29.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/7

(1)

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2015/1929 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da se uskladi s spremenjeno Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) o javnem naročanju in Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) o podeljevanju koncesijskih pogodb ter okrepi sistem zaščite proračuna Unije. Zato bi bilo treba posodobiti Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (5) o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(2)

Člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da se lahko v zakonodajnem aktu na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki samo dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta.

(3)

Vsebino sporazumov o prenosu pooblastil bi bilo treba uskladiti s subjekti, pooblaščenimi za izvrševanje proračuna v okviru posrednega upravljanja z razširjenimi pooblastili, uvedenimi z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, da se bodo v primeru nepravilnosti ali goljufije za gospodarske subjekte priglasile in uvedle upravne sankcije.

(4)

Obravnavanje neprofitnih organizacij kot mednarodnih organizacij, kar bi omogočilo uporabo zadevnih posebnih pravil o posrednem upravljanju, bi moralo biti omejeno in potekati pod določenimi pogoji. Zato je primerno, da se v zvezi s takšnim obravnavanjem določijo postopki, ki jih je treba upoštevati, in merila, ki jih je treba uporabiti.

(5)

Zaradi jasnosti in doslednosti bi bilo treba dodati nove opredelitve pojmov in tehnična pojasnila, da se zagotovi čim večja skladnost izrazja iz Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 z izrazjem direktiv 2014/24/EU in 2014/23/EU.

(6)

V postopkih oddaje javnega naročila, ki se bodo objavili v Uradnem listu Evropske unije, bi bilo treba upoštevati informacije iz obvestil iz Direktive 2014/24/EU, navedena obvestila pa bi bilo treba pošiljati po elektronski poti. Vsa ta obvestila je treba objaviti v vseh jezikih EU, zato bi bilo treba prilagoditi rok za sprejem ponudb s podaljšanjem roka med pošiljanjem in objavo na ravni Unije, določenega v Direktivi 2014/24/EU.

(7)

Primerno je poenostaviti objavo oddaj javnega naročila, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24/EU, takšne oddaje pa je primerno objaviti zlasti na spletnem mestu javnega naročnika in ne v Uradnem listu Evropske unije, kot je to v primeru predhodnega obveščanja.

(8)

Konkurenčni postopek s pogajanji bi bilo treba šteti za standardni postopek in bi moral zamenjati prejšnji postopek s pogajanji s predhodno objavo. Zato je primerno, da se letno poročanje o izrednih postopkih omeji na postopek s pogajanji brez predhodne objave.

(9)

Zagotoviti bi bilo treba, da se partnerstvo za inovacije uporabi le, kadar zaželeni proizvod ni na voljo na trgu. Zato bi bilo primerno zagotoviti, da bi bilo treba pred uporabo partnerstva za inovacije izvesti predhodno tržno analizo.

(10)

Vključiti bi bilo treba vse možne nakupe, vključno s tistimi, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24/EU. Za te nakupe, vključno z nekaterimi pravnimi storitvami, nekaterimi kategorijami finančnih storitev, posojili in javnimi komunikacijskimi omrežji, bi bilo zato treba uporabiti postopek s pogajanji brez predhodne objave.

(11)

Mednarodne organizacije lahko zagotavljajo storitve kot gospodarski subjekti, zato bi bilo primerno omogočiti njihovo morebitno sodelovanje v postopkih oddaje javnega naročila. Zagotoviti bi bilo treba tudi možnost, da nekatere mednarodne organizacije, ki jim statut prepoveduje sodelovanje v postopku javnega zbiranja ponudb, uporabijo postopek s pogajanji brez predhodne objave. Javno naročilo bi bilo treba prilagoditi v skladu z veljavno zakonodajo in pristojnostjo.

(12)

Standardne postopke, ki se uporabljajo pri javnem naročanju, bi bilo treba zaradi uskladitve in poenostavitve uporabljati tudi za koncesijske pogodbe, vključno s konkurenčnim postopkom s pogajanji. S tem so izpolnjene zahteve iz Direktive 2014/23/EU o koncesijah, ki določa obveznosti glede predhodnega in naknadnega obveščanja javnosti. Zato bi bilo treba mejno vrednost za koncesije za storitve uskladiti z mejno vrednostjo za javna naročila storitev.

(13)

Standardne postopke, ki se uporabljajo pri javnem naročanju, bi bilo treba zaradi uskladitve in poenostavitve uporabljati tudi za nakupe, predvidene v okviru enostavnejše ureditve v Direktivi 2014/24/EU, vključno s konkurenčnim postopkom s pogajanji. Zato bi bilo treba mejno vrednost za nakupe v okviru enostavnejše ureditve uskladiti z mejno vrednostjo za javna naročila storitev.

(14)

Trajanje razpisov za prijavo interesa in rok, v katerem se sprejemajo prijave za sodelovanje, bi bilo treba zaradi jasnosti in poenostavitve uskladiti s trajanjem in roki v okviru dinamičnega nabavnega sistema, saj sta oba sistema v vseh drugih pogledih zelo podobna.

(15)

Zaradi upravne poenostavitve in spodbujanja sodelovanja malih in srednjih podjetij bi bilo primerno zagotoviti postopke s pogajanji za javna naročila srednjih vrednosti.

(16)

Treba bi bilo prilagoditi nekatere določbe, da bi se spodbudila uporaba postopkov oddaje javnega naročila po elektronski poti, vključno z elektronsko predložitvijo ponudb. Zlasti bi morala biti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, vključno s popolnimi razpisnimi zahtevami, razen v upravičenih primerih, od začetka postopka dostopna po elektronski poti, tudi v primeru dvostopenjskega postopka. Poleg tega bi bilo treba rezultat postopka sporočiti po elektronski poti, ponudniki in kandidati pa bi morali ob predložitvi svojih ponudb ali prijav za sodelovanje soglašati s tovrstnim obveščanjem in v ta namen navesti veljavni e-poštni naslov.

(17)

Od izvajalcev bi bilo treba zahtevati, da izpolnijo vse morebitne veljavne obveznosti na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava.

(18)

Javni naročnik bi moral vedno, kadar je to mogoče, sprejeti enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), kakor je opredeljen v Direktivi 2014/24/EU z merili za izključitev in izbor, kot standardizirano izjavo, če to ni mogoče, pa častno izjavo. Dodatno dokumentacijo bi moral zahtevati le od uspešnih ponudnikov, v posebnih primerih pa od vseh ponudnikov ali kandidatov.

(19)

Da se zagotovi ustrezno delovanje baze podatkov sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev, bi bilo treba določiti pravila o dostopu do informacij v bazi podatkov in njihovem posredovanju.

(20)

Zaradi poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena bi bilo primerno za namene sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev uporabiti obstoječi avtomatizirani informacijski sistem, ki ga je Komisija vzpostavila za poročanje o nepravilnostih in goljufijah v skladu s pravili posameznih sektorjev.

(21)

Treba bi bilo določiti podrobna pravila o organizaciji in sestavi komisije, ustanovljene zaradi zagotavljanja učinkovitosti in doslednosti sistema za nalaganje upravnih sankcij.

(22)

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila bi bilo treba določiti merila za izbor za enega samega gospodarskega subjekta in skupino gospodarskih subjektov ter obenem zagotoviti sorazmernost in enako obravnavo.

(23)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da so merila za izbor strogo povezana z ocenjevanjem kandidatov ali ponudnikov in da so merila za oddajo strogo povezana z ocenjevanjem ponudb. Zlasti kvalifikacije in izkušnje osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega javnega naročila, bi bilo treba uporabiti le kot merilo za izbor in ne kot merilo za dodelitev, saj bi to lahko privedlo do prekrivanja in dvojnega ocenjevanja istega elementa. Poleg tega bi lahko vsaka sprememba osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega javnega naročila, tudi če bi bila ta sprememba upravičena zaradi bolezni ali spremembe delovnega mesta, pod vprašaj postavila pogoje, pod katerimi je bilo javno naročilo oddano, zaradi česar bi prišlo do pravne negotovosti.

(24)

Zaradi poenostavitve bi bilo primerno zahteve za komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb povezati z ravnijo analize tveganja odgovornega odredbodajalca.

(25)

Kadar se kandidati in ponudniki obvestijo o rezultatih postopka, bi jih bilo primerno obvestiti tudi o razlogih za sprejetje odločitve in jim posredovati podrobno izjavo o razlogih, ki bi temeljila na vsebini ocenjevalnega poročila.

(26)

V primeru gradenj, blaga in zahtevnih storitev bi bilo treba zagotoviti možnost, da se zahtevajo pogodbena jamstva, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih pogodbenih obveznosti in ustrezno izvajanje javnega naročila ves čas trajanja pogodbe. V skladu z običajno prakso v teh sektorjih bi bilo treba zagotoviti tudi jamstvo za vračilo zadržanih zneskov, ki bo krilo obdobje pogodbene odgovornosti.

(27)

Nekateri upravni subjekti bi morali imeti možnost, da delujejo kot osrednji nabavni organi za nakupe na debelo ali za centralizirano javno naročanje.

(28)

Treba bi bilo odložiti uporabo spremembe roka med pošiljanjem in objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije, da bi prilagodili sistem, ki se uporablja za prevajanje obvestil.

(29)

Uporabo določbe o razpoložljivosti informacij o goljufijah in nepravilnostih iz avtomatiziranega informacijskega sistema Komisije (sistem za upravljanje nepravilnosti) v bazi podatkov sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev bi bilo treba odložiti, dokler baza podatkov teh informacij ne bo mogla sprejeti.

(30)

Ta uredba bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi njena veljavnost z začetkom proračunskega leta –

1.

v členu 32 se uvodni stavek prvega pododstavka odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„Dejanja, na katera lahko vpliva nasprotje interesov v smislu člena 57(2) finančne uredbe, imajo med drugim lahko eno od naslednjih oblik, brez poseganja v njihovo opredelitev kot nezakonite dejavnosti iz točke (d) člena 106(1) finančne uredbe:“;

2.

naslov člena 40 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 40

Vsebina sporazumov o prenosu pooblastil za opravljanje nalog izvrševanja proračuna na subjekte in osebe

(člen 60(3) in člen 61(3) finančne uredbe)“;

3.

v členu 40 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

4.

v členu 40 se točka (h)(i) nadomesti z naslednjim:

5.

v členu 40 se dodata naslednja odstavka:

„V primeru točke (f) prvega odstavka se za namene člena 106(5) finančne uredbe za tretjo državo šteje, da ne ukrepa, kadar med drugim njena nacionalna zakonodaja ne omogoča izključitve gospodarskega subjekta iz vseh postopkov oddaje javnega naročila, ki jih financira EU, v smislu člena 106 finančne uredbe. V sporazumih o prenosu pooblastil je določeno, kdaj se za tretjo državo šteje, da ne ukrepa.

Za namene točke (h)(i) prvega odstavka je v teh ureditvah za tretje države in mednarodne organizacije določeno, kdaj tretja država in mednarodna organizacija preprečita, odkrijeta in popravita nepravilnosti in goljufije ter o njih uradno obvestita v skladu s členom 60(3) finančne uredbe.“;

6.

člen 43 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 43

Posebne določbe o posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami

(člen 58(1)(c)(ii) in člen 188 finančne uredbe)

1.   Mednarodne organizacije iz točke (ii) člena 58(1)(c) finančne uredbe so mednarodne organizacije javnega sektorja, ustanovljene na podlagi medvladnih sporazumov, in specializirane agencije, ki jih ustanovijo take organizacije.

Sporazumi iz prvega pododstavka se odredbodajalcu, odgovornemu za predhodno preverjanje iz člena 39, predložijo, preden Komisija poveri naloge izvrševanja proračuna.

2.   Za mednarodni organizaciji štejeta naslednji organizaciji:

3.   Komisija lahko sprejme ustrezno utemeljen sklep o obravnavanju neprofitnih organizacij kot mednarodnih organizacij, če neprofitna organizacija izpolnjuje naslednje pogoje:

4.   Kadar Komisija izvršuje proračun v okviru posrednega upravljanja z mednarodnimi organizacijami, se uporabljajo sporazumi o preverjanju, sklenjeni z njimi.“;

7.

člen 53 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 53

Poročila o postopkih s pogajanji

(člen 66 finančne uredbe)

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil za vsako proračunsko leto pripravijo poročilo o pogodbah, sklenjenih po postopkih s pogajanji iz točk od (a) do (f) člena 134(1) in člena 266 te uredbe. Če se delež pogodb, sklenjenih po postopkih s pogajanji, glede na število javnih naročil, ki jih odda isti odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poveča ali če je ta delež bistveno višji od povprečja institucije, odgovorni odredbodajalec poroča instituciji in pri tem opiše ukrepe, ki jih je sprejel za spremembo tega trenda. Vsaka institucija pošlje poročilo o postopkih s pogajanji Evropskemu parlamentu in Svetu. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe.“;

8.

besedilo naslova V prvega dela se nadomesti z naslednjim:

„NASLOV V

JAVNA NAROČILA IN KONCESIJE“;

9.

v poglavju 1 naslova V prvega dela se oddelki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 121

Področje uporabe in opredelitve pojmov

(člen 101(2) finančne uredbe)

1.   Pogodbe o nepremičninah zajemajo nakup, dolgoročni zakup, užitek, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za zemljišča, že zgrajene zgradbe ali druge nepremičnine.

2.   Naročila blaga zajemajo nakup, finančni zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom z možnostjo odkupa ali brez nje za blago. Naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.

3.   Naročila gradenj zajemajo izvajanje ali načrtovanje in izvajanje gradenj v zvezi z eno od dejavnosti iz Priloge II k Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter izvedbo gradenj na kakršen koli način, ki ustreza zahtevam javnega naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

‚Gradnja‘ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske in tehnične funkcije.

4.   Naročila storitev zajemajo vse intelektualne in neintelektualne storitve, razen storitev, ki jih pokrivajo naročila blaga, naročila gradenj in pogodbe o nepremičninah.

5.   V primeru mešanih javnih naročil, ki vključujejo blago in storitve, se glavni predmet določi s primerjavo vrednosti zadevnega blaga ali storitev.

Javno naročilo, ki zajema eno vrsto javnih naročil (gradenj, blaga ali storitev) in koncesije (gradenj ali storitev), se dodeli v skladu z določbami, ki se uporabljajo za javna naročila.

6.   Vsi sklici na nomenklature v okviru javnih naročil temeljijo na ‚enotnem besednjaku javnih naročil (CPV)‘ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

7.   Za predložitev ponudbe ali prijave za sodelovanje javni naročnik ne sme zahtevati, da ima skupina gospodarskih subjektov dano pravno obliko, vendar se lahko od izbrane skupine zahteva, da pridobi dano pravno obliko, potem ko ji je bilo oddano javno naročilo, če je ta sprememba potrebna za ustrezno izvedbo javnega naročila.

8.   Vse izmenjave z izvajalci, vključno s sklepanjem pogodb in vsemi njihovimi dopolnili, lahko potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo, ki jih vzpostavi javni naročnik.

9.   Sistemi za elektronsko izmenjavo izpolnjujejo naslednje zahteve:

10.   Za podatke, poslane ali prejete prek takega sistema, velja pravna domneva o celovitosti podatkov ter točnosti datuma in ure pošiljanja ali prejemanja podatkov, kot sta navedena v sistemu.

Dokument, ki je bil poslan ali priglašen prek takšnega sistema, šteje kot enakovreden papirnemu dokumentu, je dopustno dokazno gradivo v pravnih postopkih, šteje kot izvirnik in zanj velja pravna domneva o njegovi pristnosti in celovitosti, če ne vsebuje nobenih dinamičnih lastnosti, ki jih je mogoče samodejno spreminjati.

Elektronski podpisi iz točke (b) odstavka 9 imajo enak pravni učinek kot lastnoročni podpisi.

Člen 122

Okvirne pogodbe in posebne pogodbe

(člen 101(2) finančne uredbe)

1.   Trajanje okvirnih pogodb ne sme biti daljše od štirih let, razen v izjemnih primerih, utemeljenih zlasti s predmetom okvirne pogodbe.

Posebne pogodbe, ki temeljijo na okvirnih pogodbah, se sklenejo v skladu s pogoji iz okvirne pogodbe.

Pri sklepanju posebnih pogodb stranke ne smejo bistveno spreminjati okvirne pogodbe.

2.   Kadar se okvirna pogodba sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se posebne pogodbe sklenejo v okviru pogojev, določenih v okvirni pogodbi.

V ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko javni naročniki pisno posvetujejo z izvajalcem ter od njega po potrebi zahtevajo dopolnitev njegove ponudbe.

3.   Kadar se okvirna pogodba sklepa z več gospodarskimi subjekti (v nadaljnjem besedilu: večkratna okvirna pogodba), je lahko v obliki ločenih pogodb, ki vsebujejo enake pogoje in se podpišejo z vsakim izvajalcem.

Posebne pogodbe, ki temeljijo na okvirnih pogodbah, sklenjenih z več gospodarskimi subjekti, se izvedejo na enega od naslednjih načinov:

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila iz točke (c) drugega pododstavka se določi tudi, kateri pogoji veljajo za ponovno javno zbiranje ponudb.

4.   Večkratna okvirna pogodba s ponovnim javnim zbiranjem ponudb se sklene z najmanj tremi gospodarskimi subjekti, pod pogojem, da obstaja zadostno število dopustnih ponudb v skladu s členom 158(4).

Javni naročnik se pri sklenitvi posebne pogodbe s ponovnim javnim zbiranjem ponudb med izvajalci pisno posvetuje z izvajalci in jim določi dovolj dolg rok za predložitev posebnih ponudb. Posebne ponudbe se predložijo pisno. Javni naročnik vsako posebno pogodbo sklene s ponudnikom, ki je na podlagi meril za oddajo, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na okvirno pogodbo, predložil ekonomsko najugodnejšo posebno ponudbo.

5.   V sektorjih, v katerih se cene hitro spreminjajo in tehnologija hitro razvija, okvirne pogodbe, ki se sklenejo brez ponovnega javnega zbiranja ponudb, vsebujejo določbo o vmesnem pregledu ali sistemu primerjalne analize. Če pogoji, ki so bili najprej določeni, po vmesnem pregledu ne ustrezajo več gibanjem cen ali tehnološkemu razvoju, javni naročnik ne sme uporabiti zadevne okvirne pogodbe in sprejme ustrezne ukrepe, da bi jo odpovedal.

6.   Proračunske obveznosti se prevzamejo za posebne pogodbe, ki se sklenejo na podlagi okvirnih pogodb.

Oddelek 2

Obveščanje javnosti

Člen 123

Oglaševanje postopkov, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali za javna naročila, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24/EU

(člen 103(1) finančne uredbe)

1.   Obvestila za objavo v Uradnem listu Evropske unije vključujejo vse informacije, določene v zadevnih standardnih obrazcih iz Direktive 2014/24/EU, da se zagotovi preglednost postopka.

2.   Javni naročnik lahko svoje namere glede načrtovanih javnih naročil za proračunsko leto sporoči z objavo predhodnega informativnega obvestila. Navedeno obvestilo zajema obdobje, ki je enako ali krajše od 12 mesecev od datuma, ko je bilo obvestilo poslano Uradu za publikacije.

Javni naročnik lahko predhodno informativno obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije ali v svojem profilu kupca. V slednjem primeru se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o objavi v profilu kupca.

3.   Obvestilo o javnem naročilu se uporabi kot način izvedbe postopka z ocenjeno vrednostjo, ki je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, razen postopka iz člena 134 te uredbe.

4.   Javni naročnik Uradu za publikacije pošlje obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka najpozneje 30 dni po podpisu pogodbe ali okvirne pogodbe z vrednostjo, ki je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe.

Obvestila v zvezi z javnimi naročili, ki temeljijo na dinamičnem nabavnem sistemu, se lahko združijo na trimesečni osnovi. V takem primeru javni naročnik obvestilo pošlje najpozneje 30 dni po koncu vsakega trimesečja.

Za posebne pogodbe, sklenjene na podlagi okvirnih pogodb, se obvestila o oddaji javnega naročila ne objavijo.

5.   Javni naročnik obvestilo o oddaji javnega naročila objavi:

6.   Javni naročnik v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi javnega naročila med njegovim trajanjem v primerih iz točk (a) in (b) člena 114a(3) finančne uredbe, kadar je vrednost spremembe enaka ali višja od mejnih vrednosti, določenih v členu 118(1) finančne uredbe.

7.   V primeru medinstitucionalnega postopka je javni naročnik, odgovoren za postopek, odgovoren za ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti.

Člen 124

Oglaševanje postopkov, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali ne spadajo na področje uporabe Direktive 2014/24/EU

(člen 103(2) finančne uredbe)

1.   Postopki z ocenjeno vrednostjo javnega naročila, nižjo od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, se oglašujejo na ustrezen način. Takšno oglaševanje vključuje ustrezno predhodno obveščanje na internetu ali obvestilo o javnem naročilu, za javna naročila, oddana v skladu s postopkom iz člena 136 te uredbe, pa objavo razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije. Ta obveznost ne velja za postopek iz člena 134 te uredbe in postopek s pogajanji za javna naročila zelo nizke vrednosti na podlagi člena 137(2) te uredbe.

2.   Za javna naročila, oddana v skladu s točkama (g) in (i) člena 134 te uredbe, javni naročnik Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 30. junija naslednjega proračunskega leta pošlje seznam javnih naročil. V primeru Komisije se priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe.

3.   Informacije o oddaji javnega naročila vključujejo ime izvajalca, dodeljeni znesek in predmet javnega naročila, v primeru neposrednih in posebnih pogodb pa so v skladu s členom 21(3).

Javni naročnik seznam javnih naročil na svojem internetnem mestu objavi najpozneje 30. junija naslednjega proračunskega leta za:

Za namene točke (e) drugega pododstavka se lahko objavljene informacije za posameznega izvajalca in isti predmet združijo.

4.   V primeru medinstitucionalnih okvirnih pogodb je vsak javni naročnik odgovoren za oglaševanje svojih posebnih pogodb in njihovih sprememb pod pogoji iz odstavka 3.

Člen 125

Objava obvestil

(člen 103(1) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik obvestila iz členov 123 in 124 v elektronski obliki pripravi in pošlje Uradu za publikacije.

2.   Urad za publikacije obvestila iz členov 123 in 124 v Uradnem listu Evropske unije objavi najpozneje:

3.   Javni naročnik mora obvestila poslati tako, da lahko predloži dokazilo o datumu, ko so bila odposlana.

Člen 126

Druge oblike oglaševanja

(člen 103(2) finančne uredbe)

Poleg oglaševanja iz členov 123 in 124 se lahko postopki oddaje javnega naročila oglašujejo tudi na druge načine, zlasti v elektronski obliki. Vsako tako oglaševanje se sklicuje na obvestilo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, če je bilo to objavljeno, in se ne sme pojaviti pred objavo tega obvestila, ki je edino verodostojno.

Takšno oglaševanje ne sme povzročiti diskriminacije med kandidati ali ponudniki ali vsebovati drugih podatkov, kot so podatki, ki jih je vsebovalo obvestilo o javnem naročilu, če je bilo objavljeno.

Oddelek 3

Postopki oddaje javnega naročila

Člen 128

Najmanjše število kandidatov in ureditve za pogajanja

(člen 104(4) finančne uredbe)

1.   V omejenem postopku in postopkih iz točk (a) in (b) člena 136(1) in člena 136a je najmanjše število kandidatov pet.

2.   V konkurenčnem postopku s pogajanji, konkurenčnem dialogu, partnerstvu za inovacije, pregledu možnosti na lokalnem trgu na podlagi člena 134(1)(g) in postopku s pogajanji za javna naročila nizke vrednosti na podlagi člena 137(1) je najmanjše število kandidatov tri.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata v naslednjih primerih:

4.   Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor, manjše od najmanjšega števila iz odstavkov 1 in 2, lahko javni naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidate, ki imajo zahtevane zmogljivosti. Pri tem ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki od začetka niso izrazili želje po sodelovanju ali jih od začetka ni povabil k sodelovanju.

5.   Med pogajanji javni naročnik zagotovi enako obravnavanje vseh ponudnikov.

Pogajanja se lahko odvijajo po zaporednih fazah, tako da se zmanjšuje število ponudb, o katerih bodo tekla pogajanja, z uporabo meril za oddajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo to možnost izkoristil.

6.   Za postopke iz točk (d) in (g) člena 134(1) in členov 136a in 137 javni naročnik povabi vsaj vse gospodarske subjekte, ki so po predhodnem obveščanju iz člena 124(1) ali pregledu možnosti na lokalnem trgu ali projektnem natečaju prijavili interes.

Člen 129

Partnerstvo za inovacije

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.   Cilj partnerstva za inovacije je razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali inovativnih gradenj ter poznejša nabava zagotovljenih gradenj, blaga ali storitev, pod pogojem, da ustrezajo kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med javnimi naročniki in partnerji.

Partnerstvo za inovacije se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij; to lahko vključuje dokončanje gradenj, proizvodnjo proizvodov ali izvajanje storitev. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji.

Javni naročnik se lahko na podlagi teh vmesnih ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali – v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji – za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da lahko uporabi možnost prekinitve in pod kakšnimi pogoji to lahko stori.

2.   Javni naročnik pred začetkom partnerstva za inovacije preveri trg v skladu s členom 137a in se prepriča, da gradnja, blago ali storitev ne obstaja na trgu ali kot razvojna dejavnost, ki je skoraj zrela za trg.

Upošteva se ureditev za pogajanja iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli potrebo po inovativnih gradnjah, blagu ali storitvah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom gradenj, blaga ali storitev, že dostopnih na trgu. Navede, kateri elementi tega opisa določajo minimalne zahteve. Navedene informacije so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg zahtevane rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Javni naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Javna naročila se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo v skladu s členom 110(4) finančne uredbe.

3.   Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi ureditve, ki veljajo za pravice intelektualne lastnine.

Javni naročnik v okviru partnerstva za inovacije drugim partnerjem ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih v okviru partnerstva sporoči posamezen partner, če nima njegovega soglasja.

Javni naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Ocenjena vrednost gradenj, blaga ali storitev ni nesorazmerna glede na naložbe, ki so potrebne za njihov razvoj.

Člen 130

Projektni natečaji

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.   Za projektne natečaje veljajo pravila o oglaševanju iz člena 123, lahko pa vključujejo tudi podelitve nagrad.

Če je število kandidatov na projektnem natečaju omejeno, javni naročnik določi jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje.

Število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, mora biti zadostno, da je zagotovljena resnična konkurenca.

2.   Žirijo imenuje odgovorni odredbodajalec. Sestavljajo jo izključno fizične osebe, ki so niso povezane s kandidati na natečaju. Če se od kandidatov na natečaju zahtevajo posebne poklicne kvalifikacije, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enake ali enakovredne kvalifikacije.

Žirija je pri sprejemanju mnenj samostojna. Mnenja sprejema na podlagi projektov, ki jih predložijo anonimno kandidati, in izključno na podlagi meril iz obvestila o natečaju.

3.   Predlogi žirije na podlagi vsebine posameznega projekta, njene ocene in ugotovitve se evidentirajo v poročilu, ki ga podpišejo vsi člani žirije.

Kandidati ostanejo anonimni, dokler žirija ne da svojega mnenja.

Žirija lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve projekta odgovorijo na vprašanja, navedena v poročilu. Sestavi se popolno poročilo o nastalem dialogu.

4.   Javni naročnik nato sprejme sklep o dodelitvi, v katerem navede ime in naslov izbranega kandidata ter razloge za izbiro, pri čemer se sklicuje na merila iz obvestila o natečaju, zlasti če ne upošteva predloga iz mnenja žirije.

Člen 131

Dinamični nabavni sistem

(člen 104(6) finančne uredbe)

1.   Dinamični nabavni sistem je popolnoma elektronski postopek za nabavo pogosto uporabljenih postavk, ki je v celotnem obdobju svoje veljavnosti odprt za vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje merila za izbor. Lahko se razdeli na kategorije gradenj, blaga ali storitev, ki so objektivno opredeljene na podlagi značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo potekal v okviru zadevne kategorije. V tem primeru je treba za vsako kategorijo določiti merila za izbor.

2.   Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi naravo in ocenjeno količino načrtovanih nabav ter vse potrebne informacije o nabavnem sistemu, uporabljeni elektronski opremi ter tehnični ureditvi in specifikacijah za povezavo.

3.   Javni naročnik vsem gospodarskim subjektom v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema omogoči, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu. Svojo oceno takih prijav poda v 10 delovnih dneh od prejema navedene prijave. Ta rok se v posameznih upravičenih primerih lahko podaljša na 15 delovnih dni. Javni naročnik lahko obdobje ocenjevanja podaljša, če v vmesnem času ni objavljen razpis za zbiranje ponudb.

Javni naročnik kandidata čim prej obvesti, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema.

4.   Javni naročnik povabi vse kandidate, sprejete v sistem v okviru zadevne kategorije, da v razumnem roku predložijo svojo ponudbo. Javni naročnik javno naročilo odda ponudniku, ki je na podlagi meril za oddajo iz obvestila o javnem naročilu predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ta merila je po potrebi mogoče podrobneje določiti v razpisu za zbiranje ponudb.

5.   Javni naročnik obdobje veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema navede v obvestilu o javnem naročilu.

Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kot štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih.

Javni naročnik tega sistema ne sme uporabljati tako, da bi preprečeval, omejeval ali izkrivljal konkurenco.

Člen 132

Konkurenčni dialog

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik svoje potrebe in zahteve, merila za oddajo javnega naročila in okvirni časovni razpored opredeli v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu.

Javno naročilo odda ponudbi z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo.

2.   Javni naročnik začne dialog s kandidati, ki izpolnjujejo merila za izbor, da bi tako prepoznal in opredelil najprimernejša sredstva za izpolnitev svojih potreb. Med tem dialogom lahko z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih oddaje javnega naročila, vendar ne sme spremeniti svojih potreb in zahtev ter meril za oddajo javnega naročila, kakor je določeno v odstavku 1.

Javni naročnik med dialogom zagotovi enako obravnavanje vseh ponudnikov in ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih sporoči ponudnik, razen če se ponudnik odpove zaupnosti.

Konkurenčni dialog se lahko odvija po zaporednih fazah, tako da se zmanjšuje število rešitev, ki so predmet razprav, z uporabo objavljenih meril za oddajo, če je ta možnost predvidena v obvestilu o javnem naročilu ali v opisnem dokumentu.

3.   Javni naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.

Potem ko javni naročnik preostale ponudnike obvesti o zaključku dialoga, jih povabi k predložitvi končnih ponudb na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in določene med dialogom. Te ponudbe vsebujejo vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

Na zahtevo javnega naročnika se lahko te končne ponudbe pojasnijo, podrobneje opredelijo in optimizirajo, pod pogojem, da to ne pomeni bistvenih sprememb ponudbe ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Javni naročnik lahko s ponudnikom, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izvede pogajanja, da se potrdijo obveze iz ponudbe, pod pogojem, da to ne povzroči spreminjanja bistvenih elementov ponudbe ter ne pomeni tveganja v smislu izkrivljanja konkurence ali diskriminacije.

4.   Javni naročnik lahko določi plačila za izbrane kandidate, ki so sodelovali v dialogu.

Člen 133

Medinstitucionalni postopki

(člen 104a(1) Finančne uredbe)

V primeru medinstitucionalnih postopkov postopek in poznejšo neposredno ali okvirno pogodbo ureja en javni naročnik, ki deluje v svojem imenu in v imenu drugih zadevnih javnih naročnikov.

V obvestilu o javnem naročilu se navedejo javni naročniki iz člena 104a(1) finančne uredbe, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, institucija, odgovorna za postopek, in celotni znesek javnih naročil za vse navedene javne naročnike.

Člen 134

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu

(člen 104(5) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik, ki uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu, upošteva ureditev za pogajanja iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe.

Javni naročnik lahko postopek s pogajanji uporabi ne glede na ocenjeno vrednost javnega naročila v naslednjih primerih:

2.   Ponudba se šteje za neustrezno, kadar ni povezana s predmetom javnega naročila, prijava za sodelovanje pa se šteje za neustrezno, kadar za gospodarski subjekt velja kateri od primerov izključitve na podlagi člena 106(1) finančne uredbe ali ne izpolnjuje meril za izbor.

3.   Izjemi iz točk (ii) in (iii) točke (b) odstavka 1 se uporabljata le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov pri opredelitvi javnega naročila.

4.   V primerih iz točke (e) odstavka 1 se v osnovnem projektu navedejo obseg mogočih novih storitev ali gradenj ter pogoji za njihovo oddajo. Že ob povabilu k predložitvi ponudb za osnovni projekt se navede morebitna uporaba postopka s pogajanji, pri čemer se pri uporabi mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali iz člena 265(1)(a), člena 267(1)(a) ali člena 269(1)(a) te uredbe na področju zunanjih ukrepov upoštevajo skupni ocenjeni stroški poznejših gradenj ali storitev. Kadar institucije javna naročila oddajo za svoj račun, se lahko navedeni postopek uporabi le med izvajanjem prvotnega javnega naročila in najpozneje v treh letih po podpisu zadevne pogodbe.

Člen 135

Uporaba konkurenčnega postopka s pogajanji ali konkurenčnega dialoga

(člen 104(5) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik, ki uporabi konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog, upošteva ureditev za pogajanja iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Javni naročnik lahko te postopke uporabi ne glede na ocenjeno vrednost javnega naročila v naslednjih primerih:

2.   Ponudba se šteje za nepravilno v naslednjih primerih:

3.   Ponudba se šteje za nesprejemljivo v naslednjih primerih:

4.   Javnemu naročniku v primerih iz točke (a) odstavka 1 ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v konkurenčni postopek s pogajanji vključi vse ponudnike, ki so izpolnili merila za izključitev in izbor, razen tistih, ki so predložili ponudbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je neobičajno nizka.

Člen 136

Postopek z razpisom za prijavo interesa

(člen 104(5) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik lahko za javna naročila v vrednosti, nižji od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe ali člena 265(1)(b) te uredbe, in brez poseganja v člena 134 in 135 te uredbe uporabi razpis za prijavo interesa za eno od naslednjega:

2.   Seznam, ki se pripravi na podlagi razpisa za prijavo interesa, velja največ štiri leta od datuma, na katerega je bilo objavljeno obvestilo iz člena 124(1).

Seznam, naveden v prvem pododstavku, lahko vsebuje podsezname.

Vsak zainteresirani gospodarski subjekt lahko prijavi interes kadar koli v času veljavnosti seznama, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.

3.   Kadar naj bi se oddalo javno naročilo, javni naročnik povabi vse kandidate oz. potencialne ponudnike na ustreznem seznamu ali podseznamu, da naredijo naslednje:

Člen 136a

Javna naročila srednje vrednosti

(člen 104(1) finančne uredbe)

Za javno naročilo srednje vrednosti v vrednosti, nižji od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, se lahko uporabi postopek s pogajanji v skladu z ureditvijo o pogajanjih iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Za takšne postopke se uporabljajo člen 124(1) ter odstavka 1 in 4 člena 128 te uredbe. Prvotno ponudbo lahko predložijo le kandidati, ki jih k temu hkrati in pisno povabi javni naročnik.

Člen 137

Javna naročila nizke vrednosti

(člen 104(1) finančne uredbe)

1.   Za javno naročilo nizke vrednosti v vrednosti, ki ne presega 60 000 EUR, se lahko uporabi postopek s pogajanji v skladu z ureditvijo o pogajanjih iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Za takšne postopke se uporabljajo člen 124(1) ter odstavka 2 in 4 člena 128 te uredbe. Prvotno ponudbo lahko predložijo le kandidati, ki jih k temu hkrati in pisno povabi javni naročnik.

2.   Za javno naročilo zelo nizke vrednosti v vrednosti, ki ne presega 15 000 EUR, se lahko uporabi postopek s pogajanji v skladu z ureditvijo o pogajanjih iz člena 104(4) finančne uredbe in člena 128(5) te uredbe. Za takšne postopke se uporablja člen 128(3) te uredbe. Prvotno ponudbo lahko predložijo le kandidati, ki jih k temu hkrati in pisno povabi javni naročnik.

3.   Plačila za zneske odhodkov, katerih vrednost ne presega 1 000 EUR, se lahko izvršijo enostavno na podlagi računa brez predhodnega sprejetja ponudbe.

Člen 137a

Predhodno preverjanje trga

(člen 105(1) finančne uredbe)

1.   Za predhodno preverjanje trga lahko javni naročnik zaprosi za nasvete neodvisnih strokovnjakov ali organov oziroma gospodarskih subjektov ali jih sprejme. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka oddaje javnega naročila, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in transparentnosti.

2.   Kadar je gospodarski subjekt svetoval javnemu naročniku ali bil kako drugače vključen v pripravo postopka oddaje javnega naročila, javni naročnik z ustreznimi ukrepi iz člena 142 zagotovi, da se zaradi sodelovanja zadevnega gospodarskega subjekta konkurenca ne izkrivlja.

Člen 138

Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila

(člen 105(2) finančne uredbe)

1.   Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje:

Točka (d) prvega pododstavka se ne uporablja v primerih, kadar zaradi izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščin vzorca pogodbe ni mogoče uporabiti.

2.   Razpis za zbiranje ponudb vsebuje naslednje:

3.   Razpisne zahteve vsebujejo naslednje:

4.   Osnutek pogodbe vsebuje naslednje:

Za namene točke (g) prvega pododstavka, če je v javnem naročilu določeno prilagajanje cen, javni naročnik upošteva zlasti:

Točk (c) in (d) prvega pododstavka ni treba upoštevati pri pogodbah, sklenjenih v skladu s točko (m) člena 134(1).

Člen 139

Tehnične specifikacije

(člen 105(2) finančne uredbe)

1.   Tehnične specifikacije omogočajo enakopraven dostop vseh gospodarskih subjektov do postopkov oddaje javnega naročila in neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci.

Tehnične specifikacije vključujejo zahtevane lastnosti za gradnje, blago ali storitve, vključno z minimalnimi zahtevami, tako da ustrezajo uporabi, ki jo jim namenil javni naročnik.

2.   Lastnosti iz odstavka 1 lahko po potrebi vključujejo:

3.   Tehnične specifikacije se oblikujejo:

4.   Če javni naročnik uporabi možnost sklicevanja na specifikacije iz točke (a) odstavka 3, ne zavrne ponudbe z obrazložitvijo, da ponudba ni skladna z navedenimi specifikacijami, če ponudnik na kakršen koli ustrezen način dokaže, da predlagana rešitev na enakovreden način izpolnjuje zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

5.   Če javni naročnik uporabi možnost iz točke (b) odstavka 3, da določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, ne sme zavrniti ponudbe, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupnimi tehničnimi specifikacijami, mednarodnim standardom ali tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil.

Ponudnik na kakršen koli ustrezen način dokaže, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil javni naročnik.

6.   Kadar namerava javni naročnik naročiti gradnje, blago ali storitve z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko zahteva določen znak ali določene zahteve iz znaka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Javni naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predložijo poročilo o preskusih ali potrdilo, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ali enakovreden organ za ugotavljanje skladnosti.

7.   Javni naročnik sprejme vsa druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v odstavku 6, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preskusih ali jih ne more pridobiti oziroma ne more pridobiti določenega znaka v ustreznih rokih, iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati navedenemu gospodarskemu subjektu, in pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo zahteve določenega znaka ali določene zahteve, ki jih je navedel javni naročnik.

8.   Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah niso navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, če bi to dajalo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bili nekateri proizvodi ali gospodarski subjekti s tem izločeni.

Takšna navedba je izjemoma dovoljena, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta javnega naročila. Pri takem sklicevanju se doda navedba ‚ali enakovredno‘.

Člen 141

Izjava in dokaz, da za gospodarski subjekt ne velja kateri od primerov izključitve

(člena 106 in 107 finančne uredbe)

1.   Za namene člena 106(10) finančne uredbe javni naročnik sprejme enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) iz Direktive 2014/24/EU, če to ni mogoče, pa častno izjavo, podpisano in datirano, v kateri je navedeno, da za gospodarski subjekt ne velja noben od primerov iz odstavkov 1 in 4 člena 106 in iz člena 107 finančne uredbe oziroma zanj velja eden od primerov iz točke (a) člena 106(7) finančne uredbe.

Gospodarski subjekt lahko ponovno uporabi enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so ga uporabili že v prejšnjem postopku, če gospodarski subjekt potrdi, da so informacije v njem še vedno točne.

Kadar javni naročnik omeji število kandidatov na podlagi člena 104(3) finančne uredbe, vsi kandidati predložijo dokazila iz odstavka 3 tega člena.

Javni naročnik se lahko na podlagi izvedene ocene tveganja odloči, da ne bo zahteval enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila ali častne izjave v naslednjih primerih:

2.   Uspešen ponudnik v okviru roka, ki ga določi javni naročnik, in pred podpisom pogodbe v naslednjih primerih predloži dokazila iz odstavka 3, ki potrjujejo enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila ali častno izjavo:

3.   Javni naročnik sprejme kot zadosten dokaz, da za gospodarski subjekt ne velja noben od primerov, opisanih v točkah (a), (c), (d) ali (f) člena 106(1) finančne uredbe, izpisek iz sodnega registra novejšega datuma ali, če to ni mogoče, enakovreden dokument novejšega datuma, ki ga je izdal sodni ali upravni organ države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, ki dokazuje, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

Javni naročnik sprejme kot zadosten dokaz, da za gospodarski subjekt ne velja noben od primerov, opisanih v točki (a) ali (b) člena 106(1) finančne uredbe, potrdilo novejšega datuma, ki ga izda pristojni organ zadevne države.

Kadar zadevna država ne izda potrdila, lahko gospodarski subjekt predloži izjavo pod prisego pred sodnim organom ali notarjem ali, če to ni mogoče, slovesno izjavo pred upravnim organom ali usposobljenim strokovnim organom v državi, v kateri ima gospodarski subjekt sedež.

4.   Javni naročnik odstopi od obveznosti, da gospodarski subjekt predloži dokumentarna dokazila iz odstavka 3 v primeru mednarodnih organizacij, če lahko do njih brezplačno dostopa v nacionalni bazi podatkov oziroma če so takšna dokazila že bila predložena za drug postopek ter pod pogojem, da od datuma izdaje teh dokumentov ni preteklo več kot eno leto in da so še vedno veljavni.

V takšnem primeru gospodarski subjekt častno izjavi, da so bila dokumentarna dokazila že predložena v prejšnjem postopku, in potrdi, da v tem času ni bilo nobenih sprememb.

Člen 142

Ukrepi za preprečevanje izkrivljanja konkurence

(člen 107(1) finančne uredbe)

Ukrepi iz točke (c) člena 107(1) finančne uredbe vključujejo sporočanje zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka oddaje javnega naročila, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb.

Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni mogoče drugače zagotoviti skladnosti z načelom enakega obravnavanja.

Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi postopka oddaje javnega naročila ne more izkrivljati konkurence.

Člen 143

Delovanje baze podatkov sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev

(člen 108(1), (2), (3), (4) in (12) finančne uredbe)

Da se zagotovi delovanje baze podatkov iz člena 108(1) finančne uredbe, institucije, uradi, organi, agencije in subjekti iz točk (c), (d) in (e) člena 108(2) finančne uredbe imenujejo pooblaščene osebe.

Kadar je to potrebno, te pooblaščene osebe zagotovijo informacije iz člena 108(3) finančne uredbe. Dodeli se jim dostop v skladu z odstavkoma 4 in 12 člena 108 finančne uredbe.

Pooblaščene osebe, ki so jih subjekti iz točke (d) člena 108(2) finančne uredbe že imenovali v skladu s pravili posameznih sektorjev, se lahko uporabijo za namene člena 108(12) finančne uredbe.

Informacije subjektov iz točke (d) člena 108(2) finančne uredbe se posredujejo izključno prek sistema za upravljanje nepravilnosti, tj. avtomatiziranega informacijskega sistema, ki ga je vzpostavila Komisija in se trenutno uporablja za poročanje o goljufijah in nepravilnostih v skladu s pravili posameznih sektorjev.

Komisija za namene člena 108(4) finančne uredbe informacije, ki se posredujejo prek tega avtomatiziranega informacijskega sistema, da na voljo v bazi podatkov iz člena 108(1) finančne uredbe.

Člen 144

Komisija

(člen 108(6) finančne uredbe)

1.   Predsednika komisije imenuje Komisija. Predsednik se izbere med nekdanjimi člani računskega sodišča, Sodišča ali nekdanjimi uradniki, ki so imeli vsaj položaj generalnega direktorja v instituciji Unije, ki ni Komisija. Izbere se na podlagi njegovih osebnih in strokovnih lastnosti, obsežnih izkušenj na področju pravnih in finančnih zadev ter dokazane usposobljenosti, neodvisnosti in integritete. Njegov mandat traja pet let in ne more biti podaljšan. Predsednik se imenuje kot posebni svetovalec v smislu člena 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

Predsednik komisije predseduje na vseh sejah komisije. Pri opravljanju svojih dolžnosti je neodvisen. Med njegovimi dolžnosti predsednika komisije in katerimi koli drugimi uradnimi dolžnostmi ni nobenega nasprotja interesov.

2.   Komisija imenuje dva stalna člana. En dodatni član predstavlja javnega naročnika predlagatelja, imenuje pa se v skladu z njegovo notranjo organizacijo.

3.   Stalni sekretariat komisije zagotovi naslednje:

4.   Vsak član komisije vsako predloženo zadevo prouči v skladu s pravili in postopki iz te uredbe, finančne uredbe in vsemi veljavnimi pravili, ki jih določi Komisija. Vsak član komisije mora pred svojim imenovanjem in v času opravljanja dolžnosti nemudoma razkriti vsa dejanja, ki bi lahko pomenila nasprotje interesov v smislu člena 57 finančne uredbe in člena 32 te uredbe. Člani komisije se izločijo iz vsake zadeve, v kateri imajo dejanske nasprotne interese.

5.   Poslovnik komisije sprejme Komisija.

Člen 146

Merila za izbor

(člen 110(2) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede merila za izbor, minimalne ravni zmogljivosti in dokazila, potrebna za dokazovanje te zmogljivosti. Vse zahteve so povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, kako naj skupine gospodarskih subjektov izpolnijo merila za izbor ob upoštevanju odstavka 6.

Kadar je javno naročilo razdeljeno na sklope, lahko javni naročnik določi minimalne stopnje zmogljivosti za posamezni sklop. Če je več sklopov oddanih istemu izvajalcu, lahko določi dodatne minimalne stopnje zmogljivosti.

2.   Kar zadeva zmogljivost opravljanja poklicne dejavnosti, lahko javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva, da izpolni vsaj enega od naslednjih pogojev:

3.   Kadar javni naročnik sprejema prijave za sodelovanje ali ponudbe, sprejme enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, če to ni mogoče, pa častno izjavo, v kateri je navedeno, da kandidat ali ponudnik izpolnjuje merila za izbor.

Javni naročnik lahko ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, naj predložijo posodobljeno izjavo ali vsa dokazila ali del dokazil, če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka.

Javni naročnik od kandidatov ali uspešnega ponudnika zahteva, naj predloži posodobljena dokazila, razen če so takšna dokazila že bila predložena za drug postopek ter pod pogojem, da je zadevna dokumentacija še vedno ažurna ali lahko do njih brezplačno dostopa v nacionalni bazi podatkov.

4.   Javni naročnik se lahko na podlagi svoje ocene tveganja odloči, da ne bo zahteval dokazil o pravni, regulativni, finančni in ekonomski sposobnosti ter tehnični in strokovni usposobljenosti gospodarskih subjektov v naslednjih primerih:

Če se javni naročnik odloči, da ne bo zahteval dokazil o pravni, regulativni, finančni in ekonomski sposobnosti ter tehnični in strokovni usposobljenosti gospodarskih subjektov, se ne sme izvršiti nobeno predhodno financiranje.

5.   Gospodarski subjekt lahko, kadar je to primerno in za določeno javno naročilo, uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezav, ki jih ima z njimi. V tem primeru mora dokazati javnemu naročniku, da bo imel na voljo potrebne vire za izvajanje javnega naročila, z zavezo, ki jo v ta namen dajo navedeni subjekti.

Glede pogojev v zvezi s tehničnimi in strokovnimi merili lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti.

Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomsko in finančno sposobnostjo, lahko javni naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila.

Javni naročnik lahko od ponudnika zahteva informacije o katerem koli delu javnega naročila, ki ga ponudnik namerava dati v podizvajanje, in o identiteti podizvajalcev.

Za gradnje ali storitve, ki se opravljajo v objektih pod neposrednim nadzorom javnega naročnika, javni naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu sporoči imena, kontaktne podatke in zakonite zastopnike svojih podizvajalcev, ki sodelujejo pri izvajanju javnega naročila, vključno z vsemi spremembami podizvajalcev.

6.   Javni organ preveri, ali subjekti, katerih sposobnosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, in predvideni podizvajalci, kadar podizvajanje pomeni pomemben delež javnega naročila, izpolnjujejo zadevna merila za izbor.

Javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta ali podizvajalca, ki ne izpolnjuje zadevnih meril za izbor.

7.   Javni naročnik lahko v zvezi z naročili gradenj, naročili storitev in naročili blaga, ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali sodelujoči v skupini, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov.

Člen 147

Ekonomska in finančna sposobnost

(člen 110(2) finančne uredbe)

1.   Da javni naročnik zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, lahko zahteva zlasti, da:

Za namene točke (a) prvega pododstavka najnižji letni promet ne sme presegati dvakratne ocenjene letne vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z naravo nakupa, ki jo javni naročnik pojasni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Javni naročnik za namene točke (b) prvega pododstavka metode in merila za takšne deleže pojasni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

2.   V primeru dinamičnih nabavnih sistemov se najvišji letni promet izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih javnih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.

3.   Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, katera dokazila mora gospodarski subjekt predložiti, da dokaže svojo ekonomsko in finančno sposobnost. Lahko zahteva zlasti enega ali več naslednjih dokumentov:

Kadar gospodarski subjekt zaradi katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva javni naročnik, lahko svojo ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega javni naročnik meni, da je ustrezen.

Člen 148

Tehnična in strokovna usposobljenost

(člen 110(2) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik preveri, ali kandidati ali ponudniki izpolnjujejo minimalna merila za izbor v zvezi s tehnično in strokovno usposobljenostjo v skladu z odstavki od 2 do 5.

2.   Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, katera dokazila mora gospodarski subjekt predložiti, da dokaže svojo tehnično in strokovno usposobljenost. Lahko zahteva enega ali več naslednjih dokumentov:

Za namene točke (i) točke (b) prvega pododstavka lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence javni naročnik po potrebi navede, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let.

Za namene točke (ii) točke (b) prvega pododstavka lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence javni naročnik po potrebi navede, da bodo upoštevana dokazila o zadevnih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti.

3.   Če je blago zapleteno ali storitve zahtevne ali izjemoma, če se naročajo za posebne namene, se tehnična in strokovna usposobljenost lahko dokaže s preverjanjem, ki ga izvede javni naročnik ali v njegovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, s soglasjem tega organa. Pri takšnem preverjanju se pregledajo tehnična usposobljenost dobavitelja in njegove proizvodne zmogljivosti ter po potrebi njegove študijske in raziskovalne zmogljivosti ter način nadzora kakovosti.

4.   Kadar javni naročnik zahteva predložitev potrdil, ki jih sestavljajo neodvisni organi, pristojni za potrjevanje skladnosti gospodarskega subjekta s posameznimi standardi za zagotavljanje kakovosti, tudi o dostopnosti za invalide, se sklicuje na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, ki jih potrdijo pooblaščeni organi. Javni naročnik sprejme tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od gospodarskega subjekta, ki iz razlogov, za katere ni odgovoren, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku in pod pogojem, da gospodarski subjekt dokaže, da so predlagani ukrepi za zagotavljanje kakovosti v skladu z zahtevanimi standardi za zagotavljanje kakovosti.

5.   Kadar javni naročnik zahteva predložitev potrdil, ki jih sestavljajo neodvisni organi, pristojni za potrjevanje skladnosti gospodarskega subjekta s posameznimi sistemi ali standardi okoljskega ravnanja, se sklicuje na Sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo ali na druge sisteme okoljskega ravnanja, priznane v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ali na druge standarde okoljskega ravnanja, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih pooblaščenih organov. Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere ni odgovoren, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, javni naročnik sprejme tudi druga dokazila o ukrepih za okoljsko ravnanje, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da so ti ukrepi enakovredni tistim, ki se zahtevajo v skladu z veljavnim sistemom ali standardom okoljskega ravnanja.

6.   Javni naročnik lahko sklepa, da gospodarski subjekt dovolj strokovno usposobljen za izvedbo javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti, če ugotovi navzkrižje interesov, ki lahko negativno vpliva na izvajanje javnega naročila.

Člen 149

Merila za oddajo

(člen 110(3) finančne uredbe)

1.   Merila kakovosti lahko vključujejo elemente, kot so tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti, postopek proizvodnje, zagotavljanja in trgovanja in kateri koli drugi določeni postopek v kateri koli fazi njihove življenjske dobe, organiziranost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega javnega naročila, poprodajne storitve, tehnična pomoč in pogoji dobave, kot so datum dobave, postopek dobave in rok za dobavo ali dokončanje del.

2.   Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativni ponder, ki ga dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se uporabi metoda najnižje cene. Navedeni ponderji se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko.

Ponderji, ki se uporabijo za cene ali stroške glede na druga merila, ne smejo povzročiti, da cena ali strošek ne bi imela nobenega vpliva.

Če ponderjev ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

3.   Javni naročnik lahko določi najnižje ravni kakovosti. Ponudbe, ki ne dosegajo teh ravni, se zavrnejo.

4.   Izračun stroškov v življenjski dobi v ustreznem obsegu zajema vse ali del naslednjih stroškov v življenjski dobi gradenj, blaga ali storitev:

5.   Če javni naročnik stroške oceni z izračunom stroškov v življenjski dobi, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede podatke, ki jih morajo predložiti ponudniki, in metodo, ki jo bo uporabil za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.

Metoda, uporabljena za oceno stroškov, ki se pripišejo zunanjim okoljskim vplivom, mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

Kadar je primerno, javni naročnik za izračun stroškov v življenjski dobi uporabi obvezne skupne metode iz Priloge XIII k Direktivi 2014/24/EU.

Člen 150

Uporaba elektronskih dražb

(člen 110(5) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik lahko uporabi elektronske dražbe, na katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, ali nove vrednosti za nekatere elemente ponudb.

Javni naročnik v ta namen elektronsko dražbo strukturira kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

2.   Pri odprtih ali omejenih postopkih ali konkurenčnih postopkih s pogajanji lahko javni naročnik določi, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Elektronska dražba se lahko izvede pri ponovnem javnem zbiranju ponudb med podpisniki okvirne pogodbe, kakor je določeno v členu 122(3)(b), ter ponovnem javnem zbiranju ponudb za javna naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 131.

Elektronska dražba temelji na enem od načinov oddajanja iz člena 110(4) finančne uredbe.

3.   Javni naročnik, ki se odloči za uporabo elektronske dražbe, to navede v obvestilu o javnem naročilu.

Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje naslednje podrobnosti:

4.   Vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, je treba hkrati z elektronskimi sredstvi povabiti, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter uporabljajo povezave v skladu z navodili. V navodilu se navedeta datum in čas začetka elektronske dražbe.

Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Začeti se ne sme prej kot dva delovna dneva po datumu, ko so bila povabila poslana.

5.   Povabilu se priloži rezultat popolne ocene zadevne ponudbe.

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporabi pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Navedena formula vključuje vrednotenje vseh meril, opredeljenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se določi formula za vsako variantno ponudbo posebej.

6.   Javni naročnik v vsaki fazi elektronske dražbe takoj vsem ponudnikom sporoči vsaj zadostne informacije, da lahko kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Kadar je bilo to prej določeno, lahko sporoči tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi ter objavi število udeležencev v kateri koli določeni fazi dražbe. Vendar pa v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti identitete ponudnikov.

7.   Javni naročnik elektronsko dražbo zaključi na enega ali več naslednjih načinov:

8.   Po zaključku elektronske dražbe javni naročnik glede na rezultate elektronske dražbe odda javno naročilo.

Člen 151

Neobičajno nizke ponudbe

(člen 110(5) finančne uredbe)

1.   Če je v ponudbi za dano javno naročilo ponujena cena ali strošek neobičajno nizek, javni naročnik pisno zahteva podrobno obrazložitev vseh postavk cene ali stroška, za katere meni, da so pomembne, in da ponudniku možnost, da predloži svoje pripombe.

Javni naročnik lahko upošteva zlasti pripombe, ki se nanašajo na:

2.   Javni naročnik lahko ponudbo zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov.

Javni naročnik zavrne ponudbo, če ugotovi, da je neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi na področjih okoljskega, socialnega in delovnega prava.

3.   Če javni naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ponudbo le na tej podlagi zavrne šele, če ponudnik v ustreznem roku, ki ga določi javni naročnik, ne more dokazati, da je bila zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 PDEU.

Člen 152

Roki za prejem ponudb in prijav za sodelovanje

(člen 111(1) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik določi roke za prejem ponudb in prijav za sodelovanje.

Javni naročnik pri določanju rokov upošteva zahtevnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb. Roki so daljši od minimalnih rokov iz tega člena, kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po obisku lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem.

Roki se podaljšajo za pet dni v vsakem od naslednjih primerov:

2.   V odprtem postopku rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 37 dni od dne, ko je javni naročnik odposlal v objavo obvestilo o javnem naročilu.

3.   V omejenem postopku, konkurenčnem dialogu, konkurenčnem postopku s pogajanji, dinamičnem nabavnem sistemu in partnerstvu za inovacije rok za predložitev prijav za sodelovanje ne sme biti krajši od 32 dni od dne, ko je javni naročnik odposlal v objavo obvestilo o javnem naročilu.

4.   V omejenem postopku in konkurenčnem postopku s pogajanji rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 30 dni od dne, ko je odposlan razpis za zbiranje ponudb.

5.   V dinamičnem nabavnem sistemu rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 10 dni od dne, ko je odposlan razpis za zbiranje ponudb.

6.   V postopkih po razpisu za prijavo interesa iz člena 136(1) pa rok:

7.   Javni naročnik lahko roke za prejem ponudbe skrajša za pet dni v primeru odprtega ali omejenega postopka, če se strinja, da se ponudbe lahko predložijo po elektronski poti.

Člen 153

Dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in rok za predložitev dodatnih informacij

(člen 111(1) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik z elektronskimi sredstvi omogoča neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od datuma objave obvestila o javnem naročilu ali od dne, ko je odposlan razpis za zbiranje ponudb, pri postopkih brez obvestila o javnem naročilu ali na podlagi člena 136.

Javni naročnik lahko v utemeljenih primerih dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pošlje z drugimi sredstvi, ki jih določi, če neposreden dostop z elektronskimi sredstvi ni mogoč iz tehničnih razlogov ali če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje zaupne informacije. V teh primerih se uporablja tretji pododstavek člena 152(1), razen v nujnih primerih iz člena 154(1).

Javni naročnik lahko določi zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Te zahteve objavi skupaj z informacijami o dostopu do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

2.   Javni organ dodatne informacije, povezane z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kakor hitro je mogoče, istočasno in v pisni obliki predloži vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom.

Javni naročnik ni dolžan odgovoriti na zahteve po dodatnih informacijah, predložene manj kot šest delovnih dni pred rokom za prejem ponudb.

3.   Javni naročnik rok za prejem ponudb podaljša, kadar:

Člen 154

Roki v nujnih primerih

(člen 111(1) finančne uredbe)

1.   Kadar ustrezno utemeljeni nujni razlogi onemogočijo uporabo najkrajših rokov iz člena 152(2) in člena 152(3) za odprte ali omejene postopke, lahko javni naročnik določi:

2.   V nujnih primerih je rok iz prvega pododstavka člena 153(2) in člena 153(3)(a) štiri dni.

Člen 155

Ureditve za predložitev ponudb

(člen 111(1) in (2) finančne uredbe)

1.   Ureditve za predložitev ponudb in prijav za sodelovanje določi javni naročnik, ki lahko izbere izključni način predložitve.

Izbrana sredstva sporočanja zagotavljajo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Razen za javna naročila pod mejno vrednostjo iz člena 118(1) finančne uredbe naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljajo, da:

3.   Kadar javni naročnik dovoli elektronsko predložitev ponudb in prijav za sodelovanje, predloženi dokumenti v elektronski obliki štejejo kot izvirniki.

4.   V primeru predložitve s pismom lahko kandidati ali ponudniki predložijo prijave za sodelovanje ali ponudbe:

5.   Kandidati ali ponudniki se s predložitvijo prijave za sodelovanje ali ponudbe strinjajo, da obvestilo o izidu postopka prejmejo po elektronski poti.

Člen 155a

Elektronski katalogi

(člen 111(7) finančne uredbe)

1.   Če je predpisana uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko javni naročnik zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskega kataloga ali vključitev elektronskega kataloga.

2.   Če se dovoli ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, javni naročnik:

3.   Če je bila po predložitvi ponudb v obliki elektronskih katalogov sklenjena večkratna okvirna pogodba, lahko javni naročnik določi, da se za določena javna naročila ponovno javno zbirajo ponudbe na podlagi posodobljenih katalogov z eno od naslednjih metod:

4.   Kadar javni naročnik uporabi metodo iz točke (b) odstavka 3, izvajalce obvesti o datumu in času, ko namerava zbrati informacije, ki so potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam določenega zadevnega javnega naročila, in izvajalcem omogoči, da odklonijo takšno zbiranje informacij.

Javni naročnik zagotovi, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Javni naročnik pred oddajo določenega javnega naročila zadevnemu izvajalcu predstavi zbrane informacije in mu s tem omogoči, da izpodbija ali potrdi, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.

Člen 156

Jamstva za resnost ponudbe

(člen 111(3) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik lahko zahteva jamstvo za resnost ponudbe, ki se predloži v skladu s členom 163 in predstavlja od 1 % do 2 % skupne vrednosti javnega naročila.

2.   Javni naročnik jamstvo za resnost ponudbe unovči, če je ponudba umaknjena pred sklenitvijo pogodbe.

Javni naročnik jamstvo za resnost ponudbe sprosti:

Člen 157

Odpiranje ponudb in prijav za sodelovanje

(člen 111(4) finančne uredbe)

1.   V odprtih postopkih se lahko pooblaščeni predstavniki ponudnikov udeležijo odpiranja ponudb.

2.   Kadar je vrednost javnega naročila enaka ali večja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, odgovorni odredbodajalec imenuje komisijo za odpiranje ponudb. Odredbodajalec lahko to obveznost opusti na podlagi analize tveganja ob ponovnem javnem zbiranju ponudb v okviru okvirne pogodbe in v primerih iz člena 134(1) te uredbe, razen iz točk (d) in (g) navedenega člena.

Komisijo za odpiranje sestavljata najmanj dve osebi, ki predstavljata najmanj dve organizacijski enoti zadevne institucije, ki hierarhično nista povezani med seboj. Za preprečitev kakršnega koli nasprotja interesov veljajo za te osebe obveznosti iz člena 57 finančne uredbe.

Če predstavništva in lokalne enote iz člena 72 te uredbe ali izolirane enote v državi članici nimajo ločenih enot, se zahteva glede organizacijskih enot, ki hierarhično niso povezane med seboj, ne uporablja.

3.   Če je postopek oddaje javnega naročila medinstitucionalni, komisijo za odpiranje ponudb imenuje odgovorni odredbodajalec iz institucije, odgovorne za postopek oddaje javnega naročila.

4.   Javni naročnik s katero koli ustrezno metodo preveri in zagotovi celovitost prvotne ponudbe, vključno s finančno ponudbo, in dokazil o datumu in času njenega prejema v skladu s točkama 2 in 4 člena 155.

5.   V odprtih postopkih, v katerih se javno naročilo odda na podlagi metode najnižje cene ali najnižjih stroškov v skladu s členom 110(4) finančne uredbe, se cene, navedene v ponudbah, ki izpolnjujejo zahteve, preberejo na glas.

6.   Zapisnik o odpiranju prejetih ponudb podpišejo oseba ali osebe, odgovorne za odpiranje, ali člani komisije za odpiranje. V njem so navedene tiste ponudbe, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 155, in ponudbe, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, ter razlogi, zaradi katerih so bile ponudbe zavrnjene, v skladu s členom 111(4) finančne uredbe. Podpis se lahko opravi v elektronskem sistemu, ki zagotavlja ustrezno identifikacijo podpisnika.

Člen 158

Ocenjevanje ponudb in prijav za sodelovanje

(člen 111(5) finančne uredbe)

1.   Odgovorni odredbodajalec imenuje komisijo za ocenjevanje, ki da svetovalno mnenje za javna naročila, katerih vrednost je enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe. Odredbodajalec lahko to obveznost opusti na podlagi analize tveganja ob ponovnem javnem zbiranju ponudb v okviru okvirne pogodbe in v primerih iz točk (c), (e), (f)(i), (f)(iii) in (h) člena 134(1).

Vendar pa lahko odgovorni odredbodajalec odloči, naj komisija za ocenjevanje ponudbe oceni in razvrsti le na podlagi meril za oddajo, ter da se merila za izključitev in izbor ocenijo na druge ustrezne načine, ki zagotavljajo odsotnost nasprotja interesov.

2.   Komisijo za ocenjevanje ponudb sestavljajo najmanj tri osebe, ki predstavljajo najmanj dve organizacijski enoti institucij ali organov iz člena 208 finančne uredbe, ki hierarhično nista povezani med seboj in od katerih vsaj ena ne odgovarja odgovornemu odredbodajalcu.

Če predstavništva in lokalne enote iz člena 72 ali izolirane enote v državi članici nimajo ločenih enot, se zahteva glede organizacijskih enot, ki hierarhično niso povezane med seboj, ne uporablja.

Na podlagi sklepa odgovornega odredbodajalca lahko komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki.

Odgovorni odredbodajalec zagotovi, da osebe, ki sodelujejo pri ocenjevanju, vključno z zunanjimi strokovnjaki, spoštujejo obveznosti iz člena 57 finančne uredbe.

3.   Če je postopek oddaje javnega naročila medinstitucionalni, komisijo za ocenjevanje imenuje odgovorni odredbodajalec iz institucije, odgovorne za postopek oddaje javnega naročila. Sestava komisije za ocenjevanje v največji možni meri upošteva medinstitucionalni značaj postopka oddaje javnega naročila.

4.   Prijave za sodelovanje in ponudbe, ki so primerne na podlagi odstavka 2 člena 134, niso nepravilne ali nesprejemljive na podlagi odstavkov 2 in 3 člena 135, se štejejo kot dopustne.

Člen 159

Rezultati ocenjevanja in sklep o oddaji

(člen 113(1) finančne uredbe)

1.   Izid ocenjevanja je poročilo o oceni, ki vsebuje predlog za oddajo javnega naročila. Poročilo o oceni z datumom opremijo in podpišejo oseba ali osebe, ki so izvedle ocenjevanje, ali člani komisije za ocenjevanje. Poročilo se lahko podpiše v elektronskem sistemu, ki zagotavlja ustrezno identifikacijo podpisnika.

Če komisija za ocenjevanje ni imela pristojnosti za preverjanje ponudb na podlagi meril za izključitev in meril za izbor, poročilo o oceni podpišejo tudi osebe, ki jim je odgovorni odredbodajalec dodelil to pristojnost.

2.   Poročilo o oceni vsebuje:

3.   Javni naročnik nato sprejme sklep o oddaji javnega naročila, v katerem navede naslednje:

4.   Odredbodajalec lahko združi vsebino poročila o oceni in sklepa o oddaji v en sam dokument in ga podpiše v vsakem od naslednjih primerov:

5.   Če je postopek oddaje javnega naročila medinstitucionalni, sklep iz odstavka 3 sprejme javni naročnik, odgovoren za postopek oddaje javnega naročila.

Člen 160

Stiki med javnim naročnikom in kandidati ali ponudniki

(člen 112 finančne uredbe)

1.   Stiki med javnim naročnikom in kandidati ali ponudniki med postopkom oddaje javnega naročila so izjemoma dovoljeni pod pogoji iz odstavkov 2 in 3.

2.   Javni naročnik lahko pred rokom za prejem prijav za sodelovanje ali ponudb sporoči dodatne informacije v skladu s členom 153(2):

3.   Za vsak primer, ko je bil vzpostavljen stik, in za ustrezno utemeljene primere, ko stik ni bil vzpostavljen, kot je navedeno v členu 96 finančne uredbe, se hrani zaznamek v dokumentaciji o zadevnem javnem naročilu.

Člen 161

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

(člen 113(2) in (3) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik vse kandidate ali ponudnike hkrati in vsakega posebej elektronsko obvesti o sprejetih odločitvah v zvezi z rezultatom postopka, kakor hitro je mogoče, po kateri koli od naslednjih faz:

V vsakem primeru javni naročnik navede razloge, zakaj prijava za sodelovanje ali ponudba ni bila sprejeta, in razpoložljiva pravna sredstva.

Javni naročnik pri obveščanju uspešnega ponudnika navede, da sporočena odločitev ne pomeni zaveze z njegove strani.

2.   Javni naročnik takoj, ko je to mogoče, sporoči informacije iz člena 113(3) finančne uredbe, v vsakem primeru pa v roku 15 dni od prejema zahteve v pisni obliki. Kadar javni naročnik odda javna naročila za svoj račun, uporabi elektronska sredstva. Ponudnik lahko zahtevo prav tako pošlje z elektronskimi sredstvi.

3.   Kadar javni naročnik za sporočanje informacij uporabi elektronska sredstva, se šteje, da so kandidati ali ponudniki prejeli informacije, če lahko javni naročnik dokaže, da jih je poslal na elektronski naslov, naveden v ponudbi ali prijavi za sodelovanje.

V takem primeru se šteje, da je kandidat ali ponudnik informacije prejel na datum, ko jih je javni naročnik poslal.

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

10.

v poglavju 1 naslova V prvega dela se oddelek 4 nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 4

Izvajanje javnega naročila, jamstva in korektivni ukrepi

Člen 163

Jamstva

(člen 115 finančne uredbe)

1.   Če se javni naročnik odloči, da bo zahteval jamstvo, to objavi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

2.   Kadar morajo izvajalci predložiti jamstvo, mora biti to izdano za dovolj visok znesek in veljati dovolj dolgo, da ga javni naročnik lahko unovči.

3.   Jamstvo da banka ali pooblaščena finančna institucija, s katero se javni naročnik strinja. Jamstvo lahko nadomesti solidarno poroštvo tretje osebe, če se javni naročnik s tem strinja.

Jamstvo je izraženo v eurih.

Z jamstvom se banka ali finančna institucija ali tretja oseba nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv poravnala obveznosti izvajalca.

Člen 164

Jamstvo za predhodno financiranje

(člen 115 finančne uredbe)

1.   Ko javni naročnik ugotovi potrebo po predhodnem financiranju, pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila oceni tveganja, povezana s takšnim financiranjem, pri tem pa upošteva zlasti naslednja merila:

2.   Za javna naročila nizke vrednosti iz člena 137(1) jamstvo ni potrebno.

Jamstvo se sprosti, ko se predhodno financiranje odšteje od vmesnih plačil ali plačil razlike izvajalcu v skladu s pogoji javnega naročila.

Člen 165

Jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

(člen 115 finančne uredbe)

1.   Javni naročnik lahko pri posameznih primerih in ob upoštevanju predhodne analize tveganja zahteva jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, s katerim zagotovi, da izvajalec izpolni svoje bistvene pogodbene obveznosti.

2.   Jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti znaša največ 10 % skupne vrednosti javnega naročila.

3.   Sprosti se po dokončnem prevzemu gradenj, blaga ali zahtevnih storitev v obdobju v skladu s členom 92(1) finančne uredbe, ki se določi v pogodbi. Sprosti se lahko delno ali v celoti ob začasnem prevzemu gradenj, blaga ali zahtevnih storitev.

Člen 165a

Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov

(člen 115 finančne uredbe)

1.   Javni naročnik lahko pri posameznih primerih in ob upoštevanju predhodne analize tveganja zahteva jamstvo za vračilo zadržanih zneskov, s katerim zagotovi, da izvajalec med obdobjem pogodbene odgovornosti odpravi pomanjkljivosti.

Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov se ne uporabi pri javnih naročilih, pri katerih se je zahtevalo jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a se ni sprostilo.

2.   Jamstvo za vračilo zadržanih zneskov v višini največ 10 % celotne vrednosti javnega naročila se lahko zagotovi tako, da se pri vmesnih plačilih vsakič odšteje ustrezen znesek ali da se znesek odšteje od končnega plačila.

Javni naročnik določi znesek, ki je sorazmeren tveganju, ki je bilo ugotovljeno za izvajanje javnega naročila, pri tem pa upošteva predmet javnega naročila in običajne poslovne pogoje za zadevni sektor.

3.   Izvajalec lahko s soglasjem javnega naročnika zahteva zamenjavo jamstva za vračilo zadržanih zneskov z jamstvom iz člena 163.

4.   Javni naročnik jamstvo za vračilo zadržanih zneskov sprosti po končanem obdobju pogodbene odgovornosti v obdobju v skladu s členom 92(1) finančne uredbe, ki se določi v pogodbi.

Člen 166

Zadržanje izvajanja v primeru resnih napak ali nepravilnosti

(člen 116(3) finančne uredbe)

Če po zadržanju izvajanja javnega naročila v skladu s členom 116(3) finančne uredbe domnevne resne napake ali nepravilnosti ali goljufija niso potrjeni, se izvajanje javnega naročila čim prej nadaljuje.“;

11.

v naslovu V prvega dela se poglavje 2 nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za javna naročila, ki jih institucije Unije oddajo za svoj račun

Člen 166a

Osrednji nabavni organ

(člen 117 finančne uredbe)

1.   Osrednji nabavni organ lahko deluje kot:

2.   Osrednji nabavni organ vse postopke oddaje javnega naročila izvede z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev.

Člen 167

Določitev ustrezne ravni za izračun vrednosti javnega naročila

(člen 117 finančne uredbe)

Vsak odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa znotraj institucije oceni, ali so bile dosežene mejne vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe.

Člen 168

Sklopi

(člen 118(4) finančne uredbe)

1.   Kadar koli je primerno, tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito, se javna naročila oddajo v obliki ločenih sklopov znotraj istega postopka.

2.   Kadar se predmet javnega naročila razdeli na več sklopov, od katerih je vsak predmet posameznega javnega naročila, se pri celotni oceni uporabljene mejne vrednosti upošteva skupna vrednost vseh sklopov.

Kadar je skupna vrednost vseh sklopov enaka ali višja od mejnih vrednosti iz člena 118(1) finančne uredbe, se za vsak sklop uporabljajo členi 103(1), 104 in 104a finančne uredbe.

3.   Kadar se javno naročilo odda v obliki ločenih sklopov, se ponudbe ocenijo ločeno za vsak sklop. Če se istemu ponudniku dodeli več sklopov, se lahko sklene ena pogodba, ki zajema vse te sklope.

Člen 169

Osnova za ocenjevanje vrednosti javnega naročila

(člen 118(4) finančne uredbe)

1.   Javni naročnik vrednost javnega naročila oceni na podlagi skupnega zneska, ki ga je treba plačati, vključno z vsemi oblikami opcij in morebitnim podaljšanjem.

Ta ocena se pripravi najpozneje, ko javni naročnik začne s postopkom oddaje javnega naročila.

2.   Za okvirne pogodbe in dinamične nabavne sisteme se upošteva najvišja vrednost vseh javnih naročil, predvidenih v celotnem obdobju trajanja okvirne pogodbe ali dinamičnega nabavnega sistema.

Za partnerstva za inovacije se upošteva najvišja ocenjena vrednost raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki se bodo odvijale v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter gradenj, blaga ali storitev, ki se bodo nakupile ob koncu predvidenega partnerstva.

Če javni naročnik določi izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila.

3.   Pri javnih naročilih storitev se upošteva:

4.   Pri javnih naročilih storitev, pri katerih ni mogoče oceniti skupne cene, ali pri javnih naročilih blaga na podlagi zakupa, najema ali nakupa na obroke, je osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila:

5.   Pri rednih naročilih storitev ali blaga ali pri javnih naročilih, ki se po določenem obdobju podaljšajo, je osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila:

6.   Pri naročilih gradenj se poleg same vrednosti gradnje upošteva tudi ocenjena skupna vrednost blaga in storitev, potrebnih za izvedbo gradnje, ki jih javni naročnik da na voljo izvajalcu.

7.   Pri koncesijskih pogodbah je vrednost ocenjen celotni promet, ki ga imetnik koncesije ustvari v času trajanja pogodbe.

Vrednost se izračuna z objektivno metodo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer se upoštevajo zlasti:

Člen 171

Obdobje mirovanja pred podpisom pogodbe

(člen 118(2) in (3) finančne uredbe)

1.   Obdobje mirovanja začne teči z enim od naslednjih datumov:

Po potrebi lahko javni naročnik odloži podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda, če to opravičujejo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani kandidati ali ponudniki, ali kakršni koli drugi ustrezni podatki, prejeti v obdobju iz člena 118(3) finančne uredbe. V primeru odložitve se o tem obvestijo vsi kandidati ali ponudniki v treh delovnih dneh po sklepu o odložitvi.

Kadar se javno naročilo ali okvirna pogodba ne more skleniti s predvidenim uspešnim ponudnikom, ga lahko javni naročnik podeli naslednjemu najboljšemu ponudniku.

2.   Obdobje iz odstavka 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

Člen 172

Dokazilo o dostopu do javnih naročil

(člen 119 finančne uredbe)

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila se zahteva, da kandidati ali ponudniki navedejo, v kateri državi imajo svoj sedež, in da predložijo dokazila, ki so običajno sprejemljiva po pravu navedene države.“;

12.

v členu 182 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Kadar naknadni nadzor razkrije, da se financirani dogodek ni zgodil in da je upravičenec prejel neupravičeno izplačilo nepovratnih sredstev na podlagi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnega financiranja, je Komisija upravičena do izterjave sredstev do višine nepovratnih sredstev.“;

13.

člen 197 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 197

Dokazila za odsotnost situacije, ki bi povzročala izključitev

(člen 131 finančne uredbe)

Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja in ob upoštevanju člena 141(4) zahteva, da uspešni vložniki predložijo dokazila iz člena 141(3).

Če odgovorni odredbodajalec to zahteva, uspešni vložniki ob upoštevanju člena 141(4) predložijo dokazila iz člena 141(3), razen če dokažejo, da to ni mogoče in odgovorni odredbodajalec to prizna.“;

14.

člen 200 se črta;

15.

v členu 212 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pravila natečaja določajo naslednje:

Za namene točke (a)(i) prvega pododstavka so upravičenci do nepovratnih sredstev Unije upravičeni, razen če ni drugače navedeno v pravilih natečaja.

Za namene točke (a)(vi) prvega pododstavka lahko pri sodelovanju mednarodnih organizacij pride do odstopanj.“;

16.

v členu 221 se črta odstavek 3;

17.

v naslovu IV drugega dela se poglavje 3 nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE 3

Javna naročila

Člen 260

Najem zgradb

(člen 190 finančne uredbe)

Iz proračunskih sredstev za poslovanje za zunanje ukrepe se lahko financirajo samo pogodbe o nepremičninah, ki se nanašajo na dajanje v najem stavb, ki so bile že zgrajene ob podpisu najemne pogodbe. Te pogodbe se objavijo, kakor je določeno v členu 124.

Člen 261

Javna naročila storitev

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Javna naročila storitev obsegajo:

2.   Kadar ima tretja država usposobljeno vodstveno osebje v svojih službah ali enotah z udeležbo javnega sektorja, lahko te službe ali enote same neposredno izvedejo javna naročila.

Člen 262

Posebne določbe v zvezi z mejnimi vrednostmi in ureditve za oddajo zunanjih javnih naročil

(člen 190 finančne uredbe)

Členi od 123 do 126, razen opredelitve pojmov, člen 128, točka (a) člena 134(1), točka (a) in točke od (c) do (f) člena 135(1), člen 135(4), člena 137 in 137a, odstavki od 3 do 7 člena 139, člen 148(4), člen 151(3), člen 152, odstavka 2 in 3 člena 153, členi 154, 155, 157 in 158, razen člena 158(4), in člen 160 te uredbe ne veljajo za pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jih sklenejo javni naročniki iz člena 190(2) finančne uredbe ali so sklenjene v njihovem imenu.

Komisija sprejme sklep o izvajanju določb o javnih naročilih iz tega poglavja, vključno z ustreznim nadzorom, ki ga mora izvajati odgovorni odredbodajalec, kadar Komisija ni javni naročnik.

Člen 263

Dokazilo o dostopu do javnih naročil

(člen 191 finančne uredbe)

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila se zahteva, da kandidati ali ponudniki navedejo, v kateri državi dejansko imajo svoj sedež, in da predložijo dokazila, ki so običajno sprejemljiva po pravu navedene države.

Člen 264

Oglaševanje

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Kadar je primerno, se predhodno informativno obvestilo za mednarodna povabila k oddaji ponudb po elektronski poti čim prej pošlje Uradu za publikacije.

2.   Za namene tega poglavja se obvestilo o javnem naročilu objavi:

Kadar se obvestilo o javnem naročilu objavi tudi lokalno, mora biti vsebinsko enako obvestilu o javnem naročilu v Uradnem listu Evropske unije, objaviti pa ga je treba istočasno. Komisija je odgovorna za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Če je povabilo objavljeno lokalno, lahko to storijo subjekti iz člena 190(2)(b) finančne uredbe.

3.   Obvestilo o oddaji javnega naročila se objavi, ko je pogodba podpisana, razen kadar, če je še vedno potrebno, je javno naročilo razglašeno za tajno ali kadar morajo izvajanje javnih naročil spremljati posebni varnostni ukrepi ali kadar tako zahteva zaščita bistvenih interesov Unije ali tretje države in kadar se zdi, da objava obvestila o oddaji javnega naročila ni primerna.

4.   Obvestilo o spremembi javnega naročila se objavi v Uradnem listu Evropske unije v primerih iz točk (a) in (b) člena 114a(3) finančne uredbe, kadar je vrednost spremembe enaka ali višja od mejnih vrednosti iz členov 265(1)(a), 267(1)(a) ali 269(1)(a) te uredbe.

Člen 265

Mejne vrednosti in postopki za oddajo naročil storitev in koncesijskih pogodb za storitve

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Mejne vrednosti in postopki iz člena 190 finančne uredbe za javna naročila storitev in koncesijske pogodbe za storitve so:

2.   V omejenem mednarodnem postopku iz točke (a) odstavka 1 se v obvestilu o javnem naročilu navede število kandidatov, ki bodo povabljeni k predložitvi ponudb. Za javna naročila storitev se povabijo najmanj štirje kandidati. Število kandidatov, povabljenih k predložitvi ponudb, mora zadostovati za zagotovitev resnične konkurence.

Seznam izbranih kandidatov se objavi na internetni strani Komisije.

Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor ali minimalno stopnjo zmogljivosti, manjše od najnižjega števila, lahko javni naročnik k predložitvi ponudbe povabi samo tiste kandidate, ki izpolnjujejo merila za predložitev ponudbe.

3.   V okviru konkurenčnega postopka s pogajanji iz točke (b) odstavka 1 javni naročnik pripravi seznam najmanj treh ponudnikov po svoji izbiri brez objave obvestila.

Ponudniki za konkurenčni postopek s pogajanji so lahko izbrani s seznama potencialnih ponudnikov iz člena 136(1)(b), ki se objavi na podlagi razpisa za prijavo interesa.

Če po posvetovanju s ponudniki javni naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko javno naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.

4.   Za javna naročila pravnih storitev, ki niso zajete v točki (h) člena 134(1), lahko javni naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji, ne glede na ocenjeno vrednost javnega naročila.

Člen 266

Uporaba postopka s pogajanji za naročila storitev, blaga in gradenj

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Javni naročniki lahko uporabijo postopek s pogajanji z eno samo ponudbo v naslednjih primerih:

2.   Za namene točke (c) člena 134(1) se šteje, da intervencije, ki se izvajajo v kriznih razmerah iz člena 190(2), izpolnjujejo preskus glede skrajne nuje. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, kjer je to primerno, skupaj z drugimi odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil ugotovi, da obstajajo skrajno nujni razlogi, in svojo ugotovitev redno preverja glede na načelo dobrega finančnega poslovodenja.

3.   Dejavnosti institucionalne narave iz točke (a) odstavka 1 vključujejo storitve, ki so neposredno povezane z zakonsko določeno nalogo organov javnega sektorja.

Člen 267

Mejne vrednosti in postopki za oddajo naročil blaga

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Mejne vrednosti in postopki iz člena 190 finančne uredbe za javna naročila blaga so:

2.   V okviru konkurenčnega postopka s pogajanji iz točke (b)(ii) odstavka 1 javni naročnik pripravi seznam najmanj treh dobaviteljev po svoji izbiri brez objave obvestila.

Če po posvetovanju z dobavitelji javni naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko javno naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.

Člen 269

Mejne vrednosti in postopki za oddajo naročil gradenj in koncesij

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Mejne vrednosti in postopki iz člena 190 finančne uredbe za naročila gradenj in koncesijske pogodbe za gradnje so:

2.   V okviru konkurenčnega postopka s pogajanji iz točke (c) odstavka 1 javni naročnik pripravi seznam najmanj treh izvajalcev po svoji izbiri brez objave obvestila.

Če po posvetovanju z izvajalci javni naročnik prejme samo eno ponudbo, ki je administrativno in tehnično veljavna, se lahko javno naročilo odda, če so izpolnjena vsa merila za oddajo.

Člen 273

Razpisne zahteve

(člen 190 finančne uredbe)

Z odstopanjem od člena 138(3) se lahko za vse postopke, pri katerih se uporabi prijava za sodelovanje, razpisne zahteve razdelijo glede na dve fazi postopka, prvi korak pa lahko vključuje le informacije iz točk (a) in (f) člena 138(3).

Člen 274

Jamstva

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Z odstopanjem od člena 163 se jamstva izrazijo v eurih ali v valuti pogodbe, za katero veljajo.

2.   Javni naročnik lahko zahteva jamstvo za resnost ponudbe v skladu s členom 156. Z odstopanjem od člena 156(2) javni naročnik jamstvo za resnost ponudbe sprosti ob sklenitvi pogodbe.

3.   Z odstopanjem od člena 165(1) se jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti zahteva, ko se presežejo naslednje mejne vrednosti:

4.   Javni naročnik lahko zahteva jamstvo za vračilo zadržanih zneskov v skladu s členom 165a.

Člen 275

Roki za izvedbo postopkov

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Ponudbe mora javni naročnik prejeti na naslov ter najpozneje na datum in ob uri, ki so navedeni v razpisu za zbiranje ponudb. Rok za prejem ponudb in prijav za sodelovanje, ki ga določi javni naročnik, mora biti dovolj dolg, da imajo zainteresirane strani na voljo dovolj časa za pripravo in predložitev svojih ponudb.

Za javna naročila storitev je najkrajši rok od dne, ko javni naročnik odpošlje pismo z razpisom za zbiranje ponudb, do zadnjega dne za prejem ponudbe 50 dni. V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

2.   Ponudniki lahko pošljejo pisna vprašanja pred končnim rokom za prejem ponudb. Javni naročnik odgovori na vprašanja pred končnim rokom za prejem ponudb.

3.   V omejenem mednarodnem postopku je rok za prejem prijav za sodelovanje najmanj 30 dni od datuma objave obvestila o javnem naročilu. Obdobje od dne, ko javni naročnik odpošlje pismo z razpisom, do zadnjega dne za predložitev ponudb je najmanj 50 dni. V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

4.   V odprtem mednarodnem postopku so roki za prejem ponudb, ki se začnejo na dan, ko javni naročnik pošlje v objavo obvestilo o javnem naročilu, najmanj:

V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

5.   V odprtih lokalnih postopkih so roki za prejem ponudb, ki se začnejo na dan, ko javni naročnik pošlje v objavo obvestilo o javnem naročilu, najmanj:

V določenih izjemnih primerih pa se lahko dovolijo tudi drugačni roki.

6.   Za konkurenčne postopke s pogajanji iz člena 265(1)(b), člena 267(1)(b)(ii) in člena 269(1)(c) imajo kandidati za predložitev ponudb na voljo najmanj 30 dni od dne, ko javni naročnik odpošlje pismo z razpisom za zbiranje ponudb.

Člen 276

Komisija za ocenjevanje

(člen 190 finančne uredbe)

1.   Vse prijave za sodelovanje in ponudbe, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve, oceni in razvrsti komisija za ocenjevanje ponudb na podlagi vnaprej objavljenih meril za izključitev, izbor in oddajo javnega naročila. Komisija ima liho število članov, najmanj tri, ki imajo vsa potrebna strokovna in upravna znanja za ocenjevanje ponudb. Člani komisije za ocenjevanje morajo podpisati izjavo o nepristranskosti in odsotnosti nasprotja interesov.

2.   Če Komisija ni javni naročnik, lahko zahteva kopijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudb, ocene ponudb in podpisanih pogodb. Prav tako lahko sodeluje kot opazovalka pri odpiranju in ocenjevanju ponudb.

3.   Ponudbe, ki ne vsebujejo vseh bistvenih elementov, ki se zahtevajo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ali ki ne ustrezajo posebnim zahtevam, se izločijo.

Komisija za ocenjevanje ali javni naročnik lahko ob upoštevanju načela enakega obravnavanja kandidate ali ponudnike povabita, da v določenem roku predložijo dodatno dokumentacijo ali pojasnila predloženih dokazil v zvezi z merili za izključitev, izbor in dodelitev.

4.   V primeru neobičajno nizke ponudbe iz člena 151 lahko komisija za ocenjevanje zahteva ustrezne obrazložitve glede sestave ponudbe.

5.   Komisije za ocenjevanje ni treba ustanoviti pri postopkih z vrednostmi, ki ne presegajo 20 000 EUR, na podlagi analize tveganja ob ponovnem javnem zbiranju ponudb v okviru okvirne pogodbe ter v primeru postopkov s pogajanji iz točk (c), (e), (f)(i), (f)(iii) in (h) člena 134(1).“;

18.

v členu 287 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Vsaka zainteresirana fizična oseba lahko vloži vlogo kadar koli v času veljavnosti razpisa za prijavo interesa, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.“