17.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/1

(1)

Odnosi med Evropsko unijo in Ukrajino se razvijajo v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi), ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine, je bil dosežen s pogajanji v obdobju od 2007 do 2011. Parafiran je bil leta 2012 ter Ukrajina ga je podpisala 21. marca 2014 in Unija 27. junija 2014. Od 1. novembra 2014 se pomembni deli Sporazuma o pridružitvi začasno uporabljajo na področjih spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države, političnega dialoga in reform, pravice, svobode in varnosti ter gospodarskega in finančnega sodelovanja.

(2)

Po ponovni uveljavitvi ukrajinske ustave iz leta 2004 so bile 25. maja 2014 oziroma 26. oktobra 2014 uspešno izvedene predsedniške in parlamentarne volitve. Po oblikovanju nove vlade 2. decembra 2014 na podlagi rezultatov parlamentarnih volitev je Ukrajina ponovno potrdila svojo zavezanost političnim in gospodarskim reformam v skladu z okvirom, ki ga določa Sporazum o pridružitvi, in predstavila akcijski načrt, v katerem so opisane predvidene reforme.

(3)

Kršenje suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine ter posledični vojaški konflikt sta negativno vplivala na že tako negotovo gospodarsko in finančno stabilnost Ukrajine. Ukrajina je v težkem plačilnobilančnem in likvidnostnem položaju, kar je povezano z zmanjšanjem zaupanja in sočasnim begom kapitala, pa tudi z vedno slabšim fiskalnim stanjem, ki je posledica neposrednih proračunskih stroškov konflikta, recesije, ki je globlja od pričakovane, in izgube davčnih prihodkov na geografskih območjih, ki so pod nadzorom separatistov. Hkrati so strukturne pomanjkljivosti ter ranljivosti v zvezi s proračunom in zunanjim financiranjem, ki so obstajale že prej, prav tako prispevale k poslabšanju gospodarskega stanja.

(4)

V zvezi s tem so potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju bistveno večje, kot je bilo sprva ugotovljeno, zato je potrebna dodatna finančna pomoč mednarodnih posojilodajalcev in donatorjev. V svojem zadnjem pregledu izvajanja programa je Mednarodni denarni sklad (MDS) ugotovil znatno potrebo po financiranju, ki je višja od sredstev, ki jih je do zdaj zagotovila mednarodna skupnost, kar vključuje makrofinančno pomoč Unije na podlagi Sklepa Sveta 2002/639/ES (3), Sklepa št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Sklepa Sveta 2014/215/EU (5).

(5)

Unija je ob različnih priložnostih razglasila svojo zavezanost podpori novim ukrajinskim oblastem pri doseganju njihovih ciljev stabilizacije razmer in nadaljevanja izvajanja reform. Unija je razglasila tudi, da je pripravljena v celoti podpreti prizadevanja mednarodne skupnosti in mednarodnih finančnih institucij, zlasti MDS, v zvezi s svežnjem mednarodne pomoči za obravnavo nujnih potreb Ukrajine, ki je pogojena z jasno zavezanostjo Ukrajine reformam. Finančna podpora Unije Ukrajini je skladna s politiko Unije, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. V sklepih z dne 18. decembra 2014 je Evropski svet navedel, da so po izplačilu drugega obroka makrofinančne pomoči s strani Komisije v višini 500 milijonov EUR decembra 2014 Unija in njene države članice pripravljene še naprej omogočati in podpirati proces reform v Ukrajini skupaj z drugimi donatorji in v skladu s pogoji MDS.

(6)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene obravnavi takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje takojšnje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe za strukturne reforme, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(7)

Ukrajinski organi in MDS so se 30. aprila 2014 dogovorili o dvoletnem stand-by kreditnem aranžmaju v višini 10,976 milijard posebnih pravic črpanja (SDR) (približno 17,01 milijard USD, 800 odstotkov kvote) v podporo programu gospodarskega prilagajanja in reform v Ukrajini.

(8)

Komisija je 5. marca 2014 glede na drastično poslabšanje plačilnobilančnega položaja v Ukrajini napovedala sveženj podpore, ki je bil potrjen na izrednem zasedanju Evropskega sveta 6. marca 2014. Navedeni sveženj vključuje finančno pomoč v višini 11 milijard EUR v obdobju 2014–2020, vključno z nepovratnimi sredstvi v višini do 1,565 milijarde EUR v istem obdobju, zagotovljenimi v okviru evropskega instrumenta sosedstva, sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko, ter makrofinančno pomoč Unije v višini do 1,61 milijarde EUR v obdobju 2014–2015.

(9)

Ukrajina je 9. septembra 2014 zaradi slabšanja gospodarskega stanja in obetov Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč. Ta prošnja je bila ponovljena v naknadnem dopisu z dne 15. decembra 2014.

(10)

Ker je Ukrajina država, ki jo zajema evropska sosedska politika, bi se morala šteti za upravičeno do makrofinančne pomoči Unije.

(11)

Ker v plačilni bilanci Ukrajine še vedno obstaja znatna preostala vrzel pri zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Ukrajine za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnitvijo sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in načrt strukturnih reform Ukrajine.

(12)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja zunanjega financiranja Ukrajine, s čimer bi podprla njen gospodarski in družbeni razvoj v skladu s Sporazumom o pridružitvi.

(13)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva njeno zmožnost, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju operacije makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter tudi zavezanost Ukrajine načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in doseganje navedenih ciljev.

(18)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala preglede, Računsko sodišče pa revizije.

(19)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta (kot proračunskega organa).

(20)

Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč Unije, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi, predvidenimi v večletnem finančnem okviru.

(21)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(23)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o takih pogojih z ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje, prekinitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

(a)

predpogoj iz člena 2;

(b)

trajno zadovoljivi rezultati Ukrajine pri izvajanju programa politik, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem MDS, ter

(c)

pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, dogovorjeni v memorandumu o soglasju, se izvajajo v določenem časovnem okviru.

(a)

zagotovijo, da Ukrajina redno preverja, da se financiranje iz splošnega proračuna Unije uporablja pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo vseh neustrezno porabljenih sredstev, dodeljenih v skladu s tem sklepom;

(b)

zagotovijo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti določitev posebnih ukrepov za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, in sicer v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (11), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (12) ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(c)

izrecno pooblaščajo Komisijo, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;

(d)

izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene, in

(e)

zagotovijo, da je Unija upravičena do predčasnega odplačila posojila, če se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo ali korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

(a)

preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)

ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);

(c)

navede povezava med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Ukrajine ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.