(1)

Dvanajsta regija, v kateri bi se moralo začeti zbiranje podatkov in njihovo pošiljanje v vizumski informacijski sistem (VIS), v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/493/EU (2) zajema Kostariko, Salvador, Gvatemalo, Honduras, Nikaragvo in Panamo; trinajsta regija zajema Kanado, Mehiko in Združene države; štirinajsta regija zajema Antigvo in Barbudo, Bahame, Barbados, Belize, Kubo, Dominiko, Dominikansko republiko, Grenado, Gvajano, Haiti, Jamajko, Saint Kitts in Nevis, Sveto Lucijo, Saint Vincent in Grenadine, Surinam ter Trinidad in Tobago; petnajsta regija pa zajema Avstralijo, Fidži, Kiribati, Marshallove otoke, Mikronezijo, Nauru, Novo Zelandijo, Palau, Papuo Novo Gvinejo, Samoo, Salomonove otoke, Vzhodni Timor, Tongo, Tuvalu ter Vanuatu.

(2)

Države članice so obvestile Komisijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje podatkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 in njihovo pošiljanje v vizumski informacijski sistem za vse vloge iz navedenih regij, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali pošiljanje podatkov v imenu druge države članice.

(3)

Ker je torej izpolnjen pogoj iz prvega stavka člena 48(3) Uredbe (ES) št. 767/2008, je treba določiti datum začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema v dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti regiji.

(4)

Zaradi potrebe po določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema v bližnji prihodnosti bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Ker Uredba (ES) št. 767/2008 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 5 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, uradno sporočila, da je Uredbo (ES) št. 767/2008 prenesla v svoje notranje pravo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati ta sklep.

(6)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3). Sklep zato za Združeno kraljestvo ni zavezujoč niti se zanj ne uporablja.

(7)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4). Sklep zato za Irsko ni zavezujoč niti se zanjo ne uporablja.

(8)

Za Islandijo in Norveško ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(9)

Za Švico ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(10)

Za Lihtenštajn ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1 (B) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(11)

Za Ciper ta sklep predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(12)

Za Bolgarijo in Romunijo ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(13)

Za Hrvaško ta sklep predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 –