(1)

Belgija je 11. maja 2012 Komisiji predhodno priglasila pomoč za reševanje za družbo Val Saint-Lambert SA (v nadaljnjem besedilu: VSL) v obliki ugodnega posojila v višini 1 milijona EUR. Potem ko je Komisija ugotovila, da je bil del pomoči za reševanje, to je 400 000 EUR, že dodeljen 3. aprila 2012, je zadevo uvrstila med nepriglašene pomoči. Ta pomoč je ostala nepriglašena in ni bila priglašena niti pozneje.

(2)

Belgijski organi so 3. oktobra 2012 priglasili pomoč za prestrukturiranje za VSL. Gre za podaljšanje navedenega posojila v višini 1 milijon EUR za 10 let.

(3)

Komisija je Belgijo z dopisom z dne 1. februarja 2013 obvestila, da bo v zvezi z navedenima pomočema in drugimi dodeljenimi ukrepi za VSL začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(4)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe k zadevni pomoči in ukrepom.

(5)

Komisija ni v zvezi s tem prejela nobenih ugotovitev tretjih oseb.

(6)

Belgija je pripombe k sklepu o začetku postopka predložila 21. marca 2013.

(7)

V dopisu z dne 14. novembra 2013 so belgijski organi Komisijo obvestili, da želijo umakniti priglasitev pomoči za prestrukturiranje. Zato ta ukrep ni analiziran v okviru tega sklepa.

(8)

Komisija je v dopisih z dne 17. oktobra in 14. novembra 2013 ter elektronskem dopisu z dne 10. decembra 2013 belgijske organe zaprosila za dodatna pojasnila. Belgijski organi so odgovorili z dopisom z dne 12. decembra 2013 in elektronskim dopisom z dne 11. decembra 2013. Zaprosili so za podaljšanje roka za odgovor na zahtevo za informacije z dne 14. novembra 2013. Ta rok je bil odobren z dopisom z dne 19. decembra 2013. Odgovor belgijskih organov je bil končno prejet 6. januarja 2014. Komisija je 7. februarja 2014 poslala še eno prošnjo za informacije. Belgijski organi so odgovorili 25. februarja 2014, odvetnik družbe Wallonne de Gestion et de Participations (v nadaljnjem besedilu: SOGEPA) pa 27. februarja 2014. Belgijskim organom je bila 11. aprila 2014 poslana nova zahteva za informacije. Komisija je z dopisom z dne 30. aprila 2014 belgijskim organom podaljšala dodeljeni rok do 23. maja 2014. Komisija je dejansko prejela odgovor na ta datum.

(9)

Belgijski organi so z dopisom z dne 18. junija 2014 pooblastili Komisijo za sprejetje in objavo tega sklepa izključno v francoščini.

(10)

Družba VSL proizvaja visokokakovostne ali luksuzne kristalne izdelke. Sedež ima v Seraingu v Valoniji, zaposluje 52 oseb, njen letni promet pa je približno 2 milijona EUR. Njeni izdelki uživajo dober sloves, vendar njeno zgodovino zaznamuje več stečajev. Natančneje, leta 2002 je družba SA Cristallerie du Val Saint-Lambert šla v stečaj in njene dejavnosti je prevzela družba SA La cristallerie du Val Saint-Lambert (v nadaljnjem besedilu: CVSL), ki je bila ustanovljena 19. decembra 2002. Nato je Tribunal de commerce de Liège razglasilo stečaj družbe CVSL s sodbo z dne 11. avgusta 2008. Dejavnost sta prevzela dva zasebna delničarja: Châteaux Finances Corporation (v nadaljnjem besedilu: CFC), holdinška družba, ki ima v lasti več nepremičninskih družb ali družb, povezanih z vinom in gastronomijo, in Société de Promotion d'Espaces Commerciaux et Industriels (v nadaljnjem besedilu: SPECI), podjetje za upravljanje in razvoj nepremičnega premoženja.

(11)

Na začetku je imela družba CFC v lasti 70 % in družba SPECI 30 % družbe VSL. Marca 2011 sta družba CFC in regija Valonija povečali kapital, pri čemer družba SPECI ni bila udeležena. Družba VSL je trenutno v 76-odstotni lasti družbe CFC, 17-odstotni lasti regije Valonija in 7-odstotni lasti družbe SPECI.

(12)

Od 14. oktobra 2013 je družba VSL znova v stečajnem postopku.

(13)

Družba VSL je upravičena do uporabe izključne licence za uporabo znamk, modelov in skic družbe VSL. To licenco ji je januarja 2009 podelila regija Valonija, sedanja lastnica navedenih znamk. Pred tem so bile navedene znamke družbe VSL do oktobra 2005 v lasti družbe Compagnie financière du Val (v nadaljnjem besedilu: CVF), ki je nasledila družbo Société de Gestion des marques du Val Saint-Lambert, pri čemer je ta bila v 100-odstotni lasti družbe SOGEPA (ta pa je v 100-odstotni lasti regije Valonija).

(14)

Družba CFV je s pogodbo o prenosu z dne 5. oktobra 2005 navedene znamke prenesla na družbo SA Interagora, matično družbo družbe CVSL, in sicer za [od 500 000 do 800 000] (*1) EUR. Družba SA Interagora, zdaj SA Val Saint-Lambert International (v nadaljnjem besedilu: VSLI), je šla 11. avgusta 2008 v stečaj in družbi CVF ostala dolžna 280 000 EUR. Regija Valonija je nato uporabila svojo predkupno pravico in leta 2008 postala lastnica navedenih znamk za [od 700 000 do 1 000 000] EUR.

(15)

Pomoč za reševanje za družbo VSL zajema ugodno posojilo v višini 1 milijona EUR, ki ga je 3. aprila 2012 dodelila regija Valonija, ki jo zastopa družba SOGEPA (družba SOGEPA deluje za račun navedene regije za vse ukrepe, pri katerih posreduje), za šest mesecev z obrestno mero 3,07 % (izhodiščna obrestna mera 2,07 + 100 točk). Obrestna mera se je nato povečala za stopnjo 100 bazičnih točk za plačilo stroškov družbi SOGEPA, torej na 4,07 %. Del posojila v višini 1 milijona EUR, in sicer 400 000 EUR, je bil dodeljen isti dan, kot je bila sklenjena kreditna pogodba z dne 3. aprila 2012, ne da bi bil predhodno priglašen Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU. Preostali znesek posojila, to je 600 000 EUR, je bil dodeljen na poznejši datum, o katerem Komisija ni bila obveščena. Vendar Komisija meni, da je bilo dodeljeno celotno posojilo, to je 1 milijon EUR, saj je bilo vpisano v prijavo terjatve, naslovljeno na Tribunal de commerce de Liège v okviru stečaja družbe VSL, ki ga je razglasilo navedeno sodišče 14. oktobra 2013.

(16)

Belgijski organi so 3. oktobra 2012 Komisiji priglasili pomoč za prestrukturiranje. Ta je zajemala podaljšanje posojila v višini 1 milijona EUR (to je ukrep 1) za 10 let. Vendar so belgijski organi v dopisu z dne 14. novembra 2013 Komisijo obvestili, da umikajo priglasitev pomoči za prestrukturiranje. Belgijski organi so z dopisom z dne 12. decembra 2013 potrdili, da navedena pomoč ni bila izvedena. Zato ta pomoč ni analizirana v okviru tega sklepa.

(17)

Regija Valonija, ki jo zastopajo družba SOGEPA in drugi javni organi, ki so v lasti navedene regije in delujejo v njenem imenu, kot je družba CVF, je pred pomočjo za reševanje, navedeno zgoraj (ukrep 1), med letoma 2008 in 2011, v korist družbe VSL sprejela šest ukrepov: poroštvo v višini 150 000 EUR (ukrep 3), uporaba in prenos znamk Val Saint-Lambert (ukrep 4), posojilo v višini 1,5 milijona EUR (ukrep 5), povečanje kapitala za 1,5 milijona EUR (ukrep 6), pomoči v omejenem znesku (ukrep 7) in financiranje del dekontaminacije v okviru projekta Cristal Park (ukrep 8).

(18)

Tribunal de commerce de Liège je proti družbi CVSL, ki je upravljala tovarno kristala pred družbo VSL, 11. avgusta 2008 uvedlo stečajni postopek. Regija Valonija je zaradi zagotovitve neprekinjenega poslovanja kljub stečaju, da bi našla kupca, družbi SOGEPA s sklepom z dne 28. avgusta 2008 odredila, naj stečajnemu upravitelju družbe CVSL za posojilo banke ING v višini 300 000 EUR izda poroštvo v višini 150 000 EUR. Navedeno poroštvo je bilo stečajnemu upravitelju družbe CVSL 24. septembra 2008 brezplačno odobreno.

(19)

Kot je bilo navedeno, je bila družba CFV do oktobra 2005 lastnica znamk družbe VSL.

(20)

Družba CFV je s pogodbo o prenosu z dne 5. oktobra 2005 navedene znamke prenesla na družbo SA Interagora, in sicer za znesek [od 500 000 do 800 000] EUR. Plačilo zneska 700 000 EUR je bilo treba izvesti v eni tranši v višini [od 100 000 do 500 000] EUR in desetih letnih obrokih v višini [od 10 000 do 50 000] EUR. Regija Valonija je imela v skladu s členom 7 navedene pogodbe predkupno pravico, če bi družba SA Interagora ali njeni pravni nasledniki pred 5. oktobrom 2010 nameravali kot predmete prenosa prenesti znamke in modele.

(21)

Družba SA Interagora, zdaj družba VSLI, je 11. avgusta 2008 šla v stečaj in družbi CFV ostala dolžna 280 000 EUR.

(22)

Stečajni upravitelj družbe CVSL je 1. oktobra 2008 z družbama CFC in SPECI (kupca dejavnosti družbe CVSL) podpisal memorandum o soglasju, ki je vključeval tudi odkup znamk Val Saint-Lambert od družbe VSLI za ceno [od 700 000 do 1 000 000] EUR. Regija Valonija je tedaj uporabila svojo predkupno pravico (člen 7 pogodbe z dne 5. oktobra 2005) za isto ceno in o tem 7. novembra 2008 obvestila stečajnega upravitelja. Nato je v pogodbi z dne 29. januarja 2009, sklenjeni med družbama CFV in VSL, določila naslednje pogoje:

(23)

Belgijski organi so v svojih pripombah obvestili Komisijo, da po postopku pravne reorganizacije (3), začetem 28. februarja 2012, preostali dolgovani znesek ni bil več 280 000 EUR, temveč 61 250 EUR, in sicer po znižanju za 43 750 EUR, o katerem je bila sprejeta odločitev v okviru postopka pravne reorganizacije, in po poplačilu zneska 105 000 EUR, izvedenem pred začetkom navedenega postopka.

(24)

Regija Valonija, ki jo je zastopala družba SOGEPA, je 31. avgusta 2009 družbi VSL odobrila sedemletno posojilo v višini 1,5 milijona EUR z obrestno mero 4,7 % za sedem let, da bi podjetju omogočila nakup novih peči. Navedeno posojilo je bilo zavarovano s prvo hipoteko na nepremičninah družbe VSL, ki je imela po navedbah belgijskih organov višjo vrednost od posojila.

(25)

Regija Valonija se je 17. marca 2011 odločila za dokapitalizacijo družbe VSL v višini 1,5 milijona EUR, da bi omogočila nakup nove peči. Družba CFC (večinska delničarka družbe VSL) je med 25. majem 2009 in 29. marcem 2011 v navedeno družbo vključila terjatev 5,2 milijona EUR.

(26)

Družba VSL je od februarja 2010 do novembra 2012 prejela za 197 503 EUR različnih pomoči v omejenem znesku. Družba SOGEPA je 25. marca 2011 izplačala pomoč za program Interim Manager v višini 97 785 EUR. Vendar je 25. septembra 2012 zahtevala vračilo te pomoči z obrestmi, ker je ugotovila, da je bila presežena zgornja meja 200 000 EUR, določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 (4).

(27)

Cilj projekta Cristal Park je bil dekontaminacija nepremičnin družbe VSL, financirana iz javnih sredstev.

(28)

Družba SPAQUE je 20. avgusta 2012 (javno podjetje za pomoč pri ohranjanju kakovostnega okolja) družbi VSL predložila pogojno ponudbo za nakup nepremičnin za 2 040 000 EUR, brez stroškov dekontaminacije, ki jih je bilo treba še oceniti. Ceno 2 040 000 EUR je določil neodvisni izvedenec Cushman & Wakefield 29. marca 2012, pri čemer je navedel, da sam ne more oceniti stroška obnove. Družba VSL je z dopisom z dne 5. septembra 2012 družbi SPAQUE sporočila znesek stroškov dekontaminacije, ki jih je družba GEOLYS avgusta 2012 določila na 219 470 EUR. Družba VSL je poleg tega v istem dopisu družbo SPAQUE obvestila, da soglaša s prodajo nepremičnin za ceno 2 040 000 EUR z odštetjem 220 000 EUR. Zadevne nepremičnine so bile 13. decembra 2012 prodane družbi SPAQUE za ceno 2 040 000 EUR brez stroškov dekontaminacije, ocenjenih na 220 000 EUR, kar znaša 1 820 000 EUR. Medtem pa so bili v oceni z dne 1. decembra 2011, ki so jo predložili belgijski organi, stroški dekontaminacije ocenjeni na več milijonov EUR.

(29)

Mestni svet mesta Seraing je pred navedeno prodajo z dne 13. decembra 2012 na zasedanju 10. septembra 2012 odobril dva osnutka opcijske pogodbe, prvega za pogodbo med družbo SPAQUE in mestom Seraing, drugega pa za pogodbo med mestom Seraing in družbo SPECI. V navedenih osnutkih so opisani pogoji prihodnjega prenosa nepremičnin, prodanih družbi SPAQUE po dekontaminaciji, med navedenimi tremi subjekti.

(30)

Do zdaj je bila izvedena samo prodaja z dne 13. decembra 2012. Ukrepi, ki so določeni v osnutkih pogodb in jih je odobril mestni svet Serainga ter so navedeni v prejšnjih uvodnih izjavah (28 in 29), pa niso bili izvedeni. Dela dekontaminacije se niso začela.

(31)

Poleg tega sta družbi SPAQUE in VSL 11. decembra 2012 podpisali pogodbo o preklicnem dajanju na voljo območja, na katerem so tovarne kristala Val Saint-Lambert. Družba SPAQUE z navedeno pogodbo družbi VSL za določen čas brezplačno daje na voljo nekatere objekte, katerih lastnica je postala (glej uvodno izjavo 27). Družba VSL se v zameno zavezuje, da bo sodelovala z družbo SPAQUE, in sicer da bo predložila vse koristne in potrebne informacije za obnovitvena in sanacijska dela, ki jih je treba izvesti na navedenem območju.

(32)

Komisija je menila, da je niz obravnavanih ukrepov pomenil državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Poleg tega je dvomila o skladnosti ukrepov 1 (pomoč za reševanje), 3 (brezplačno poroštvo) in 4 (uporaba in prenos znamk) z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija je v zvezi z ukrepom 5 (posojilo v višini 1,5 milijona EUR) dvomila, da je bila obrestna mera za posojilo izvzeta iz pomoči. Komisija se je poleg tega spraševala glede enakovrednosti ukrepa 6 (povečanje kapitala) in njegove skladnosti z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija v zvezi z ukrepom 7, ki združuje ukrepe v omejenem znesku, ni bila prepričana, da so pri vsakem med njimi izpolnjeni pogoji iz navedene uredbe (5). Komisija se je nazadnje v zvezi z ukrepom 8 (prodaja nepremičnin in brezplačno dajanje na voljo nekaterih nepremičnin) spraševala, ali je prodajna cena zemljišč, ki jih je družba VSL prenesla na družbo SPAQUE, zaradi sorazmerne negotovosti, povezane z oceno stroškov dekontaminacije, izvzeta iz pomoči. Komisija se je spraševala tudi, ali je pomoč vključena v ukrep, pri katerem je SPAQUE družbi VSL brezplačno dala na voljo nepremičnine. Komisija se je poleg tega v zvezi z ukrepom 3 spraševala, ali je obstajala gospodarska kontinuiteta med družbama CVSL in VSL. Nazadnje je Komisija dvomila o združljivosti niza navedenih ukrepov z notranjim trgom, natančneje Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (6) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za reševanje in prestrukturiranje) (ukrepi 1, 2 in 3).

(33)

Belgijski organi ne izpodbijajo tega, da je družba VSL od 8. februarja 2012, ko je bila vložena zahteva za pravno reorganizacijo (kar je, kot bo prikazano, poudarjeno pri analizi več zadevnih ukrepov), podjetje v težavah. Vendar menijo, da pred tem družbe VSL ni bilo mogoče opredeliti kot podjetje v težavah, ker je bila ta družba po njihovih navedbah novo podjetje in je imela v skladu z odstavkoma 10 in 11 Smernic za reševanje in prestrukturiranje ter prakso odločanja Komisije brezpogojno podporo svojega večinskega delničarja, to je družbe CFC (7).

(34)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da je navedeno posojilo, odobreno podjetju v težavah brez vsakršnega zavarovanja, lahko pomenilo državno pomoč, saj družba VSL takega posojila ne bi mogla pridobiti pri zasebni banki.

(35)

Belgijski organi v svojih pripombah ne izpodbijajo, da ugodno posojilo v višini 1 milijona EUR, ki ga je 3. aprila 2012 odobrila regija Valonija, pomeni pomoč. Vendar menijo, da je ta ukrep pomoči za reševanje v skladu z odstavkom 13 Smernic za reševanje in prestrukturiranje, ker naj bi bil vzrok težav družbe VSL v podjetju samem in te naj ne bi bile posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter naj bi bile prehude, da bi jih skupina lahko odpravila sama. Pojasnjujejo namreč, da družba CFC zaradi raznolikosti svojih dejavnosti in deležev v kapitalu družbi VSL ni mogla dodeliti vseh svojih sredstev. Likvidna sredstva družbe CFC so se bistveno zmanjšala od konca poslovnega leta 2011 in so 19. oktobra 2012 znašala samo 130 000 EUR. Belgijski organi poleg tega opozarjajo, da družba CFC glede na pogostost nakazovanja sredstev družbe CFC družbi VSL (9,5 milijona EUR od ustanovitve družbe VSL) in vztrajno slabe finančne rezultate družbe VSL ni več mogla rešiti družbe VSL iz težav s sredstvi skupine.

(36)

Poleg tega belgijski organi glede načela enkratne pomoči, v skladu s katerim ukrep 1 ne bi bil združljiv z odstavkom 72 in naslednjimi Smernicami za reševanje in prestrukturiranje, ker so ukrepi pomoči za reševanje in prestrukturiranje že ukrepi 3, 5, 6 in 7, nasprotno menijo, da:

(37)

Ker belgijski organi tega ukrepa niso izvedli, slednji po umiku njegove priglasitve ni predmet tega sklepa, zato so pripombe belgijskih organov v zvezi s tem brezpredmetne.

(38)

Komisija je v sklepu o začetku postopka poudarila, da je bilo poroštvo v višini 150 000 EUR brezplačno odobreno podjetju v težavah, saj je bila družba CVSL tedaj v stečaju. Zato se zdi, da je bila družbi CVSL dodeljena ugodnost, saj noben zasebni tržni udeleženec ne bi odobril navedenega poroštva brezplačno.

(39)

Belgijski organi se niso opredelili glede tega, ali je navedeni ukrep pomoč ali ne.

(40)

Poleg tega so pojasnili, da je bilo navedeno poroštvo odobreno stečajnemu upravitelju in ne družbi CVSL v stečaju. Vendar trdijo, da med družbama CVSL in VSL ni bilo gospodarske kontinuitete. Menijo, da so zadostno dokazali prekinitev gospodarske kontinuitete med družbama CVSL in VSL. Vztrajajo pri tem, da je bil obseg sredstev, prenesenih na družbo VSL, večji od obsega sredstev v lasti družbe CVSL in popolnoma ločen, zato naj bi bilo treba izključiti vsakršno kontinuiteto.

(41)

Belgijski organi poleg tega opozarjajo, da so novi delničarji družbe VSL vedno želeli podpreti družbo CVSL pri prevzemu obsežnega nepremičninskega in turističnega projekta Cristal Park. Ekonomska logika navedenega prevzema zato po njihovem mnenju kaže na očitno prekinitev upravljanja tovarne kristala družbe CVSL, ki je temeljilo izključno na proizvodnji kristalnega stekla.

(42)

Komisija je v sklepu o začetku postopka poudarila, da se zdi, da je sistem plačila koncesije, dodeljene družbi VSL, ki temelji na prihodnjem EBITDA družbe VSL, vseboval ekonomsko ugodnost. Regija Valonija je namreč prenesla koncesijo za vrednostna sredstva brez poroštva za vračilo, pri čemer je lahko EBITDA družbe VSL negativen tako kot predhodna leta, in brez pričakovanja druge koristi po izteku koncesije razen prilagoditve inflaciji (indeks), ki naj bi bila povrhu določena šele za obdobje od šestega leta. Zasebni tržni udeleženec bi se verjetno odločil za plačilo, ki bi vključevalo vsaj nespremenljivo in zanesljivo osnovo. Poleg tega je sklep o začetku postopka vključeval možnost obstoja pomoči pod pogoji v zvezi s prenosom znamke.

(43)

Belgijski organi menijo, da pri očitkih v zvezi z izračunom plačila, ki ga je prejela Valonija v zameno za podelitev licence za znamke, sklicevanje na slabe izide predhodnic družbe VSL, kot naj bi to počela Komisija, ni utemeljeno.

(44)

Nasprotno, menijo, da izračun plačila za uporabo znamk na podlagi EBITDA ni odločitev, ki ne bi imela tržne logike. Navedena odločitev je po njihovih navedbah utemeljena, ker je EBITDA eden od izračunljivih indicev, ki valonskim organom omogoča merjenje poslovnega uspeha, povezanega s prodajami izdelkov, katerih znamke imajo v lasti.

(45)

Belgijski organi niso predložili pripomb k pogojem prihodnje prodaje znamk družbi VSL.

(46)

Komisija je v sklepu o začetku postopka dvomila o kakovosti zavarovanja. Iz dokumentov, predloženih Komisiji, je bilo namreč razvidno, da je bil pod hipoteko vsaj del nepremičnin družbe VSL, potrebnih obnove. Toda dejanska vrednost navedenega zemljišča ni bila znana in je bila morda negativna. Zato se je zdelo, da je bila 4,7-odstotna obrestna mera za posojilo prenizka. Glede na kakovost zavarovanja je bilo namreč treba osnovni 1,778-odstotni obrestni meri prišteti od 400 do 1 000 bazičnih točk.

(47)

Belgijski organi menijo, da je bila vrednost zavarovanj povsem ustrezno določena, ker naj bi se nanašala na celotno posojilo. Njihova ocena je temeljila na izvedenskem mnenju izvedenske pisarne Marengo, pripravljenem januarja in februarja 2009.

(48)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da odločitev o povečanju kapitala ni bila sprejeta na podlagi poslovnega načrta, temveč samo na podlagi finančne napovedi. V tej napovedi ni nikjer pojasnjeno, kako si namerava navedeno podjetje opomoči, niti kaj naj bi zagotovilo v zameno ponudniku kapitala, to je regiji Valonija. Poleg tega se zdi, da regija Valonija in družba CFC nista v enakem položaju in jima ne grozijo enaka tveganja. Regija Valonija pred navedenim ukrepom ni bila delničarka družbe VSL in v zvezi z njo nima ekonomskega interesa. Družba CFC pa je delničarka družbe VSL in ima interes, da si navedeno podjetje opomore ali vsaj omeji svoje izgube.

(49)

Belgijski organi menijo, da družba VSL ob dodelitvi navedenega ukrepa ni bila v težavah, ker naj bi imel večinski delničar popolno zaupanje v svojo podružnico in jo finančno podpiral.

(50)

Komisiji očitajo, da se je pri presoji, ali gre za državno pomoč ali ne, oprla na naknadni donos, kar naj bi bilo v nasprotju z evropsko sodno prakso.

(51)

Trdijo, da je bila dokapitalizacija izvedena v manjšem obsegu in hkrati z dokapitalizacijo, ki so jo izvedli delničarji družbe CFC. Poleg tega naj regija Valonija sicer ne bi bila delničarka družbe VSL, vendar naj bi imela ekonomsko ugodnost v zvezi s povečanjem kapitala, saj je imela po njihovih navedbah interes, da podpira dejavnost, da bi si navedena družba opomogla in pozneje poplačala posojilo.

(52)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da se je zdelo, da je družba VSL v težavah od leta 2009 do danes in da zato ni mogla biti upravičena do tovrstne pomoči.

(53)

Družbe VSL po navedbah belgijskih organov ni mogoče opredeliti kot podjetje v težavah, ker naj bi šlo za novoustanovljeno podjetje, in sicer pred manj kot tremi leti, in ker naj bi imela zaupanje svojega večinskega delničarja do postopka pravne reorganizacije. Zato navedeni ukrepi spadajo na področje uporabe Uredbe de minimis in jih torej ni mogoče obravnavati kot pomoči.

(54)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da se je družba SPAQUE zavezala k nakupu nepremičnin, ne da bi bila seznanjena s stroški njihove obnove.

(55)

Belgijski organi pojasnjujejo, da valonska zakonodaja v zvezi s stroški dekontaminacije omejuje obseg obveznosti lastnika onesnažene nepremičnine, v primeru pretekle degradacije in glede na prizadeta območja, na katerih so onesnažene nepremičnine z vidika prostorskih načrtov. Poleg tega je lahko družba VSL po navedbah belgijskih organov, ob upoštevanju, da bi prevzela obveznost kritja stroškov dekontaminacije, zavezana obnoviti navedeno območje, samo da bi ga uskladila z njegovo uporabo v prostorskem načrtu območja, na katerem je, to je industrijsko uporabo. Zato je treba oceniti stroške dekontaminacije posameznega območja, da bi to bilo v skladu z namembnostjo, ki je veljala ob prodaji, v obravnavanem primeru industrijsko uporabo. Belgijski organi menijo, da so bili stroški ocenjeni v poročilu družbe GEOLYS. Ti so bili nato odšteti od prodajne cene.

(56)

Belgijski organi nato pojasnjujejo, da bo dela dekontaminacije na nepremičninah po njihovem nakupu s strani družbe SPAQUE, izvajal ta javni organ z uporabo javnih sredstev. V skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja sanacijska dela, ki jih izvede javni organ na enem ali več zemljiščih, ki jih ima v lasti, ne pomenijo državne pomoči.

(57)

Belgijski organi v zvezi z brezplačnim dajanjem na voljo nepremičnin družbi VSL menijo, da se pri tem dajejo na voljo nepremičnine družbe SPECI, delniške družbe z zasebnim kapitalom.

(58)

Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(59)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(60)

Iz navedene določbe izhaja, da morajo obravnavani ukrepi, da bi bili priznani kot državne pomoči, (i) izhajati iz državnih virov, to pomeni, da morajo vključevati državna sredstva in biti pripisljiva državi, (ii) zagotavljati ekonomsko ugodnost njihovemu upravičencu, (iii) biti selektivni in (iv) vključevati možnost izkrivljanja konkurence in negativnega vpliva na trgovino med državami članicami.

(61)

Belgija ni izpodbijala opredelitve pomoči kot pomoči za reševanje (ukrep 1). Komisija je to upoštevala od sprejetja sklepa o začetku postopka. Belgija je po začetku formalnega postopka preiskave umaknila svojo priglasitev ukrepa 2. Zato ta v tem sklepu ni analiziran. Vendar Belgija izpodbija to opredelitev za ukrepe št. od 3 do 6, 7 in 8, ker naj ti ukrepi ne bi zagotavljali ekonomske ugodnosti njihovemu upravičencu ali bili de minims.

(62)

Družba SOGEPA je v imenu regije Valonija dodelila ukrep 1 (posojilo v višini 1 milijona EUR), ukrep 3 (poroštvo v višini 150 000 EUR), ukrep 5 (posojilo v višini 1,5 milijona EUR) in ukrep 6 (povečanje kapitala za 1,5 milijona EUR). Ker gre za družbo, ki je povsem javna, je mogoče ta sredstva obravnavati kot državna sredstva v smislu člena 107(1) PDEU (8).

(63)

Komisija ugotavlja, da sta družba VSL in regija Valonija sklenili pogodbo, ki za družbo VSL določa izključno in neomejeno koncesijo za uporabo znamk Val Saint-Lambert in ureja njihov prenos. Ta ukrep in pogoji prihodnje prodaje znamk pomenijo obstoj državnih sredstev.

(64)

Po informacijah belgijskih organov se poleg tega zdi, da sta javni organ ali javno podjetje prav tako dodelila pomoči, ki so jih ti opredelili kot de minimis, pri čemer pa Belgija ni pojasnila, da gre vsakokrat za regijo Valonija ali družbo SOGEPA. Ne glede na navedeno gre za državna sredstva in belgijski organi poleg tega ne izpodbijajo, da je vir teh ukrepov državen.

(65)

Komisija ugotavlja, da je družba SPAQUE podjetje v državni lasti in podružnica družbe Société Régionale d'Investissement de Wallonne (SRIW) ter da ji je valonska vlada že dodelila sredstva za dekontaminacijo nepremičnin (9). Nakup zemljišč od družbe VSL, ki ga je izvedla družba SPAQUE, in njihovo brezplačno dajanje na voljo eni od njiju, vključujeta obstoj državnih sredstev.

(66)

Sodišče se pri presoji merila odgovornosti sklicuje na „sklop[…] kazalcev, ki izvirajo iz okoliščin v postopku v glavni zadevi, in okoliščin, v katerem je bil sprejet ukrep“ (10).

(67)

Dva javna organa regije Valonija, ki delujeta v njenem imenu, tj. družbi SOGEPA in SPAQUE, sta dodelila ukrepe, naštete v odstavku 2.2 zgoraj.

(68)

Družba SOGEPA, Société Wallonne de Gestion et de Participations, je delniška družba v državni lasti, in sicer v 100-odstotni lasti regije Valonija. Zagotavlja izvajanje odločitev valonske vlade v zvezi z intervencijami v gospodarskih družbah in upravljanjem teh intervencij. Ustanovljena je bila leta 1999 z združitvijo družb Société Wallonne pour la Sidérurgie (SWS) in Société pour la gestion de participations de la Région wallonne dans des sociétés commerciales (SOWAGEP).

(69)

Družba SOGEPA deluje na zahtevo valonske vlade. Člen 3(1) njenega statuta določa: „Cilj družbe je opravljanje vseh nalog, ki ji jih dodeli valonska vlada, […]. V okviru tega zagotavlja zlasti izvajanje odločitev valonske vlade o intervencijah v gospodarskih družbah in upravljanje deležev v kapitalu, obveznic, predujmov ali obresti, ki bi jih regija Valonija ali ona sama imeli v teh družbah.“

(70)

Družba SPAQUE je bila ustanovljena leta 1991 in se ukvarja z dekontaminacijo odlagališč in degradiranih industrijskih območij. Odgovorna je za pripravo popisa degradiranih območij v Valoniji. Družba SPAQUE je podružnica družbe Société Régionale d'investissement de la Wallonie (SRIW), ki je v 98,66-odstotni lasti regije Valonija in katere naloga je prispevati k razvoju valonskega gospodarstva s finančno podporo valonskim podjetjem ali podjetjem s sedežem v Valoniji, ki izvajajo industrijske projekte ali storitve, ki ustvarjajo dodano vrednost.

(71)

Družba SPAQUE v skladu s pogodbo o upravljanju, ki jo je julija 2007 sklenila z valonsko vlado za obdobje od leta 2008 do leta 2012 in podaljšano oktobra 2012 za šest dodatnih mesecev, opravlja dejavnosti v okviru nanjo prenesenih nalog, ki ji jih je dodelila regija Valonija. V tem okviru deluje po navodilih navedene regije. Navedena regija med drugim določi seznam prednostnih območij in posebnih nalog v zvezi z obnovo.

(72)

Komisija glede na navedene informacije meni, da regija Valonija sprejema odločitve, ki jih nato izvaja družba SOGEPA. V zvezi z družbo SPAQUE se zdi, da lahko navedena regija prek nanjo prenesenih nalog neposredno vpliva na njene ukrepe.

(73)

Komisija iz navedenega na tej točki postopka ugotavlja, da obravnavani ukrepi vključujejo državna sredstva in jih je mogoče pripisati državi.

(74)

Pogoj v zvezi s selektivnostjo je vsekakor izpolnjen. Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da so bili vsi obravnavani ukrepi dodeljeni eni sami družbi, to je družbi VSL ali stečajnemu upravitelju družbe CVSL za ukrep št.o3 (poroštvo v višini 150 000 EUR).

(75)

Zdaj je treba preučiti merilo ekonomske ugodnosti pri pomoči za reševanje pa tudi pri drugih obravnavanih ukrepih glede na pripombe, ki so jih predložili belgijski organi k sklepu o začetku postopka.

(76)

Pomoč za reševanje, dodeljena v obliki posojila v višini 1 milijona EUR po obrestni meri 3,07 %, povečani za 100 bazičnih točk, za plačilo družbi SOGEPA, družbi VSL zagotavlja ekonomsko ugodnost. Navedeno posojilo je bilo brez zavarovanja dodeljeno podjetju v težavah, ki je dva meseca pred tem vložilo zahtevo za pravno reorganizacijo (glej odstavek 5.2.1). Kot so priznali belgijski organi, družba VSL kot podjetje v težavah ne bi nikoli mogla pridobiti posojila pri zasebni banki. Zato je bila s tem ukrepom družbi VSL dodeljena ugodnost v višini 1 milijona EUR (vrednost posojila).

(77)

Dvomi Komisije so se nanašali na skladnost te javne intervencije z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(78)

Belgijski organi v svojih pripombah niso obravnavali merila ekonomske ugodnosti in niso razpravljali o obstoju ali neobstoju gospodarske kontinuitete med družbama CVSL in VSL.

(79)

Po zadnjih informacijah, ki jih ima na voljo Komisija, je navedeno poroštvo zadevalo posojilo v višini 300 000 EUR, ki ga je dodelila banka ING stečajnemu upravitelju družbe CVSL. Dodeljeno je bilo brezplačno v višini 150 000 EUR. To posojilo naj bi omogočilo nadaljevanje dejavnosti družbe CVSL do morebitnega prevzema družbe.

(80)

Komisija navaja, da so jo belgijski organi obvestili, da zainteresirane strani ob odobritvi garancije niso sklenile in podpisale garancijske pogodbe. Zato je edini element, ki ga ima na voljo, dopis družbe SOGEPA z dne 24. septembra 2008, naslovljen na banko ING, v katerem družba SOGEPA potrjuje svoje poroštvo, da bo krila morebitne izgube, izhajajoče iz nadaljevanja dejavnosti, v višini 150 000 EUR. Komisija zato navaja, da je družba SOGEPA brezplačno odobrila poroštvo stečajnemu upravitelju podjetja v stečaju. Poleg tega so belgijski organi izjavili, da je banka ING odobritev posojila pogojila s pridobitvijo poroštva. Komisija je zato glede na navedeno menila, da brez javne intervencije ne bi bilo dodeljeno celotno posojilo. Komisija poleg tega ugotavlja, da regija Valonija ni imela neposredne pravne ali poslovne povezave z družbo CVSL. Navedena regija ni bila neposredno ali posredno prek družbe SOGEPA delničarka družbe CVSL. Zato ni imela poslovnega interesa za odobritev navedenega brezplačnega poroštva družbi CVSL.

(81)

Komisija iz navedenega ugotavlja, da je družba CVSL z brezplačno odobritvijo navedenega poroštva pridobila ugodnost. Ta ugodnost ustreza premiji, ki bi jo zahtevalo zasebno podjetje za odobritev poroštva v podobnih okoliščinah, družba SOGEPA pa se ji je odpovedala.

(82)

Belgijski organi so navedli, da je stečajni upravitelj posojilo v višini 300 000 EUR v celoti poplačal 28. julija 2009 iz razpoložljivih sredstev in z uveljavljanjem poroštva v višini 150 000 EUR.

(83)

Zato znesek pomoči ustreza razliki med obrestno mero za posojilo, ki bi jo stečajni upravitelj družbe CVSL plačal na trgu brez državnega poroštva, in dejansko plačano obrestno mero s poroštvom.

(84)

Ta pristop je v skladu s točko 4.2 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (11): „Pri posameznih poroštvih je gotovinski ekvivalent dotacije poroštva enak razliki med tržno ceno poroštva in dejansko plačano ceno. Kadar na trgu niso predvidena poroštva za zadevno vrsto transakcije, ni na voljo tržne cene za poroštvo. V tem primeru je treba element pomoči izračunati na enak način kot ekvivalent dotacije ugodnega posojila, in sicer kot razliko med določeno tržno obrestno mero, ki bi veljala za podjetje brez poroštva, ter obrestno mero, pridobljeno z državnim poroštvom, potem ko se upoštevajo morebiti plačane premije.“

(85)

Ta znesek je treba izračunati po naslednji formuli:

Znesek pomoči = (14,59 % – 10,75 %) × 300 000 × 343/365 = 10 825,64 EUR

(86)

14,59 % je izračunanih tako: 4,59 % (izhodiščna obrestna mera za Belgijo avgusta 2008 (12)), ki ji je treba prišteti 1 000 bazičnih točk zaradi položaja družbe CVSL (podjetje, ki ima bonitetno oceno CCC in nizko stopnjo zavarovanja (13)). 10,75 % je obrestna mera za posojilo banke ING, 343 dni pa je obdobje, za katero je bilo posojilo dodeljeno do njegovega poplačila.

(87)

Dvomi Komisije so se nanašali na skladnost z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu pogojev v zvezi s prodajo in plačilom pogojev za uporabo znamk s strani družbe VSL (plačilo ustreza 1,5 % EBITDA v prvih petih proračunskih letih in 5 % od šestega proračunskega leta) (14).

(88)

Pogodba z dne 29. januarja 2009 med družbama Compagnie financière du Val, ki je v lasti regije Valonija, in VSL določa podelitev izključne licence za uporabo znamk in pogoje odkupa znamk s strani družbe VSL (glej uvodno izjavo 19 in naslednje).

(89)

Komisija ugotavlja, da za navedeno izključno licenco za uporabo znamk veljajo pogoji, ki jih zasebni tržni udeleženec ne bi zahteval. Regija Valonija je namreč v zameno od družbe VSL zahtevala naslednje: „Regija Valonija lahko to pravico do uporabe kadar koli samodejno in brez predhodnega opozorila prekliče, če se družba VSL (ali njeni pravni nasledniki) ne bi izkazala z industrijsko proizvodnjo kristalnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo na območju Val Saint-Lambert v Seraingu, in ob tem ohranila najmanj 60-odstotno zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa ob izvzetju odpusta iz ekonomskih razlogov na datum stečaja družbe CVSL […]“ Komisija ugotavlja, da regija Valonija družbi VSL v zameno za podelitev izključne licence nalaga obveznost ohranjanja proizvodnje na območju Serainga in obveznost ohranjanja a priori določene ravni zaposlenosti. Navedeni pogoji so vplivali na plačilo licence in ceno prihodnje prodaje znamk.

(90)

Po mnenju Komisije sta se iz političnih razlogov (ohranjanje dejavnosti v Seraingu in določena raven zaposlenosti) znižala plačilo za uporabo licence in prodajna cena. Zato plačila v znesku 1,5 % EBITDA v prvih petih proračunskih letih in 5 % od šestega proračunskega leta ni mogoče šteti za plačilo, skladno s tržno ceno. Niti cene [od 700 000 do 1 000 000] EUR, ki so jo predlagali kupci oktobra 2008 v okviru postopka prevzema, ni mogoče obravnavati kot tržne zaradi pogojev, navedenih zgoraj, ki jih zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi naložil in ki so lahko nekatere vlagatelje odvrnili od predložitve ponudbe.

(91)

Znesek pomoči, ki izhaja iz uporabe znamk, ustreza razliki med plačilom, ki bi ga predlagal zasebni vlagatelj brez političnih pogojev, ki jih je naložila regija Valonija, in dejansko izvedenim plačilom. Belgijski organi bodo morali v okviru postopka izterjave imenovati neodvisnega izvedenca, usposobljenega za izvedbo tovrstne ocene, izbranega po odprtem in preglednem postopku in imenovanega s soglasjem Komisije. Ta izvedenec bo pripravil študijo, na podlagi katere bo mogoče določiti plačilo, skladno s splošno uporabljenimi metodami, sprejetimi za upravljanje sredstev intelektualne lastnine.

(92)

Ukrep v zvezi s prenosom ni bil nikoli izveden zaradi stečaja družbe VSL. Prenos znamk ni bil izveden in regija Valonija je še vedno njihova lastnica. Komisija zato meni, da ni treba naložiti vračila navedenega ukrepa, ker nikoli ni bil izveden.

(93)

Dvomi Komisije so se nanašali na vrednost, določeno za zavarovanje posojila in za obrestno mero. Komisija je namreč menila, da je bila lahko dejanska vrednost zemljišč, ki služijo kot zavarovanje, manjša ali celo negativna, ker je bilo treba navedena zemljišča ali del teh dekontaminirati.

(94)

Komisija namreč ugotavlja, da je iz dokumentov, ki so ji bili predloženi, razvidno, da je bil pod hipoteko del nepremičnin družbe VSL, ki jih je bilo treba obnoviti in dekontaminirati, če bi se prodale. Belgijski organi so odgovorili, da na datum priprave izvedenskega poročila za lastnika zadevnih nepremičnin ni veljala nobena zakonska obveznost. Zato naj pri vrednosti navedenih nepremičnin ne bi bilo treba upoštevati morebitnih stroškov dekontaminacije.

(95)

Belgijski organi so v pripombah k sklepu o začetku postopka predložili izvedensko mnenje, ki ga je januarja in februarja 2009 pripravila izvedenska pisarna Marengo in v skladu s katerim je bila tržna vrednost nepremičninskih sredstev, zavarovanih s hipoteko, ocenjena na 3 137 000 EUR. V primeru prostovoljne javne prodaje bi bila vrednost navedenih sredstev 2 871 000 EUR, v primeru javne prodaje po skrajšanem postopku pa 1 915 000 EUR. Belgijski organi so na podlagi navedenega menili, da je bila vrednost zavarovanja povsem ustrezno določena, ker naj bi se nanašala na celotno zadevno posojilo.

(96)

Poleg tega je v poročilu uprave upravnega sveta, priloženem letnim finančnim poročilom za proračunsko leto, zaključeno 31. decembra 2009, navedeno, da je v poročilu o študiji pisarne Marengo, katerega namen je oceniti nepremičninska sredstva družbe VSL v letu 2009, navedeno, da so določene vrednosti pravilne samo, če so zemljišča in objekti dekontaminirani, kar še niso. V nadaljevanju poročila je poudarjeno, da je družba, odgovorna za razvoj projekta Cristal Park, družbi VSL predložila ponudbo za nakup vseh zemljišč in objektov „v obstoječem stanju“ za 2 000 000 EUR. Upravni svet se je tedaj zaradi boljšega prikaza dejanskega stanja odločil, da v bilanco stanja vključi samo vrednost, ki ustreza ponudbi za nakup, ki je vmes med javno prodajo po skrajšanem postopku ter prostovoljno prodajo dekontaminiranih zemljišč in objektov.

(97)

Komisija zato meni, da je mogoče na podlagi ocene neodvisnega izvedenca in ponudbe za nakup navedena zavarovanja opredeliti kot visoka.

(98)

Belgija poleg tega zaradi sesutja informacijskega sistema poleti leta 2009 Komisiji ni mogla predložiti bilance stanja podjetja na dan 31. avgusta 2009, ko je bilo dodeljeno posojilo. Komisija ne pozna finančnega položaja podjetja 31. avgusta 2009, pozna pa njegov finančni položaj 31. decembra 2009. Na ta datum je družba VSL izkazovala primanjkljaj v višini 2 milijona EUR, pri čemer je bil začetni osnovni kapital družbe 2 milijona EUR. Navedeno podjetje je imelo tudi veliko rezervo v višini 3 milijonov EUR in 5,759 milijona EUR dolgov. EBITDA družbe VSL je bil negativen. Zato Komisija brez drugih elementov, ki jih je predložila Belgija, ugotavlja, da je bila družba v težavnem finančnem položaju kljub rednim vložkom njenega večinskega delničarja. Komisija meni, da je bila bonitetna ocena družbe VSL ob dodelitvi posojila glede na računovodske informacije, navedene zgoraj, in v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o referenčnih obrestnih merah) (15) CCC.

(99)

Komisija ugotavlja, da so belgijski organi obrestno mero za posojilo, dodeljeno 31. avgusta 2009, določili na 4,7 %. Sporočilo o referenčni obrestni meri določa prištetje 400 bazičnih točk po obrestni meri 1,77 % (16), veljavni za Belgijo ob dodelitvi posojila za podjetje, katerega bonitetno oceno bi bilo mogoče opredeliti kot CCC in ki zagotavlja visoko zavarovanje, to je obrestno mero 5,77 % (1,77 % + 400 bazičnih točk).

(100)

Komisija ugotavlja, da je obrestna mera za posojilo, dodeljeno 31. avgusta 2009, s strani regije Valonija, ki jo zastopa družba SOGEPA, določena na 4,7 % za sedem let, pod pragom 5,77 %, ki ga je določila Komisija, in da obstaja element pomoči v korist družbe VSL.

(101)

Ta element pomoči obsega 1,07 %, to je razlika med dvema obrestnima merama (5,77 % – 4,7 %), kar je 16 050 EUR na leto.

(102)

Dvomi Komisije so se nanašali na domnevno enakovrednost navedenega ukrepa in nazadnje na skladnost tega ukrepa z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu po eni strani zaradi ekonomskega in finančnega položaja družbe ob povečanju kapitala in po drugi strani zaradi zelo skope vsebine dokumentov, ki so jih predložili belgijski organi za utemeljitev upravičenosti navedenega ukrepa.

(103)

Belgijski organi v svojih pripombah navajajo, da se Komisija pri opredelitvi ukrepa kot državne pomoči ne more opreti na naknadni donos naložbe. Poleg tega menijo, da regija Valonija sicer ni bila delničarka, vendar naj bi imela interes, da podpre dejavnost družbe VSL kot pomemben upnik (glej ukrep 4).

(104)

Toda Komisija ugotavlja, da regija Valonija prispeva sveži kapital, družba CFC pa prinaša terjatev, ki jo ima do svoje podružnice. Navedena regija 17. marca 2011 v nasprotju s trditvami belgijskih organov ni intervenirala hkrati z delničarsko družbo CFC. Vložek družbe CFC 5,2 milijona EUR je namreč dejansko sestavljen iz seštevka več predujmov, izvedenih med 25. majem 2009 in 29. marcem 2011. Regija Valonija in družba CFC poleg tega nista v enakem položaju in jima ne grozijo enaka tveganja. Regija Valonija pred navedenim ukrepom ni bila delničarka družbe VSL. Družba CFC pa je delničarka družbe VSL in ima interes, da si navedeno podjetje opomore ali vsaj omeji svoje izgube. Komisija zato meni, da povečanja kapitala ni mogoče obravnavati kot enakovreden ukrep.

(105)

To, da je regija Valonija dodelila posojilo dve leti pred tem, ne zadostuje za utemeljitev preudarnosti povečanja kapitala. Poleg tega z okoliščino, da ima regija Valonija po eni strani terjatev v začetnem znesku 280 000 EUR, vendar nedvomno nižjem ob povečanju kapitala, saj je družba VSL to terjatev po navedbah belgijskih organov od 5. oktobra 2008 poplačevala v znesku 35 000 EUR na leto, in da je po drugi strani leta 2009 dodelila posojilo v višini 1,5 milijona EUR, ni mogoče utemeljiti preudarnosti dodatne naložbe v višini 1,5 milijona EUR v družbo, katere finančni položaj se je še naprej slabšal (glej odstavek 5.2.1).

(106)

Komisija poleg tega trdi, da odločitev o povečanju kapitala ni bila sprejeta na podlagi poslovnega načrta, temveč samo na podlagi eno stran finančne napovedi, dolge eno stran. V tej napovedi ni nikjer pojasnjeno, kako si namerava navedeno podjetje opomoči, niti kaj naj bi zagotovilo v zameno ponudniku kapitala, to je regiji Valonija. Vendar je bilo že v proračunskem letu od 2008 do 2009 očitno, da je bilo navedeno podjetje v težavnem ekonomskem in finančnem položaju (glej ukrep 4). S samim povečanjem prometa ni mogoče utemeljiti povečanja kapitala za 1,5 milijona EUR brez upoštevanja drugih meril, kot sta EBITDA ali stopnja zadolženosti podjetja.

(107)

Zato povečanja kapitala ni mogoče izenačiti z ravnanjem zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, temveč ga je mogoče obravnavati kot pomoč v višini 1,5 milijona EUR, ki ustreza celotnemu povečanju kapitala.

(108)

Ukrep 7 združuje ugodnosti, zagotovljene družbi VSL, v skupnem znesku 197 503,04 EUR. Komisija meni, da je za te treba šteti, da ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena 107(1) Pogodbe in da torej ne pomenijo pomoči, po začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 1407/2013 (17). Člen 7 navedene uredbe določa, da se uporablja za pomoč, dodeljeno pred začetkom njene veljavnosti, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz navedene uredbe.

(109)

Upravičenec ni podjetje, katerega področje dejavnosti spada med izjeme, naštete v členu 1 navedenega predpisa. Belgijski organi so v skladu s členom 3(1) navedene uredbe potrdili, da skupni znesek ukrepov, ki jih je dodelila navedena regija, v obdobju treh proračunskih let ne presega 200 000 EUR. Spremljanje iz člena 6 navedene uredbe je izvajala družba SOGEPA. Komisija iz navedenega sklepa, da obravnavani ukrepi izpolnjujejo pogoje iz navedene uredbe. Poleg tega je mogoče zadevne ukrepe glede na njihovo obliko (subvencije) obravnavati kot pregledne v smislu člena 4 navedene uredbe. Nazadnje, sedanja veljavna uredba v nasprotju s prejšnjo uredbo ne izključuje pomoči de minimis za podjetja v težavah.

(110)

Zato je mogoče za ukrepe v obravnavanem primeru šteti, da ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena 107(1) Pogodbe in da jih je treba obravnavati tako, da ne pomenijo državne pomoči.

(111)

Komisija se je zaradi negotovosti pri oceni stroškov sanacije, pripisanih družbi VSL, spraševala, ali je bila prodajna cena zemljišč in nepremičnin, ki jih je kupila družba SPAQUE, to je 2 040 000 EUR, tržna cena. Komisija se je spraševala tudi v zvezi z brezplačnim dajanjem na voljo nepremičnin družbe SPAQUE v korist družbe VSL.

(112)

Komisija je ugotovila, da je bilo časovno zaporedje dogodkov tako:

(113)

Komisija mora v obravnavanem primeru preučiti dva dokumenta, v katerih sta dve različni oceni stroškov dekontaminacije.

(114)

Belgijski organi so se za izpodbitje ocene, pripravljene decembra 2011, sklicevali na naslednje razloge. Najprej menijo, da se ta ne nanaša na sanacijska dela, da bi se navedeno območje varnostno preuredilo za sedanjo industrijsko uporabo, temveč da je njen namen omogočiti razvoj tematskega trgovinskega centra za stanovanjsko opremo, dekoracijo in prosti čas, kar naj bi ustrezalo predvideni uporabi območja. Po njihovih navedbah je ta ocena interna in je ni pripravil pooblaščen izvedenec ter se delno nanaša na zemljišča, ki niso bila prenesena na družbo SPAQUE. Belgijski organi nazadnje navajajo, da navedena ocena temelji na opazovalni študiji, pri kateri se samo preveri morebiten obstoj degradacije in pripravi njen opis. V navedeni oceni je poleg tega pojasnjeno, da je potekala opisna študija (18).

(115)

Belgijski organi dalje trdijo, da objektov, navedenih v oceni, pripravljeni decembra 2011, ni mogoče identificirati, in nato pojasnjujejo, da je njihova skupna površina +/– 67 000 m2 večja od celotne površine (50 299 m2) objektov, navedenih v prodajni pogodbi z dne 13. decembra 2012. Po njihovih navedbah bi bilo mogoče s to razliko 17 000 m2 utemeljiti nižje stroške sanacije. Belgijski organi so poleg tega navedli, da jedro nekdanjega industrijskega območja, to so objekti št. 18, 19, 22 in 22A, ni bilo vključeno v prodajo družbi SPAQUE in da so torej ostali v lasti družbe VSL. Poleg tega navajajo, da naj bi te nepremičnine bile glavni vir onesnaženja od industrijske dejavnosti.

(116)

Komisija najprej ugotavlja, da je prodajno ceno maja leta 2012 ocenila neodvisna pisarna izvedencev. Po tej oceni je prodajna cena 2 090 000 EUR. V navedenem poročilu je poleg tega pojasnjeno, da specializirana pisarna za študije, ki jo je pooblastil sedanji lastnik navedenega območja, trenutno pripravlja oceno stroškov dekontaminacije. Stroške dekontaminacije je torej ocenil tudi neodvisni in specializirani izvedenec, to je družba GEOLYS.

(117)

Belgijski organi so v odgovoru z dne 23. maja 2014 potrdili, da so bila zemljišča in nepremičnine, ocenjeni v poročilu družbe GEOLYS, dejansko enaki kot tisti, ki so bili prodani 13. decembra 2012. Belgijski organi so poleg tega pojasnili, da veljavna valonska zakonodaja v primeru pretekle degradacije in glede na prizadeta območja, na katerih so degradirana zemljišča in nepremičnine glede na območja ureditve, omejuje obseg obveznosti lastnika degradiranega zemljišča ali nepremičnine. Zato je treba upoštevati samo stroške dekontaminacije navedenega območja, da bi se to uskladilo z namembnostjo, veljavno ob prodaji, to je industrijsko uporabo, ter jih odšteti od vrednosti zemljišč in objektov. Komisija ugotavlja, da je bilo v dopisu družbe GEOLYS izrecno navedeno, da so bili stroški ocenjeni za industrijsko namembnost navedenega območja.

(118)

Komisija glede na navedeno sklepa, da je bila prodajna cena, po kateri je družba VSL prodala nepremičnine družbi SPAQUE (ustrezajoča prodajni ceni, ki jo je ocenil izvedenec, z odštetimi stroški dekontaminacije, ki jih je ocenila družba GEOLYS), tržna cena in ne vsebuje elementov pomoči.

(119)

Belgijski organi brezplačno dajanje na voljo nekaterih objektov s strani družbe SPAQUE utemeljujejo z zavezo družbe VSL, da bo sodelovala z družbo SPAQUE, in sicer da bo predložila vse koristne in potrebne informacije za obnovitvena in dela dekontaminacije, ki jih je treba izvesti na navedenem območju.

(120)

Komisija najprej ugotavlja, da so belgijski organi v svojih pripombah navedli, da so navedene nepremičnine v lasti družbe SPECI. Toda pogodbo o brezplačnem dajanju na voljo sta sklenili družbi SPAQUE in VSL, družba SPECI pa ni bila stranka navedene pogodbe. Belgijski organi poleg tega niso dokazali, da je bila družba SPECI lastnica navedenih nepremičnin.

(121)

Komisija poleg tega ugotavlja, da navedena utemeljitev ni podprta z nobenim dokazom, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti, ali je bil znesek najemnin, ki se mu je družba SPAQUE prostovoljno odrekla, enakovreden zavezi družbe VSL. Belgijski organi namreč niso navedli nobenega podrobnega podatka o načinih in dejanskosti izvajanja navedene zaveze.

(122)

Komisija zato meni, da je družba VSL s preklicnim brezplačnim dajanjem na voljo dela območja „Cristalleries du Val Saint-Lambert“ z dne 11. decembra 2012 pridobila ugodnost.

(123)

Znesek pomoči ustreza znesku najemnin, ki bi jih družba VSL morala plačati pod tržnimi najemnimi pogoji. Navedeni znesek bo treba izračunati na podlagi (indeksiranega) katastrskega dohodka, ki so ga določili pristojni belgijski organi (to je uprava za kataster, registracijo in premoženje (Administration du Cadastre, de l'Enregistrement et des Domaines, ACED) za vsako zavedeno nepremičnino, in sicer glede na trajanje njenega oddajanja v najem. (Indeksirani) katastrski dohodek je namreč določen tako, da odraža povprečni neto dohodek, ki bi ga nepremičnina prinesla njenemu lastniku v enem letu, ob upoštevanju trga najemnih storitev, in je zato po mnenju Komisije ustrezna podlaga za oceno najemne vrednosti zadevnega premoženja. Belgijski organi lahko v okviru postopka izterjave na podlagi mnenja neodvisnega in pooblaščenega izvedenca, ki ga mora odobriti Komisija, dokazati, da je treba navedeni znesek popraviti, da bi se upoštevale posebnosti zadevnega premoženja.

(124)

Komisija glede pogojev v zvezi z negativnim vplivom na konkurenco in trgovino med državami članicami ugotavlja, da so v Evropski uniji številni proizvajalci kristalnega stekla in kristalnih izdelkov, ne glede na to, ali se ti uporabljajo kot uporabni pripomočki ali pa kot umetniški ali luksuzni predmeti. Po informacijah, ki jih je predložila Belgija, se zdi, da naslednje družbe proizvajajo vsaj delno podobne izdelke kot družba VSL: Baccarat (Francija), Saint-Louis (Francija), Lalique (Francija), Daum (Francija), Arc International (Francija), Montbronn (Francija) in Bohemian glassworks (Češka). Komisija ugotavlja, da so izdelki teh podjetij in drugih udeležencev na trgu predmet trgovine med državami članicami.

(125)

Natančneje v zvezi z ukrepom 3 (poroštvo v višini 150 000 EUR) in ukrepom 5 (posojilo v višini 1,5 milijona EUR) je znesek pomoči nižji od praga pomoči de minimis, čeprav ga zaradi pomanjkanja nekaterih podatkov ni mogoče natančno izračunati. Vendar Komisija meni, da navedenega ukrepa ni mogoče opredeliti kot pomoč de minimis ter da negativno vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami. Ukrepov, dodeljenih leta 2008 in 2009, namreč ni mogoče opredeliti kot pomoč de minimis, ker v skladu z uredbo (19), ki je pred tem veljala do 31. decembra 2013,podjetjem v težavah ni bilo mogoče dodeliti tovrstne pomoči. Družba CVSL je bila ob odobritvi poroštva v stečajnem postopku. Poleg tega se v skladu z novo uredbo, veljavno od 1. januarja 2014 (20), ta tako kot prejšnja uredba uporablja samo za pregledne pomoči. Poroštva v obravnavanem primeru pa ni mogoče obravnavati kot takega. Člen 4(6)(a) navedene uredbe namreč določa: „Pomoč v obliki jamstev velja za pregledno pomoč de minimis, če upravičenec ni v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti […]“. Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, je bila družba CVSL ob odobritvi poroštva v stečajnem postopku. Člen 4(3)(a) in (b) v zvezi s posojilom določa: „Pomoč v obliki posojil velja za pregledno pomoč de minimis, če upravičenec ni v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti […] in je posojilo zavarovano s premoženjem v višini najmanj 50 % njegovega zneska ter znaša do 1 000 000 EUR v obdobju petih let ali 500 000 EUR v obdobju desetih let;“ Posojilo v obravnavanem primeru ne izpolnjuje zadnjega pogoja.

(126)

Poleg tega Komisija meni, da za pojem pomoči ni potrebno, da bi bila izkrivljanje konkurence ali negativen vpliv na trgovino očitna ali dejanska. Dejstvo, da je znesek pomoči nizek, ali da je podjetje, ki prejme pomoč, majhno, samo po sebi ne izključuje izkrivljanja konkurence ali grožnje izkrivljanja konkurence, vendar verjetnost, da bi lahko prišlo do izkrivljanja, ne sme biti zgolj hipotetična. V obravnavanem primeru glede na naravo trga, opisano v uvodni izjavi 124 zgoraj, ta verjetnost ni hipotetična. Po navedbah belgijskih organov je v Evropi in zunaj nje približno štirideset delujočih tovarn kristala. Družba Val Saint-Lambert deluje na trgu kristala, povezanem z namiznim priborom ali dekoracijo. Kadar potrošnik lahko izbira med več podobnimi izdelki različnih znamk, karafo družbe VSL ali karafo kakšne druge tovarne kristala, vsaka pomoč, ki jo prejmejo proizvajalci na tem področju povzroči izkrivljanje konkurence pri drugih.

(127)

Komisija iz navedenega ugotavlja, da so vsi obravnavani ukrepi razen ukrepa 7 pomoči, ki lahko negativno vplivajo na konkurenco in trgovino med državami članicami

(128)

Komisija ugotavlja, da so vsi obravnavani ukrepi razen ukrepa 7 in prodaje nepremičnin družbe VSL družbi SPAQUE (del ukrepa 8) pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(129)

Prepoved državnih pomoči iz člena 107(1) PDEU ni absolutna niti brezpogojna. Zlasti odstavka 2 in 3 člena 107 PDEU sta pravni podlagi, ki omogočata obravnavanje nekaterih pomoči kot združljivih z notranjim trgom. V obravnavanem primeru je treba zlasti preučiti, ali bi bilo mogoče obravnavane ukrepe šteti za združljive na podlagi člena 107(3) PDEU, v skladu z merili, navedenimi v Smernicah za reševanje in prestrukturiranje. Za to je treba najprej določiti, v katerih obdobjih je mogoče družbi CVSL in VSL obravnavati kot podjetji v težavah.

(130)

Poleg tega je za ukrep 3, dodeljen septembra 2008, prav tako treba ugotoviti, ali je bila med družbo CVSL v stečaju in dejavnostmi, prenesenimi na kupce, ki so sestavljali družbo VSL, gospodarska kontinuiteta, da bi določili, ali je družba VSL imela ugodnosti, povezane z dodelitvijo navedenega ukrepa. Ugotovitve na podlagi te analize namreč vplivajo na analizo združljivosti ukrepov 3 in 1.

(131)

Treba je določiti, v katerih obdobjih je mogoče družbi CVSL in VSL obravnavati kot podjetji v težavah.

(132)

Belgijski organi v svojih pripombah ne izpodbijajo, da je bila družba CVSL ob odobritvi poroštva septembra 2008 (ukrep 3) podjetje v težavah, vendar menijo, da je ta ukrep koristil družbi CVSL in ne družbi VSL.

(133)

Poleg tega menijo, da je mogoče družbo VSL opredeliti kot podjetje v težavah samo od 8. februarja 2012, ko je bila vložena zahteva za pravno reorganizacijo. Pred tem naj družbe VSL ne bi bilo mogoče opredeliti kot podjetje v težavah, saj je bila ta družba po njihovih navedbah novo podjetje in je imelo v skladu z odstavkoma 10 in 11 Smernic za reševanje in prestrukturiranje iz prakse odločanja Komisije brezpogojno podporo svojega večinskega delničarja, to je družbe CFC.

(134)

Komisija ugotavlja, da je bila družba CVSL ob dodelitvi ukrepa 3 podjetje v težavah od sodbe z dne 11. avgusta 2008.

(135)

V zvezi z ukrepi 5, 6 in 8 se belgijski organi v utemeljitev tega, da družba VSL ni bila v težavah, opirajo na sklep Saab (21). Zlasti so predložili kronološko poročilo splošnih računov, v katerem so našteti finančni tokovi med družbo VSL in njenim večinskim delničarjem družbo CFC, da bi dokazali, da je mogoče ravnanje družbe CFC dejansko izenačiti z ravnanjem družbe General Motors, ki naj bi še naprej podpirala svojo podružnico Saab s kapitalskimi in likvidnostnimi vložki, da bi nadomestila njene izgube, Komisija pa je zato sklepala da družba Saab ni bilo podjetje v težavah v smislu Smernic (glej uvodno izjavo 59 tega sklepa).

(136)

Družba CFC je namreč od 25. maja 2009 poleg kapitala, vplačanega ob prevzemu, zakonito vložila več kot 8 milijonov EUR, kar kaže, da družbe VSL v prvem obdobju po likvidaciji sredstev družbe CVSL kot podjetja v težavah na podlagi odstavkov 12 in 13 Smernic za reševanje in prestrukturiranje ne bi bilo mogoče šteti za podjetje v težavah. V tem obdobju jo je namreč večinski delničar družbe VSL lahko podpiral z rednimi vložki, kar dokazuje, da je lahko težave družbe VSL reševal njen večinski delničar. Zato Komisija meni, da družba VSL od januarja 2009 do februarja 2012 ni izpolnjevala meril podjetja v težavah v smislu Smernic.

(137)

Nasprotno, družba VSL je bila od februarja 2012 znova v postopku pravne reorganizacije. Poleg tega so belgijski organi dokazali, da družba CFC ni več mogla podpirati svoje podružnice, kot jo je lahko do zdaj. V sklepu o začetku postopka je bilo pojasnjeno, da je bila raven likvidnosti družbe CFC 1,26 milijona EUR, zato naj bi z dodelitvijo enakovrednega zneska družbi VSL (najnižjega, ki je potreben za njeno reševanje) ostala skoraj brez vseh likvidnostnih sredstev. Zato je treba družbo VSL ob odobritvi pomoči za reševanje (ukrep 1) aprila 2012 obravnavati kot podjetje v težavah v smislu točke 10(c) Smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(138)

Če povzamemo, Komisija meni, da je bila družba CVSL v težavah od 11. avgusta 2008 (datum sodbe o razglasitvi stečaja) do konca novembra 2008 (ustanovitveni akt družbe VSL). Družbo VSL je treba šteti za podjetje v težavah od 9. februarja 2012 (datum postopka pravne reorganizacije) do sodbe z dne 14. oktobra 2013 (datum sodbe o razglasitvi stečaja).

(139)

Družbi CVSL in VSL sta bili torej ob odobritvi ukrepov 1 in 3 podjetji v težavah. Analizo njune združljivosti je torej treba opraviti na podlagi Smernic.

(140)

Belgija meni, da je ta pomoč združljiva na podlagi Smernic za reševanje in prestrukturiranje. Komisija pa meni, da ni bilo spoštovano načelo enkratne pomoči iz točke 72 in naslednjih Smernic. Družba VSL naj bi namreč septembra 2008 prejela nezdružljivo pomoč za reševanje (glej uvodno izjavo 141). Zato naj ne bi mogla prejeti nove pomoči za reševanje pred letom 2018. Poleg tega so belgijski organi potrdili, da je bilo posojilo v višini 1 milijona EUR predmet prijave terjatve stečajnemu upravitelju 5. novembra 2013 v korist družbe SOGEPA. Navedena terjatev je bila knjižena na strani obveznosti družbe VSL in do danes ni bila poplačana. Zato posojilo ni bilo poplačano v šestih mesecih po odobritvi v skladu s točko 25(a) Smernic. Komisija zato meni, da pomoč za reševanje z dne 3. aprila 2012, ki ustreza znesku posojila, to je 1 milijon EUR, ni združljiva s skupnim trgom.

(141)

Komisija v odstavku 5.2.1 meni, da je bila družba CVSL ob odobritvi poroštva podjetje v težavah. Element pomoči, ki izhaja iz brezplačne odobritve poroštva, bi lahko torej bil razglašen za združljivega samo, če izpolnjuje pogoje iz Smernic za reševanje in prestrukturiranje. Navedeno poroštvo pa je bilo, kakor je prikazano zgoraj, odobreno brezplačno. V skladu s točko 25(a) Smernic za reševanje in prestrukturiranje mora biti pomoč v denarnih sredstvih v obliki jamstev za posojilo „z obrestno mero, ki je vsaj primerljiva z obrestno mero, ki jo plačujejo zdrava podjetja […]“. Poleg tega belgijski organi kljub posebni zahtevi za informacije v zvezi s tem niso predložili elementov v zvezi s spoštovanjem obveznosti ukinitve poroštva po šestih mesecih (točka 25(a)) Smernic). Komisija na podlagi navedenih elementov meni, da elementa pomoči, ki izhaja iz brezplačne odobritve poroštva, ni mogoče šteti za pomoč za reševanje, združljivo s skupnim trgom, niti ga ni mogoče razglasiti za združljivega na drugih podlagah.

(142)

Ker je torej ukrep 3 nezdružljiva pomoč za reševanje, dodeljena leta 2008 pred prevzemom družbe CVSL, je treba ugotoviti, ali obstaja gospodarska kontinuiteta med družbo CVSL v stečaju in dejavnostmi, prenesenimi na kupce, ki so sestavljali družbo VSL, da bi določili, ali je VSL imela ugodnosti, povezane z odobritvijo navedenega ukrepa.

(143)

Komisija se je v sklepu o začetku postopka spraševala, ali je mogoče ugotoviti gospodarsko kontinuiteto med družbama CVSL in VSL, z drugimi besedami, ali so bile ugodnosti, izhajajoče iz odobritve poroštva v višini 150 000 EUR septembra 2008, prenesene na kupce družbe CVSL, ki so ustanovili družbo VSL. Od ugotovitev na podlagi te analize sta odvisna ugotovitev subjekta, ki bo moral vrniti morebitne nezdružljive nezakonite pomoči, in analiza združljivosti ukrepa 1, zlasti kar zadeva načelo enkratne pomoči.

(144)

V zvezi s tem belgijski organi menijo, da je navedeni ukrep koristil družbi CVSL in ne družbi VSL ter da je bila gospodarska kontinuiteta med družbo CVSL in kupci prekinjena.

(145)

V skladu s sodno prakso je mogoče obveznost vračila razširiti na novo podjetje, na katero je zadevno podjetje preneslo svoja sredstva, če ta prenos kaže na gospodarsko kontinuiteto med podjetjema (22). Ni namreč mogoče izključiti, da se obveznost vračila razširi na drug subjekt, če bi se ugotovilo, da ima ta dejansko korist od zadevnih pomoči zaradi gospodarske kontinuitete med subjektoma.

(146)

V skladu s sodbo Sodišča z dne 8. maja 2003 v združenih zadevah Italija proti Komisiji, C-328/99 in C-399/00 (23), se pregled gospodarske kontinuitete med nekdanjim podjetjem in novimi strukturami opravi na podlagi tega sklopa indicev: zlasti predmeta prodaje (sredstva in obveznosti, kontinuiteta delovne sile, sredstva v paketu), cene prenosa, identitete delničarjev ali lastnikov novega podjetja, časa prenosa (po začetku pregleda, začetku formalnega postopka preiskave ali končni odločitvi) pa tudi ekonomske logike transakcije.

(147)

Belgijski organi so najprej navedli, da so bila sredstva, povezana z družbo CVSL, razdeljena med različne subjekte (matično družbo VSLI, družbo SARL VSLI v Franciji in družbo CVSL). Stečajni upravitelji so zaradi lažje izvedbe prevzema 23. oktobra 2008 sklenili pogodbo o prenosu, katere namen je z družbe v stečaju prenesti sredstva, razdeljena med navedene različne družbe.

(148)

Družba VSL je v skladu z memorandumom o soglasju z dne 1. oktobra 2008 in pogodbo o prevzemu z dne 31. avgusta 2009 prevzela vsa sredstva družbe CVSL razen gibljivih sredstev: objektov, v katerih so obrati družbe CVSL in skladišča, zemljišč, na katerih so postavljeni, materialov in poslovnih sredstev družbe CVSL, to so proizvodna orodja, kalupi, patenti in morebitne podznamke, ki naj bi bili na navedeni datum v lasti družbe CVSL, naročil v postopku izvedbe, zalog, vključno s tistimi, ki so bile prodane družbi francoskega prava SARL Val Saint-Lambert International in v zvezi s katerimi je stečajni upravitelj sprejel potrebne ukrepe, da bi bile dane na voljo kupcem.

(149)

Prenesen je tudi del nekdanjih sredstev družbe VSLI, to so znamke in modeli ter druge vrste intelektualne lastnine (elementi, navedeni v pogodbi, sklenjeni 5. oktobra 2005, pa tudi načrti, modeli, skice …), zazidane in nezazidane nepremičnine, ki jih je imela družba VSLI v Seraingu (showroom), ter zaloge na prodajnih mestih v Seraingu in Bruslju (Sablon).

(150)

Na družbo VSL je v celoti preneseno tudi lastništvo proizvodnih orodij (rezalni stroj, peč in sprednji del peči), najetih v obliki lizinga.

(151)

Družba VSL se je, ob popolni odvezi družbe CSVL, zavezala, da bo spoštovala vse pogodbe o delu in zaposlitvi, ki jih je sklenila in so veljale 30. septembra 2008. Družba VSL se je poleg tega zavezala, da bo spoštovala kolektivne in individualne socialne protokole, ki jih je sklenila, pri čemer si je pridržala samo možnost ponovnega pogajanja o nekaterih pogojih, da bi jih po potrebi prilagodila novemu dejanskemu stanju.

(152)

Nazadnje je družba VSL prevzela tudi sredstva v višini 280 000 EUR, s tem ko je družba CFV prenesla intelektualne pravice družbe CVSL. Družba VSL je v skladu s pogodbo z dne 29. januarja 2009, ki jo je sklenila z družbo SA Compagnie financière du Val, nadomestila družbo Interagora in prevzela obveznosti, ki jih je družba SA Interagora prevzela do družbe CFV s pogodbo z dne 5. oktobra 2005. Družba CFV je z navedeno pogodbo na družbo SA Interagora prenesla vse znamke in modele, neposredno ali posredno povezane z družbo CVSL. Dogovorjeni znesek 280 000 EUR ni bil poravnan.

(153)

Prevzem sredstev družbe CVSL je sodno potrdilo Tribunal de commerce de Liège 20. oktobra 2009.

(154)

Komisija glede na navedena dejstva v zvezi s predmetom prodaje ugotavlja naslednje: prevzem se nanaša na skoraj vsa sredstva družbe CVSL (vključno z naročili, ki so v postopku izvedbe), na vse pogodbe o delu in zaposlitvi, ki jih je sklenilo podjetje v stečaju in so veljale 30. septembra 2008, ter na uporabo znamk in intelektualnih pravic.

(155)

Komisija zato poudarja, da je bil obseg prevzetih dejavnosti enak obsegu dejavnosti družbe CVSL in da navedeni obseg prevzema celo presega obseg njene dejavnosti ter vključuje sredstva družbe VSLI, potrebna za nadaljevanje dejavnosti tovarne kristala.

(156)

Za ugotovitev, ali po prodaji sredstev družbe CVSL obstaja gospodarska kontinuiteta, je treba še preučiti, ali je bila ta prodaja izvedena po tržni ceni. Ta pogoj se brez razlike uporablja za opredmetena in neopredmetena sredstva.

(157)

Belgijski organi so navedli, da je v belgijskem stečajnem pravu odločilno merilo za unovčenje sredstev interes upnikov. V skladu s členom 75(3) zakona o stečaju lahko upniki ali stečajniki nasprotujejo nekaterim unovčenjem sredstev, če menijo, da bi lahko nameravano unovčenje posegalo v njihov položaj. Belgijski organi so navedli, da je odobritev državnega poroštva v višini 150 000 EUR izhajala prav iz želje po ohranitvi neprekinjenega poslovanja in uspešni izvedbi prenosa sredstev.

(158)

Komisija ugotavlja, da so bila sredstva družbe CVSL prodana po odprtem postopku, ki ga je vodil stečajni upravitelj navedene družbe v likvidaciji. Stečajnim upraviteljem je bilo predloženih 36 ponudb, pri čemer so jih na koncu prve faze sprejeli 12. Vzpostavljena je bila podatkovna soba, v kateri so bile zbrane informacije o družbi CVSL. Na videz se je objava nanašala na vsa sredstva, ne da bi bile pred tem opredeljene skupine sredstev.

(159)

Komisija ugotavlja, da je navedeni postopek a priori omogočal zvišanje prodajne cene vseh sredstev družbe CVSL.

(160)

Vendar dve okoliščini navajata Komisijo k mnenju, da navedeni postopek sam po sebi ne zadostuje za zagotovitev, da cena sredstev, ki so jo ponudili kupci, ustreza tržni ceni.

(161)

Prodaja sredstev družbe CVSL je bila pogojena s prevzemom vseh delovnih pogodb. Iz tega je razvidno, da navedena prodaja ni bila brezpogojna in da se je lahko zaradi navedene obveznosti prodajna cena znižala.

(162)

Nazadnje tudi za izključno licenco v zvezi z uporabo znamk veljajo pogoji, ki jih zasebni tržni udeleženec ne bi zahteval. Regija Valonija je od družbe VSL v zameno zahtevala plačilo, navedeno v pogodbi o prenovitvi z dne 29. januarja 2009 med regijo Valonija (ki jo zastopa družba CFV) in družbo VSL: „Regija Valonija lahko to licenco za uporabo kadar koli samodejno in brez predhodnega opozorila prekliče, če se družba VSL (ali njeni pravni nasledniki) ne bi izkazala z industrijsko proizvodnjo kristalnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo na območju Val Saint-Lambert v Seraingu, in ob tem ohranila najmanj 60-odstotno zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa ob izvzetju odpusta iz ekonomskih razlogov na datum stečaja družbe CVSL […]“. Komisija ugotavlja, da regija Valonija družbi VSL v zameno za podelitev izključne licence nalaga obveznost ohranjanja proizvodnje na območju Serainga in obveznost ohranjanja a priori določene ravni zaposlenosti. Navedeni politični pogoji bi lahko znižali prodajno ceno in odvrnili druge potencialne kandidate za prevzem, kar bi negativno vplivalo na konkurenco v okviru javnega razpisa in povzročilo, da finančno najboljša predlagana ponudba ne bi ustrezala dejanski tržni vrednosti (24).

(163)

Komisija glede na vsa navedena dejstva meni, da merilo cene prenosa ni izpolnjeno.

(164)

Cilj merila ekonomske logike transakcije je preveriti, ali kupec sredstev prenesena sredstva uporablja na enak način kot prenosnik, da bi nadaljeval enako gospodarsko dejavnost.

(165)

Belgijski organi menijo, da je logika družbe VSL bistveno drugačna od logike njenih predhodnic, zlasti ker je ob oživitvi dejavnosti tovarne kristala podprla nepremičninski projekt Cristal Park.

(166)

Komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da belgijski organi niso dokazali, da bi bila od oktobra 2008 prevzem družbe CVSL in projekt Cristal Park neposredno povezana. Najstarejši dokumenti v zvezi s projektom Cristal Park, ki so jih predložili belgijski organi, segajo v december 2011.

(167)

Komisija vsekakor ugotavlja, da so kupci kupili blagovno znamko, da bi še naprej uporabljali vsa finančna in proizvodna sredstva. Predmet poslovanja, naveden v ustanovitvenem aktu družbe VSL z dne 20. novembra 2008, je namreč zelo podoben predmetu poslovanja družbe CVSL. Cilj družbe VSL je dejansko nadaljevati dejavnost izdelave kristalnih izdelkov družbe CVSL z istimi človeškimi viri in proizvodnjo. Poleg tega je, da bi se ohranilo neprekinjeno poslovanje, odobreno celo poroštvo.

(168)

Zato Komisija iz zgoraj navedenih razlogov ugotavlja, da je med družbama CVSL in VSL gospodarska kontinuiteta. Prevzem vseh proizvodnih sredstev (po pogojeni ceni, ki ne ustreza dejanski tržni vrednosti), delovnih pogodb ter izključne in neomejene uporabe znamk, da bi se nadaljevala proizvodnja kristalnih izdelkov, je odločilen indic za ugotovitev gospodarske kontinuitete. Ugodnost, izhajajoča iz odobritve poroštva družbi CVSL, ki je bila tedaj v stečaju, se je po prevzemu ohranila in družba VSL jo lahko še naprej izkorišča.

(169)

Belgija v svojih pripombah ni navedla nobenega razloga v zvezi z združljivostjo navedenih ukrepov in Komisija nima elementov, na podlagi katerih bi lahko sklepala, da bi bilo mogoče uporabiti katero od izjem iz člena 107(2) in (3). Komisija zato meni, da navedene pomoči niso združljive s skupnim trgom.

(170)

Komisija opozarja, da mora v skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (25) upravičenec vrniti vso nezakonito pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(171)

V obravnavanem primeru iz predhodnih ugotovitev izhaja, da naslednji ukrepi vsebujejo elemente pomoči, da te pomoči niso zakonite niti združljive ter da je treba vrniti tisti njihov del, ki je bil dan na voljo družbi VSL.

(172)

Belgijski organi morajo za namen tega vračila znesku pomoči prišteti še obresti vračila, ki tečejo od dneva, ko so bile zadevne pomoči dane na voljo podjetju, in sicer v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (26), do njihovega dejanskega vračila.

(173)

Komisija ugotavlja, da je Belgija nezakonito izvajala niz ukrepov ob kršitvi člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ti ukrepi so: pomoč za reševanje v višini 1 milijona EUR (ukrep 1), poroštvo v višini 150 000 EUR (ukrep 3), prenos in uporaba znamk Val Saint-Lambert (ukrep 4), posojilo v višini 1,5 milijona EUR (ukrep 5), povečanje kapitala za 1,5 milijona EUR (ukrep 6) in brezplačno dajanje na voljo nekaterih nepremičnin družbi VSL s strani družbe SPAQUE (del ukrepa 8).

(174)

Belgijski organi so z dopisom z dne 18. junija 2014 pooblastili Komisijo za sprejetje in objavo tega sklepa izključno v francoščini –