanje njegovih dejavnosti. Bolj na splošno bi bilo treba zagotoviti, da noben gospodarski subjekt ne bo imel koristi od nezakonite in nezdružljive pomoči po izbrisu upravičenca.

(226)

Vračilo zadeva tudi upravičence, ki niso v postopku zaradi insolventnosti, tj. NAG ter BikeWorld GmbH za BWN1, BWNB in BWN2 (podjetje BWN1 se je združilo s podjetjem BWNB, nato pa se je prevzemno podjetje BWNB preimenovalo v BWN2, to podjetje pa se je pozneje preimenovalo v BikeWorld GmbH).

(227)

Komisija ugotavlja, da nekateri upravičenci do pomoči v času sprejetja tega sklepa ne obstajajo več (EWN, MAN, TTI, Camp4Fun in MIB).

(228)

Podjetje EWN je prenehalo delovati 6. septembra 2011, MAN 29. avgusta 2013, Camp4Fun pa 1. marca 2010. Izbrisana so bila brez uradne likvidacije. Pri teh podjetjih obstaja gospodarska kontinuiteta med navedenimi podjetji kot upravičenci do pomoči in njihovim preostalim delničarjem, tj. NG. Ker je podjetje NG edini preostali delničar teh upravičencev do pomoči, je odgovoren za njihove dolgove, vključno z dolgovi, ki izhajajo iz državne pomoči. Podjetje NG je v likvidacijskem postopku, zato je treba zagotoviti, da se obveznosti v zvezi z vračilom pomoči ustrezno vpišejo na seznam terjatev do podjetja NG in da dejavnosti podjetja NG dokončno prenehajo. Zagotoviti bi bilo treba tudi, da po izbrisu podjetja NG noben gospodarski subjekt ne bo imel koristi od nezdružljive pomoči. Zato Komisija ugotavlja, da mora podjetje NG kot gospodarski naslednik upravičencev vrniti državno pomoč, ki jim je bila dodeljena. Ker je podjetje NG dajalec pomoči in gospodarski naslednik upravičencev do pomoči, mora vračilo v teh okoliščinah izvesti država.

(229)

Podjetje MIB ni bilo likvidirano, ampak se je 6. septembra 2013 združilo s podjetjem NAG, zato ne obstaja več kot pravna oseba. Podjetje NAG je torej gospodarski naslednik podjetja MIB na podlagi prvega odstavka člena 2 nemškega zakona o preoblikovanju („Umwandlungsgesetz“), kot je navedeno v nemškem registru podjetij. Zato mora podjetje NAG kot gospodarski naslednik podjetja MIB vrniti pomoč.

(230)

Podjetje TTI je bilo 4. decembra 2007 likvidirano v skladu z nemškim zakonom o družbah z omejeno odgovornostjo. Podjetje TTI je bilo družba z omejeno odgovornostjo („Gesellschaft mit beschränkter Haftung“). Podjetje je prenehalo delovati na podlagi sklepa delničarjev o likvidaciji. Edini preostali namen podjetja TTI je bil izvedba likvidacije. V skladu s členom 70 zakona o družbah z omejeno odgovornostjo je moral likvidacijski upravitelj „ustaviti tekoče poslovanje, izpolniti obveznosti podjetja, ki je prenehalo poslovati, izterjati terjatve tega podjetja, sredstva podjetja pa pretvoriti v denar […]“. Preostala denarna sredstva so bila nato razdeljena med delničarje. Takrat je podjetje prenehalo delovati. Po navedbah Nemčije ni bilo pravnega nasledstva v smislu gospodarske kontinuitete, saj je bil denar razdeljen med delničarje, gospodarska dejavnost je prenehala, prenos poslovanja ali prevzem obveznosti s strani delničarjev pa ni bil izveden. Nemčija je navedla tudi, da sredstva podjetja TTI niso bila prodana v razpisnem postopku, saj so ta sredstva 12. marca 2004, ko se je začela likvidacija TTI, vključevala samo sredstva na računu v višini 19 777,39 EUR, zahtevke za vračilo davka v višini 1 222,01 EUR in obresti z bančnega računa v višini 30,69 EUR. Ker je bilo podjetje TTI likvidirano, kot je navedeno zgoraj, ni imelo gospodarskega naslednika, zlasti ker se gospodarska dejavnost po likvidaciji ni nadaljevala, delničarji pa niso prejeli sredstev ali operativnih elementov podjetja TTI, ampak samo zelo omejen znesek denarja. Glede na to, da se poslovanje podjetja TTI ni preneslo na drug subjekt, Komisija meni, da se državna pomoč, ki izhaja iz obravnavanega ukrepa, ni prenesla na nikogar drugega. V takem primeru je bilo podjetje že povsem likvidirano, vračilo pa postane brezpredmetno, saj upravičenec do pomoči ne obstaja več in nima gospodarskega naslednika.

(231)

Če Komisija sprejme negativen sklep glede vračila nezdružljive pomoči, ki jo je prejelo podjetje, na podlagi členov 107 in 108 PDEU, mora zadevna država članica izterjati nezdružljivo pomoč. Obveznost vračila se lahko razširi na novo podjetje, na katero je zadevno podjetje preneslo del svojih sredstev ali mu jih prodalo, če se na podlagi strukture navedenega prenosa ali prodaje ugotovi, da obstaja gospodarska kontinuiteta med navedenima podjetjema. Kupec bi prejel državno pomoč tudi, če bi se sredstva prodala po ceni, nižji od njihove tržne vrednosti (tudi če ne bi bilo gospodarske kontinuitete).

(232)

Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja državna pomoč v korist kupca(-ev) sredstev, mora potrditi a) da so bila sredstva prodana po tržni ceni in b) da so izpolnjena druga merila, obravnavana v nadaljevanju.

(233)

Glede na sodbo Sodišča v zadevi Italija in SIM 2 proti Komisiji (173), na kateri temeljijo odločbe Komisije v zadevah Olympic Airlines, Alitalia in SERNAM (174), se gospodarska kontinuiteta med „starim“ subjektom in novimi strukturami ugotovi na podlagi sklopa kazalcev. Upoštevajo se lahko naslednji dejavniki: obseg prodanih sredstev (sredstva in obveznosti, kontinuiteta delovne sile, sredstva v paketu), prodajna cena, identiteta kupca(-ev), čas prodaje (po začetku predhodne ocene, formalnem postopku preiskave ali končnem sklepu) in ekonomski razlogi za transakcijo. Ta sklop kazalcev je potrdilo Splošno sodišče v svoji sodbi z dne 28. marca 2012 v zadevi Ryanair proti Komisiji (175), s katero je bila potrjena odločba v zvezi z družbo Alitalia.

(234)

Komisija ugotavlja, da sredstva, ki jih je prevzelo podjetje Capricorn, zajemajo vsa sredstva insolventnih podjetij NG, MSR in CMHN ter so povezana z glavnimi dejavnostmi teh podjetij. Vendar Komisija ugotavlja, da so bila sredstva podjetij NG, MSR in CMHN v okviru razpisnega postopka razdeljena na 11 posameznih skupin sredstev, vsi ponudniki pa so imeli možnost, da predložijo ponudbo za posamezna sredstva ali za eno, več ali vse skupine sredstev (glej točko 2.5). Te skupine so bile oblikovane ob upoštevanju pričakovane gospodarske uporabe sredstev, pričakovanih interesov vlagateljev in stroškov ločitve sredstev. Poleg tega stečajna upravitelja nista določila nobenih pogojev glede prihodnje uporabe sredstev. Komisija ugotavlja, da je odločitev, da se vsa sredstva prodajo enemu podjetju, sprejel trg, tj. gospodarski subjekti, ki so oddali ponudbe za nakup sredstev, in ne stečajna upravitelja ali Nemčija. Dejansko so imeli vsi ponudniki možnost, da predložijo ponudbo za eno od 11 posameznih skupin sredstev, za vsa sredstva ali za posamezna sredstva. Zaradi tržnih razlogov vrednost ponudb za posamezna sredstva ali skupine sredstev ni dosegla vrednosti najvišje ponudbe za vsa sredstva. Zdi se, da je to posledica gospodarske soodvisnosti različnih skupin sredstev: brez dirkališča hoteli ne bi uspešno poslovali, brez hotelov pa bi bila otežena donosna uporaba dirkališča za profesionalne dirke, rock koncerte in druge dejavnosti, ki privabljajo ljudi z velikega območja.

(235)

Razen zahtev ustrezne nacionalne zakonodaje razpisna dokumentacija ali prodajna pogodba ne vsebujeta nobene posebne obveznosti v zvezi z zaposlenimi, npr. jamstva glede zaposlovanja, v skladu s katero bi se pogodbe o zaposlitvi prenesle na novega lastnika. V skladu z nemško zakonodajo se zaposleni samodejno prenesejo na kupca sredstev. Vendar lahko kupec v skladu s sodno prakso nemških delovnih sodišč (176) v primeru insolventnosti od stečajnega upravitelja zahteva, da odpove pogodbe o zaposlitvi. Zato se lahko kupec načeloma sam odloči, katerim zaposlenim bo ponudil novo zaposlitev. V obravnavanem primeru je podjetje Capricorn ocenilo svoje potrebe, da bi zagotovilo gospodarsko uspešno upravljanje pridobljenih sredstev in uspešno poslovanje, ter se odločilo, da 1. januarja 2015 (ko bo podjetje začelo upravljati pridobljena sredstva) ne bo sprejelo vseh zaposlenih, ki so jih zaposlovali prodajalci, ampak samo 85 %, tj. 253 od 297 zaposlenih. Vendar se zatrjuje, da potrjeno zaposlovanje obstoječega osebja ne pomeni kontinuitete poslovanja, saj se je lahko podjetje Capricorn svobodno odločilo, ali bo zaposlilo obstoječe osebje. Poleg tega se za leto 2014 načrtuje popolna reorganizacija strukture upravljanja in osebja.

(236)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da bo velika večina pogodb o organizaciji dogodkov, pomembnih za poslovanje, prenehala po sezoni 2014. Operativno podjetje, ki ga bo ustanovil kupec, se bo pogajalo in sklenilo nove pogodbe s strankami in dobavitelji za obdobje od 1. januarja 2015. V zvezi s tem bo poiskalo tudi nove pogodbene partnerje. Podjetje Capricorn namerava organizirati veliko dogodkov, namesto da bi dalo dirkališče v najem zunanjim organizatorjem.

(237)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da bo obseg dejavnosti, ki jih bo izvajalo podjetje Capricorn, precej drugačen od obsega dejavnosti skupine Nürburgring, kot je prikazano v nadaljevanju (glej zlasti točko 6.1.5.).

(238)

Zaradi preprečitve gospodarske kontinuitete je treba sredstva v okviru razpisnega postopka prodati po tržni ceni.

(239)

Tržna cena je cena, za katero bi se lahko dogovoril zasebni vlagatelj, ki deluje pod tržnimi pogoji (177).

(240)

Nemčija je sredstva prodala na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisnega postopka, pogodba pa je bila sklenjena s ponudnikom, ki je predložil najvišjo ponudbo z varnim financiranjem.

(241)

Poziv k prijavi interesa za sredstva Nürburgringa ni vključeval nobenih omejitev glede strani, ki lahko predložijo ponudbe, zato je lahko kateri koli subjekt oddal ponudbo v razpisnem postopku.

(242)

Kar zadeva načelo preglednosti, so prodajalci vsem ponudnikom dali na voljo dovolj časa ter vse potrebne in podrobne informacije, da so lahko ustrezno ovrednotili sredstva. Glede na pismo podjetja KPMG z naslovom „Project RING – procedures for the submission of a final offer“ (Projekt RING – postopki za oddajo končne ponudbe), ki je bilo 17. oktobra 2013 poslano zainteresiranim vlagateljem, naj bi se ponudnikom, ki bodo predložili dokaz o varnem financiranju kupnine iz njihovih okvirnih ponudb, omogočil neomejen dostop do elektronske podatkovne sobe, udeležili naj bi se lahko sestanka z vodstvom podjetja NBG in dobili priložnost, da sodelujejo v strukturiranem postopku postavljanja vprašanj in dajanja odgovorov. Na drugi strani bi ponudniki, ki ne bodo predložili navedenih zagotovil in dokazov o potrebnem financiranju, dobili samo omejen dostop do elektronske podatkovne sobe in finančnih informativnih dokumentov prodajalcev, lahko bi se srečali s člani skupine, ki je pripravila te informativne dokumente, se udeležili obiska na kraju samem in sodelovali v predhodnih razpravah o osnutku pogodbe o nakupu sredstev.

(243)

Poleg tega so prodajalci (KPMG) v celotnem postopku stalno komunicirali s ponudniki, ki so se uvrstili v ustrezno fazo razpisnega postopka, da bi tem ponudnikom zagotovili vse ustrezne informacije in pojasnila, pri čemer so bila v obdobju od julija 2013 do aprila 2014 izmenjana navadna in elektronska pisma. V okviru te komunikacije so bili navedenim ponudnikom zagotovljeni odgovori na vprašanja ali obtožbe in vse informacije v zvezi z naslednjimi fazami razpisnega postopka. Podjetje KPGM je v tem okviru ponudnikom poslalo na primer naslednja navadna in elektronska pisma: (a) pismo z dne 19. julija 2013, v katerem so bili ponudniki obveščeni o postopkih za oddajo okvirne ponudbe; (b) pismo z dne 12. septembra 2013, v katerem so bili ponudniki obveščeni o podaljšanju roka za oddajo okvirnih ponudb; (c) elektronsko pismo z dne 19. septembra 2013, s katerim so bile enemu od ponudnikov (ADAC) zagotovljene posodobljene informacije o finančni uspešnosti kompleksa Nürburgring; (d) pismo z dne 17. oktobra 2013, v katerem je bil eden od ponudnikov ([tretji ponudnik]) obveščen o postopkih za oddajo končne ponudbe; (e) elektronsko pismo z dne 28. oktobra 2013, v katerem je bil eden od ponudnikov ([drugi ponudnik]) obveščen o vnaprej določenih datumih sestankov z deležniki; (f) pismo z dne 3. decembra 2013, v katerem je bil eden od ponudnikov ([…]) obveščen, da se njegova okvirna ponudba ne bo več upoštevala, saj so se strani, ki naj bi podprle njegovo ponudbo, umaknile, drugi finančni partnerji pa niso bili imenovani, zato se financiranje ponudbe ni štelo za varno, verjetnost sklenitve pogodbe pa je bila ocenjena kot nezadostna; (g) pismo z dne 11. decembra 2013, s katerim so bila enemu od ponudnikov ([tretji ponudnik]) zagotovljena izčrpna in jasna pojasnila glede pomislekov in obtožb, ki jih je zadevni ponudnik navedel v pismu z dne 9. decembra 2013 (dva dni prej); (h) pismo z dne 18. decembra 2013, s katerim so bila enemu od ponudnikov ([tretji ponudnik]) zagotovljena izčrpna in jasna pojasnila glede pomislekov in obtožb, ki jih je zadevni ponudnik navedel v pismu z dne 11. decembra 2013 (sedem dni prej); (i) elektronsko pismo z dne 18. februarja 2014, v katerem je bil eden od ponudnikov ([tretji ponudnik]) pozvan, naj predloži natančna pojasnila in potrdila v zvezi s svojo končno ponudbo, ki jo je poslal po elektronski pošti 17. februarja 2014 (en dan prej), in v katerem je bil navedeni ponudnik med drugim pozvan, naj predloži dokaze o zavezujoči finančni zavezi, npr. v obliki zavezujočega pisma o zavezi k financiranju, zagotovi več podrobnosti o predvidenem časovnem okviru, v katerem bo ponudnik pridobil manjkajoče finančne zaveze, in predloži oceno o tem, koliko časa bo potreboval za pripravo končne ponudbe v zvezi s poslovnimi pogoji, ter (j) elektronsko pismo z dne 9. aprila 2014, v katerem je bil eden od ponudnikov ([tretji ponudnik]) v odgovor na elektronsko pismo ponudnika z dne 2. aprila 2014 (sedem dni prej) obveščen, da podjetje KPMG še ni prejelo podrobnosti o predvideni strukturi financiranja navedenega ponudnika ali pisnega potrdila tretje osebe o financiranju njegove ponudbe.

(244)

Poleg tega dokazi, ki jih je predložila Nemčija, kažejo, da v nobeni fazi razpisnega postopka ni bilo diskriminacije med ponudniki. Kot je razvidno tudi iz uvodne izjave 235, so vsi ponudniki prejeli informacije in pojasnila o izbirnih merilih, pravilih in postopkih razpisa, rokih za oddajo okvirnih in končnih ponudb, podaljšanju teh rokov, finančnem položaju kompleksa Nürburgring in manjkajočih elementih okvirnih ali končnih ponudb ponudnikov ter odgovore na morebitna vprašanja ponudnikov. Hkrati ponudniki, ki so izpolnili izbirna merila razpisnega postopka, zlasti glede predložitve potrdila o financiranju njihovih ponudb s strani tretjih finančnih partnerjev, niso bili izključeni iz pogajanj. Komisija ugotavlja tudi, da noben ponudnik ni bil deležen ekskluzivnih pogajanj, saj so se pogajanja razumno dolgo nadaljevala tudi s ponudniki, ki končnim ponudbam niso priložili navedenega potrdila o financiranju in so imeli tako možnost, da naknadno predložijo tako potrdilo.

(245)

Poleg tega, kot je opisano v uvodni izjavi 54, prodajna pogodba vključuje klavzulo, v skladu s katero morata pogodbeni stranki izvesti pogodbo le, če: (1) Komisija sprejme sklep, ki ga ni mogoče izpodbijati in iz katerega je razvidno, da kupec in njegovo operativno podjetje nista upravičenca do obravnavane pomoči, ki jo je treba vrniti, ter (2a) se rok za vložitev pritožbe zoper sklep Komisije izteče brez pritožbe ali (2b) se v primeru pritožbe izda sodba sodišča, zoper katero se ni mogoče pritožiti in ki potrjuje sklep Komisije. Nemčija je pojasnila, da je bila ta klavzula posledica nepripravljenosti ponudnikov prevzeti tveganje, da bodo morda odgovorni za vračilo državne pomoči, ter da so prodajalci sprejeli navedeno klavzulo, da bi lahko prodali sredstva, in da so ponudnikom že na začetku razpisnega postopka povedali, da so pripravljeni razpravljati z njimi o posledicah postopka v zvezi z državno pomočjo (178). Poleg tega je Nemčija navedla, da je sklep Komisije o državni pomoči za Nürburgring pogoj v dopolnjenih pogodbah o nakupu sredstev, ki so jih predložili podjetje Capricorn, [drugi ponudnik] in [tretji ponudnik].

(246)

Razen omejitev, ki izhajajo iz pravnega okvirja, niso bili ponudnikom naloženi nobeni pogoji, kot je jasno razvidno iz poziva k prijavi interesa in različnih pisem, ki jih je podjetje KPMG poslalo ponudnikom.

(247)

Iz navedenega izhaja, da ta izbirni postopek kot tak zadostuje za zagotovitev, da cena sredstev, prodanih kupcu, ustreza tržni ceni. Zato Komisija ugotavlja, da cena, po kateri so bila sredstva prodana ponudniku, ki je predložil najvišjo ponudbo in jamstvo o financiranju, prek odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisnega postopka, ustreza tržni ceni.

(248)

Komisija se mora prepričati, da med novim lastnikom sredstev ter podjetji NG, MSR in CMHN ne bo nobenih povezav, da se izključi odgovornost novega lastnika za vračilo nezdružljive državne pomoči.

(249)

Med podjetjem Capricorn ter podjetji NG, MSR in CMHN, njihovimi delničarji ali prejšnjimi najemniki Nürburgringa ni povezav po pravu družb ali osebnih neposrednih ali posrednih povezav. Torej ni povezave med skupino Nürburgring in njenimi delničarji na eni strani ter novim lastnikom in njegovimi delničarji na drugi strani.

(250)

Zato Komisija ugotavlja, da je kupec subjekt, ki je neodvisen od podjetij NG, MSR in CMHN.

(251)

Komisija mora presoditi, ali bi lahko čas izvedbe razpisnega postopka povzročil izogibanje sklepu Komisije glede vračila nezdružljive državne pomoči.

(252)

V tem primeru Komisija ugotavlja, da se je po razširitvi glavne preiskave na ukrepe, ki so bili Komisiji priglašeni kot pomoč za reševanje, leta 2012 začel postopek zaradi insolventnosti, pristojno lokalno sodišče pa je imenovalo stečajne upravitelje. Stečajna upravitelja sta prodajo sredstev začela maja 2013 pred sprejetjem morebitnega sklepa Komisije o koncu formalnega postopka preiskave. Ker kupec vztraja, da se prenos opravi šele, ko končnega sklepa Komisije ne bo mogoče izpodbijati na sodišču, bo prodajna pogodba začela veljati šele po sprejetju tega sklepa o vračilu pomoči, takrat pa bo končan tudi postopek zaradi insolventnosti. Prvi obrok kupnine je bil plačan pred sprejetjem tega sklepa. Glede na prodajno pogodbo se prenos sredstev izvede na dan, ko ta sklep postane neizpodbojen.

(253)

V obravnavanem primeru Komisija meni, da je dejstvo, da sta prodajo začela stečajna upravitelja, ki ju je imenovalo pristojno lokalno sodišče, in da je bila odločitev o prenosu sredstev sprejeta pred sprejetjem tega sklepa, manj odločilno v smislu gospodarske kontinuitete, kot bi bil položaj, kjer bi odločitev o prodaji sprejeli upravičenci do pomoči ali kjer bi se postopek prodaje začel šele po sprejetju tega sklepa.

(254)

Namen merila ekonomskih razlogov je presoditi, ali bo kupec sredstev ta sredstva uporabil na enak način kot prejšnji lastnik oziroma ali jih bo uporabil za uvedbo drugačne dejavnosti ali strategije.

(255)

Komisija meni, da bo imel novi lastnik možnost upravljati svoje dejavnosti pod drugačnimi pogoji poslovanja kot podjetja NG, MSR in CMHN ter da bo uporabil svoj poslovni model.

(256)

Kupec ne bo prevzel poslovnega koncepta prodajalcev. Obstoječi dirkalni stezi (steza Grand-Prix in severna steza) se bosta v prihodnje uporabljali […], kar bo omogočilo […]. V ta namen namerava podjetje Capricorn zgraditi dodatne objekte in opremiti […]. Del objektov, zgrajenih v okviru II. dela projekta Nürburgring 2009, bo opuščen (npr. […]). Vlak smrti Ring Racer bo prodan. Plačilni sistem s kartico „ring card“ bo ukinjen. V objektu „ring boulevard“ bo […].

(257)

Poleg tega bo Nürburgring glede na načrte kupca preoblikovan iz turistične zanimivosti v tehnološko in industrijsko središče. […] naj bi postala ena od osrednjih dejavnosti na dirkalnih stezah. […] bo vzpostavljen prek […]. […] naj bi […] na dirkališču Nürburgring. Kupec bo bolj dejaven kot […].

(258)

Zato kupec sredstev ne bo uporabljal na enak način kot insolventna podjetja. Ravno nasprotno, podjetje Capricorn bo pridobljena sredstva vključilo v svojo poslovno strategijo in ustvarilo sinergije, kar utemeljuje njegov interes za nakup sredstev. V primerjavi s sedanjim modelom upravljanja je podjetje Capricorn razvilo nov koncept izkoriščanja sredstev. Poleg tega je upravljanje nekaterih sredstev iz strukturnih razlogov ustvarjalo primanjkljaj, zato morda zahteva nadaljnje prestrukturiranje in optimizacijo.

(259)

Navedeni elementi kažejo, da ekonomski razlogi za ponudbo podjetja Capricorn ne vključujejo nadaljevanja gospodarske dejavnosti skupine Nürburgring, ampak vključitev nekaterih sredstev in dela delovne sile skupine Nürburgring v skupino, ki deluje na podlagi svojih ekonomskih razlogov.

(260)

Zato Komisija ugotavlja, da je ekonomski razlog za transakcijo zagotovitev, da bo lahko novi lastnik uporabljal sredstva podjetij NG, MSR in CMHN pod drugačnimi pogoji in ne bo nadaljeval strategije teh podjetij.

(261)

Sredstva so bila prodana po tržni ceni, kot je bila določena prek odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisnega postopka, in sicer ponudniku, ki je predložil najvišjo ponudbo, vključno z jamstvom o financiranju. Nemčija je Komisijo obvestila, da kupec ni gospodarsko ali poslovno povezan s podjetjem NG, MSR ali CMHN. Odločitev o prodaji je bila sprejeta pred morebitnim negativnim sklepom Komisije v zvezi s formalnim postopkom preiskave. Nazadnje, novi lastnik bo sredstva uporabljal pod drugačnimi pogoji in v skladu z drugačnim poslovnim modelom kot podjetja NG, MSR in CMHN, obseg dejavnosti kupca pa bo precej drugačen od obsega dejavnosti skupine Nürburgring.

(262)

Ob upoštevanju navedenega Komisija ugotavlja, da ni gospodarske kontinuitete med podjetji NG, MSR in CMHN ter podjetjem Capricorn, ki je kupec sredstev, in njegovim operativnim podjetjem, ki zato nista odgovora za morebitno vračilo državne pomoči, ki se bo zahtevalo od upravičencev.

(263)

Prodajna pogodba med prodajalci in podjetjem Capricorn vključuje pogoj, v skladu s katerim bo prodaja sredstev Nürburgringa dokončna šele po sprejetju sklepa Komisije, ki ga ne bo mogoče izpodbijati in bo določal, da pomoč ne bo izterjana od kupca sredstev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, se bodo prodajana sredstva, če neizpodbojni sklep Komisije ne bo sprejet do začetka leta 2015, pred 1. januarjem 2015 prodala podjetju NewCo, v katerem bo 95,1 % delnic v lasti kupca, 4,9 % delnic pa v lasti neodvisnega skrbnika. Skrbnik bo deloval v interesu upnikov in ne v interesu insolventnih upravičencev do državne pomoči, vendar ne bo zavezan k upoštevanju navodil upnikov. Poleg tega bosta podjetji NewCo in OpCo sklenili najemno pogodbo, ki bo prenehala na dan začetka veljavnosti prodajne pogodbe. Podjetje OpCo bo poslovalo pod svojim imenom, na podlagi svojega poslovnega načrta in z zaposlenimi, ki jih bo izbralo samo. Podjetje OpCo bo podjetju NewCo plačevalo letno najemnino v skupnem znesku [4,6–5,1] milijona EUR, ki bo vključena v likvidacijsko maso podjetij Nürburgringa (vsa plačila v likvidacijsko maso se prenesejo na skrbniške račune stečajnih upraviteljev izključno za poplačilo upnikov). Ko sklep Komisije postane pravnomočen, bo skrbnik prenesel vse svoje delnice podjetja NewCo na kupca. Če pa kupec ne bo izpolnil svojih pogodbenih plačilnih obveznosti, bo lahko skrbnik prodal sredstva. Poleg tega, če bo sklep Komisije razveljavljen, bodo sredstva vrnjena stečajnima upraviteljema, da se bodo lahko takoj prodala, saj tudi v takem primeru velja obveznost likvidacije v skladu z nemško zakonodajo o insolventnosti. Ni možnosti, da bo podjetje NewCo nadaljevalo dejavnosti podjetij Nürburgringa.

(264)

Glede na to ureditev Komisija ugotavlja:

(265)

Komisija ugotavlja tudi, da so ponudbe drugih ponudnikov, ki so se uvrstili ali skoraj uvrstili v končno fazo razpisnega postopka, vsebovale podobne pogoje (179). Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da ni nobene namere ali tveganja za izogibanje vračilu in da je edini namen zadevne ureditve zagotoviti nadzorovano likvidacijo podjetij.

(266)

Na podlagi informacij, ki so jih zagotovili stečajna upravitelja ter prvi, drugi, tretji in četrti pritožnik, Komisija meni, da trditve prvega in drugega pritožnika niso utemeljene. Sredstva Nürburgringa so bila razdeljena na enajst posameznih sredstev. Na podlagi dokazov, ki so jih predložili stečajna upravitelja ter prvi, drugi, tretji in četrti pritožnik, Komisija ugotavlja, da so lahko ponudniki v odprtem, preglednem in nediskriminatornem izbirnem postopku predložili ponudbe za eno, več ali vsa sredstva. Dejstvo, da so bila na koncu vsa sredstva prodana podjetju Capricorn kot kupcu, ki je predložil najvišjo ponudbo z zagotovljenim financiranjem, samo po sebi ne dokazuje gospodarske kontinuitete (glej tudi oddelek 6.2.7). Komisija poleg tega domneva, da je bil osnovni cilj prvega in drugega pritožnika preprečiti prenos dirkališča na zasebnega vlagatelja.

(267)

Ponudniki, kot je drugi pritožnik, ki so predložili ponudbe samo za posamezne skupine sredstev, niso bili obveščeni o podaljšanju roka za oddajo zavezujočih ponudb do 17. februarja 2014, saj njihove okvirne ponudbe zaradi nizkih ponujenih cen niso bile sprejete v drugo fazo izbirnega postopka; vendar Komisija meni, da to ni kršitev načela preglednosti, saj so bili taki ponudniki obveščeni, da lahko zvišajo svojo okvirno ponudbo kadar koli pred dodelitvijo pogodbe, in če bi se odločili za tako zvišanje cene, je mogoče domnevati, da bi jih stečajna upravitelja obvestila o podaljšanju zadevnega roka v skladu z načelom enakega obravnavanja.

(268)

Komisija meni, da je smiselno in učinkovito, da so dostop do podrobnih informacij o sredstvih (na podlagi katerih so lahko ponudniki med drugim ocenili potrebe po prihodnjih naložbah) dobili samo ponudniki, ki so predložili dovolj visoko ponudbo. Ob upoštevanju informacij, ki so bile ponudnikom zagotovljene v različnih fazah, Komisija meni tudi, da so prejeli dovolj informacij za pripravo ponudb. Poleg tega prvi in drugi pritožnik nista opredelila nobenih konkretnih informacij, ki bi ju lahko ovirale pri oddaji ponudbe.

(269)

V zvezi z dolgoročnimi pogodbenimi razmerji, na katera naj bi namigovala razpisna dokumentacija, Komisija ugotavlja, da se v obravnavanem primeru prodaje sredstev pogodbe o zaposlitvi in najemne pogodbe prenesejo samo v primerih, predvidenih v zakonodaji, da se pogodbe o organizaciji dogodkov načeloma ohranijo le, če se s tem strinjata obe pogodbeni stranki, in da te pogodbe nimajo nujno velikega gospodarskega pomena za prodajo sredstev. V zvezi z vprašanjem, ali je bila z delovanjem družbe NBG dodeljena nova pomoč, Komisija ugotavlja, da sta stečajna upravitelja to družbo ustanovila na začasni podlagi in da naj bi družba delovala do konca leta 2014 kot sredstvo za upravljanje sredstev med postopkom zaradi insolventnosti in razpisnim postopkom. Upravljanje poslov prek začasne hčerinske družbe insolventnega podjetja v postopku zaradi insolventnosti je dovoljeno v skladu z nacionalno zakonodajo, zato stečajnima upraviteljema ni mogoče prepovedati uporabe te možnosti. V obravnavanem primeru sta stečajna upravitelja tudi utemeljila gospodarske razloge za obstoj družbe NBG z vidika podjetij NG, MSR in CMHN, saj je ustanovitev te družbe po njunih navedbah povečala vrednost sredstev podjetij NG, MSR in CMHN ter s tem povečala predmet likvidacije. Vendar Komisija opozarja na okoliščine ustanovitve NBG, tj. da je NBG hčerinska družba upravičencev do pomoči NG, MSR in CMHN ter njihova gospodarska naslednica, saj je brez razpisa ali poročila o vrednotenju prejela vsa njihova sredstva in obveznosti in zanje ni plačala nič, zaposluje isto osebje kot navedena podjetja in nadaljuje njihovo poslovanje. Na tej podlagi Komisija ugotavlja, da obstaja gospodarska kontinuiteta med družbo NBG ter upravičenci NG, MSR in CMHN, zato je treba morebitno nezdružljivo pomoč v korist podjetij NG, MSR in CMHN izterjati tudi od družbe NBG.

(270)

Komisija meni, da je bila pogodba med družbo NBG in sindikatom ver.di prav tako sklenjena za zagotovitev nadaljevanja poslovanja družbe NBG do prodaje sredstev in ne za zagotovitev gospodarske kontinuitete Nürburgringa po navedeni prodaji. Pogodbe o zaposlitvi se prenesejo s podjetja NBG na podjetje Capricorn zaradi določb nemškega delovnega prava in ne zaradi pogodbe s sindikatom. Komisija meni, da je glede odsotnosti gospodarske kontinuitete med prodajalci in podjetjem Capricorn pomembno le, da se lahko to podjetje povsem svobodno odloči, katerih pogodb družbe NBG o zaposlitvi ne bo prevzelo, in da podjetje načrtuje, da ne bo prevzelo približno 20 % teh pogodb o zaposlitvi.

(271)

Komisija zato zavrača pritožbe prvega in drugega pritožnika kot neutemeljene, saj so bila zadevna sredstva prodana ponudniku, ki je predložil najvišjo ponudbo, vključno z dokazom o financiranju, na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisnega postopka.

(272)

Komisija ugotavlja, da okvirna in končna ponudba tretjega pritožnika nista bili podprti z dokazi o financiranju, kar so prodajalci sporočili tretjemu pritožniku v pismih z dne 17. oktobra 2013, 11., 17. in 18. decembra 2013 ter elektronskih pismih z dne 18. februarja 2014 in 9. aprila 2014. Tretji pritožnik do dodelitve prodajne pogodbe, ki jo je odbor upnikov dodelil 11. marca 2014, in celo po navedenem datumu dejansko ni predložil dokaza o financiranju svoje ponudbe, ki bi lahko upravičil, da prodajalci pogodbe ne bi dodelili nobenemu od ponudnikov, ki sta predložila dokaze o financiranju, ampak bi čakali na predložitev dokaza za ponudbo tretjega pritožnika. Zlasti je treba omeniti, da: (a) je tretji pritožnik v svojem elektronskem pismu z dne 21. februarja 2014 izrazil svoje prepričanje, da bo vse zavezujoče finančne zaveze pridobil v naslednjih dveh do petih tednih; (b) je tretji pritožnik v pismu z dne 11. marca 2014 navedel, da bo lahko vse zavezujoče finančne zaveze predložil do 31. marca 2014, in (c) da je v nepodpisanem pismu investicijske banke in svetovalnega podjetja […] z dne 31. marca 2014, ki ga je tretji pritožnik 2. aprila 2014 predložil podjetju KPMG, navedeno, da bo potencialni vlagatelj tretjemu pritožniku zagotovil […] milijonov EUR za nakup sredstev Nürburgringa, vendar so bili pogoji za to domnevno financiranje zadovoljiv izid skrbnega pregleda, ki bi ga opravile vse strani, ter priprava in predložitev končne dokumentacije, pri čemer zadevni potencialni kupec ni bil imenovan. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da tretji pritožnik tudi po dodelitvi sredstev Nürburgringa podjetju Capricorn prodajalcem ni predložil neposredne zaveze finančnega partnerja za financiranje nakupa sredstev Nürburgringa. Namesto tega je prodajalcem predložil le (a) končno ponudbo, v kateri se je skliceval na zavezo k zagotovitvi 30 milijonov EUR, vendar ponudba ni vsebovala dokaza o tej zavezi, npr. v obliki zavezujočega pisma konkretnega finančnega partnerja o financiranju, in ni vključevala podrobnosti o časovnem okvirju, ki ga je tretji pritožnik predvidel za pridobitev manjkajočih zavez glede financiranja in za pripravo končne ponudbe v zvezi s poslovnimi pogoji; (b) nepodpisano pismo o financiranju s strani neimenovanega vlagatelja, ki je bilo pogojeno z zadovoljivim izidom skrbnega pregleda in predložitvijo končne dokumentacije (pismo […] z dne 31. marca 2014). Komisija ugotavlja tudi, da ni dokaza, da je bila domnevna zaveza podjetja Jupiter Financial Group glede financiranja z dne 26. marca 2014, predložena prodajalcem. Nadalje ugotavlja, da prodajalci niso podaljšali roka za predložitev dokaza o financiranju ponudbe tretjega pritožnika, ker je bilo zelo verjetno, da bi [drugi ponudnik] v primeru takega podaljšanja umaknil svojo ponudbo. [Drugi ponudnik] je na primer v elektronskem pismu z dne 13. januarja 2014, ki ga je predstavnik [drugega ponudnika] poslal podjetju KPMG, navedel, da naj bi se vse zahteve za dokončanje prodaje izpolnile pred 3. aprilom 2014, sicer bo [drugi ponudnik] umaknil svojo ponudbo. Poleg tega so prodajalci menili, da bi se lahko vrednost sredstev pozneje zmanjšala, tudi zaradi vse manjšega vpliva kupca na poslovanje v prihajajoči sezoni 2014 in potrebe po sklenitvi pogodb za leto 2015. Komisija poudarja, da predložitev dokaza o financiranju potrdilne ponudbe tretjega pritožnika v končni fazi postopka ni bila ovirana, dokler ni bila podpisana končna pogodba o nakupu sredstev. Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da je bilo ravnanje prodajalcev skladno z ravnanjem prodajalca v tržnem gospodarstvu. Ocena ponudbe tretjega pritožnika je torej skladna s tržnimi pravili.

(273)

Komisija ugotavlja, da so prodajalci opravili razprave z [drugim ponudnikom] in zadnjo fazo pogajanj o pogodbi o nakupu sredstev z [drugim ponudnikom] in podjetjem Capricorn v zvezi s ponudbo [drugega ponudnika] v višini [32–39] milijonov EUR (glej preglednico 10) ter potrjena pogajanja med podjetjem Capricorn in banko […], katerih rezultat je bila finančna zaveza banke z dne 10. marca 2014. V zvezi z oceno ponudbe podjetja Capricorn Komisija ugotavlja, da je to podjetje predložilo zavezo svojega finančnega partnerja […] v zvezi s posojilom v višini [41–49] milijonov EUR. Ta zaveza z dne 10. marca 2014 je bila prodajalcem predložena 11. marca 2014, tj. na predvideni dan sestanka odbora upnikov, na katerem se je nameraval odbor odločiti glede dodelitve sredstev Nürburgringa. Znesek v zavezi, ki jo je predložilo podjetje Capricorn, je bil višji od zneska v zavezi [drugega ponudnika], ki je znašal [32–39] milijonov EUR. Komisija ugotavlja tudi, da je skupna vrednost ponudbe podjetja Capricorn znašala 77 milijonov EUR, zato je bila višja od ponudbe [drugega ponudnika], ki je znašala [47–52] milijonov EUR. [30–33] milijonov EUR od skupnega zneska v ponudbi [drugega ponudnika] naj bi se plačalo leta 2014, vendar bi [22–27] milijonov EUR ostalo na blokiranem računu do marca 2015, preostalih [16,5–18] milijonov EUR pa bi se plačalo leta 2016, 2017 in 2018.

(274)

V zvezi s pogojem v prodajni pogodbi med prodajalci in podjetjem Capricorn, ki določa, da bo prodaja sredstev Nürburgringa dokončna šele po sprejetju sklepa Komisije, ki ga ne bo mogoče izpodbijati in bo določal, da pomoč ne bo izterjana od kupca sredstev, Komisija ugotavlja, da sta imela kupec in/ali prodajalec glede na določbe v zadevnih delih dopolnjenih pogodb tretjega pritožnika, ki so ju predložili stečajna upravitelja in Nemčija, pravico do odstopa od pogodbe, če pozitiven sklep Komisije ne bi bil izdan do 15. julija 2014 (kot določa osnutek pogodbe z dne 14. januarja 2014) ali 31. decembra 2014 (kot določa dopolnjeni osnutek pogodbe z dne 14. februarja 2014). Ugotavlja se tudi, da ni bilo roka za uveljavljanje te pravice do odstopa.

(275)

Komisija v zvezi z dodatnimi trditvami tretjega pritožnika ugotavlja naslednje:

(276)

Komisija zato pritožbo tretjega pritožnika zavrača kot neutemeljeno, saj so bila zadevna sredstva prodana ponudniku, ki je predložil najvišjo ponudbo, vključno z dokazom o financiranju, na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisnega postopka.

(277)

Glede na primerjavo v preglednici 10 ponudba podjetja Capricorn prinaša višje prihodke od prodaje v primerjavi s ponudbo [drugega ponudnika].

(278)

Komisija v zvezi s trditvami četrtega pritožnika ugotavlja naslednje:

(279)

Komisija zato ni našla dokazov, da je bil [drugi ponudnik] v razpisnem postopku diskriminiran. Trditev, da je bil [drugi ponudnik] obravnavan manj ugodno kot drugi ponudniki, vključno s podjetjem Capricorn, je neutemeljena. Poudariti je treba, da je [drugi ponudnik] predložil potrdilno ponudbo, se pogajal o pogodbenih pogojih in da je lahko kot drugi najboljši ponudnik z varnim financiranjem podpisal končno različico osnutka pogodbe. Poleg tega bi se v skladu s pogojem glede izdaje neizpodbojnega sklepa Komisije denar, ki naj bi ga zagotovil [drugi ponudnik], z izjemo zneska v višini [7,1–7,6] milijona EUR hranil na blokiranem računu in bi se prenesel na prodajalce po sprejetju neizpodbojnega sklepa Komisije ali v primeru, da kupec ne bi odstopil od pogodbe, čeprav tak izvršljiv sklep Komisije ne bi bil sprejet do 31. marca 2015 (možnost podaljšanja roka za uveljavljanje pravice do odstopa ni bila izključena).

(280)

Komisija zato pritožbo četrtega pritožnika zavrača kot neutemeljeno, saj so bila zadevna sredstva prodana ponudniku, ki je predložil najvišjo ponudbo, vključno z dokazom o financiranju, na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisnega postopka.

(281)

Zaradi navedenih razlogov in na podlagi razpoložljivih informacij Komisija ni našla dokazov o kršitvi načel odprtega, preglednega, nediskriminatornega in brezpogojnega razpisnega postopka v zvezi s prodajo sredstev podjetij NG, MSR in CMHN ali dokazov o tem, da je katera koli ponudba vključevala višjo ceno z varnim financiranjem v primerjavi s ponudbo podjetja Capricorn.

(282)

Komisija ugotavlja, da del ukrepa 2 (posojila, odobrena podjetju FSZ) ter ukrepi 8, 11 in 15 ne pomenijo pomoči v smislu člena 107(1).

(283)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija nezakonito izvedla ukrep 1, del ukrepa 2 (posojila podjetja NG podjetjem EWN, MAN, TTI, Camp4Fun, BWN1, BWNB in BWN2) in ukrepe 3–7, 9, 10, 12–14 in 16–19 ter s tem kršila člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(284)

Komisija je ugotovila, da ukrep 1, del ukrepa 2 (posojila podjetja NG podjetjem EWN, MAN, TTI, Camp4Fun, BWN1, BWNB in BWN2) ter ukrepi 3–7, 9, 10, 12–14 in 16–19, dodeljeni v korist podjetij Nürburgring GmbH, Motorsport Resort Nürburgring GmbH, Congress- und Motorsport Hotel Nürburgring GmbH, Cash Settlement and Ticketing GmbH, Nürburgring Automotive GmbH, Erlebnispark Nürburgring GmbH & Co. KG, Motorsport Akademie Nürburgring GmbH & Co. KG, Test & Training International GmbH, Bike World Nürburgring GmbH, BikeWorld Nürburgring Besitz GmbH, BikeWorld Nürburgring GmbH, Camp4Fun GmbH & Co. KG, IPC Gesellschaft für internationale Projektcoordination mbH oziroma MI-Beteiligungs- und Verwaltungs GmbH, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) in so nezdružljivi z notranjim trgom, saj ne izpolnjujejo ustreznih pogojev iz smernic za reševanje in prestrukturiranje, druga podlaga za združljivost pa ni bila opredeljena.

(285)

Komisija je ugotovila tudi, da:

del ukrepa 2

ukrep 8

ukrep 11

ukrep 15

državna pomoč, dodeljena v obliki:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti za vračilo), ki ga mora vrniti vsak upravičenec;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo od upravičencev zahtevano vračilo pomoči.