(1)

Svet je na podlagi protidampinške preiskave („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 682/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 2001 90 30 in ex 2005 80 00 , s poreklom iz Tajske („dokončni protidampinški ukrepi“). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini od 3,1 % do 12,9 %.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 954/2008 (3) je spremenila Uredbo (ES) št. 682/2007 glede stopnje dajatve, uvedene za eno družbo in „vse druge družbe“. Spremenjene dajatve se tako gibljejo med 3,1 % in 14,3 %. Uvoz od dveh tajskih proizvajalcev izvoznikov, katerih zavezi sta bili sprejeti s Sklepom Komisije 2007/424/ES (4), je bil oproščen dajatev.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 847/2009 (5) sprejel stališče, da cenovne zaveze s fiksno minimalno uvozno ceno niso več primerne za izravnavanje škodljivega učinka dampinga. Posledično so bile sprejete zaveze preklicane, ponudbe o zavezah desetih drugih tajskih proizvajalcev izvoznikov pa zavrnjene.

(4)

Komisija je 19. marca 2012 po objavi obvestila o bližnjem izteku (6) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo združenje Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux (AETMD) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki prispevajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje pripravljene ali konzervirane sladke koruze v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 19. junija 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Preiskava nadaljevanja dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2011 do 31. marca 2012 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike na Tajskem, nepovezane uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost, da svoja stališča predstavijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem zainteresiranim stranem, ki so ga zahtevale in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi.

(10)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov na Tajskem in nepovezanih uvoznikov v Uniji, ki so bili vključeni v preiskavo, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(11)

Komisija je popolne informacije v zvezi z izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov na Tajskem prejela od 17 proizvajalcev izvoznikov, od katerih jih je v OPP 9 izvažalo v Unijo. Sklenjeno je bilo, da se izbere vzorec 3 proizvajalcev izvoznikov, katerih skupni izvoz v OPP je zajemal 90 % celotnega izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(12)

Glede na to, da je izpolnjen vprašalnik predložil le en nepovezan uvoznik, se vzorčenje ni uporabljalo za nepovezane uvoznike.

(13)

Ker je v postopek vključenih veliko proizvajalcev Unije, je bilo v obvestilu o začetku navedeno, da je Komisija za ugotovitev škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta predizbor je bil izveden na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo v začetni fazi, temeljil pa je na obsegu prodaje in proizvodnje ter zemljepisni legi proizvajalca v Uniji. Predlagani vzorec ustreza največjemu reprezentativnemu obsegu proizvodnje, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati, tj. 58 % celotne proizvodnje industrije Unije. Poleg tega je predlagani vzorec reprezentativen z vidika zemljepisne lege družb, saj zajema tri različne države članice. Na dan objave obvestila o začetku so s proizvajalci Unije potekala posvetovanja v zvezi s predlaganim vzorcem. Predlagani vzorec je bil potrjen, pri čemer se je upoštevalo, da se ni javil noben dodatni proizvajalec in da v zvezi z vzorcem niso bile prejete nobene pripombe.

(14)

Dve od zainteresiranih strani sta trdili, da so bili v vzorec proizvajalcev Unije izbrani samo vložniki in da bi bilo treba vanj vključiti tudi proizvajalce zunaj skupine vložnikov.

(15)

Vendar so bili k sodelovanju pozvani vsi znani proizvajalci Unije, tako vložniki kot nevložniki. Podatke o vzorčenju je predložilo deset proizvajalcev Unije, tako vložniki kot nevložniki. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 13, izbrani vzorec ustreza največjemu reprezentativnemu obsegu proizvodnje, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času, in predstavlja 58 % celotne proizvodnje industrije Unije. Komisija meni, da je izbrani vzorec reprezentativen v smislu geografske lokacije, ne glede na to, ali so proizvajalci vložniki ali ne. Zato se ta trditev zavrne.

(16)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Komisija je zato poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom in proizvajalcem Unije, vključenim v vzorec, ter nepovezanemu uvozniku. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(17)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem zainteresiranim stranem, ki so ga zahtevale in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi.

(18)

Zadevni izdelek je sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, trenutno uvrščena pod oznako KN ex 2001 90 30 , ter sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen izdelkov iz tarifne številke 2006 , trenutno uvrščena pod oznako KN ex 2005 80 00 , s poreklom iz Tajske.

(19)

Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka, kljub razlikam pri konzerviranju, enake osnovne biološke in kemijske lastnosti ter se dejansko uporabljajo za iste namene.

(20)

Dve od zainteresiranih strani sta trdili, da oznake KN za sladko koruzo ne predstavljajo le zadevnega izdelka, temveč vključujejo znatne količine konzervirane mlade koruze, ki se ne proizvaja v Uniji in ni podobni izdelek. Menita, da je Komisija v svoje podatke morda vključila mlado koruzo.

(21)

Vendar je bila preiskava usmerjena izključno v izdelek, za katerega veljajo ukrepi in ki ne zajema mlade koruze, in sicer z uporabo ustreznih oznak TARIC kot podlago za analizo. Trditev se zavrne, ker gre za netočne podatke.

(22)

Ugotovljeno je bilo, da imata sladka koruza, ki jo v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, in sladka koruza, proizvedena in prodajana na Tajskem, dejansko enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot sladka koruza, proizvedena na Tajskem in prodana za izvoz v Unijo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da bi se zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov damping nadaljeval ali ponovil.

(24)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bilo v obvestilu o začetku zaradi možnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, predvideno vzorčenje. Za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je bil izbran vzorec treh proizvajalcev izvoznikov, katerih skupni izvoz zajema približno 90 % celotnega izvoza proizvajalcev izvoznikov, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje.

(25)

Ker je celotni obseg izvoza treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v OPP zajemal približno 25 % celotnega izvoza iz Tajske v Unijo, je bilo treba za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga uporabiti informacije iz drugih virov, kot so podatki iz zahtevka za pregled ter razpoložljivi trgovinski statistični podatki o izvozu (od tajske carine) in o uvozu (od Eurostata).

(26)

Pri določitvi stopnje dampinga se ni upoštevala prodaja trgovcem na Tajskem, kadar je bilo blago namenjeno v neznane izvozne destinacije.

(27)

Tako kot pri prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da nekateri proizvajalci izvozniki del svoje prodaje zadevnega izdelka pridobijo od zunanjih dobaviteljev. Za namen preiskave pri določitvi ustreznih stopenj dampinga ni bila upoštevana prodaja zadevnega izdelka, ki ga niso proizvedli proizvajalci izvozniki.

(28)

V skladu s prvim stavkom člena 2(2) osnovne uredbe je bilo za določitev normalne vrednosti za vsakega od treh proizvajalcev izvoznikov najprej določeno, ali je bila njihova skupna domača prodaja podobnega izdelka v OPP reprezentativna v primerjavi z njihovim celotnim izvozom v Unijo, tj. če je obseg prodaje podobnega izdelka, namenjenega domači potrošnji, zajemal 5 % ali več obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(29)

Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna za eno od treh vzorčenih družb.

(30)

Nato je bilo proučeno, ali so bile vrste podobnega izdelka, ki jih je prodala ta družba in ki so bile namenjene domači potrošnji, enake ali neposredno primerljive z vrstami za izvoz v Unijo. Za vsako od teh vrst je bilo ugotovljeno, ali je bila prodaja podobnega izdelka, namenjena domači potrošnji, dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Prodaja, namenjena domači potrošnji, je bila dovolj reprezentativna, če je zajemala 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(31)

V zvezi s to družbo je bilo ugotovljeno, da je bila le ena vrsta podobnega izdelka neposredno primerljiva z vrsto, ki se je izvažala v Unijo. Ta vrsta izdelka je bila tudi na domačem trgu prodana v dovolj reprezentativnih količinah.

(32)

Nato je bilo proučeno, ali je bila vrsta izdelka za družbo iz uvodne izjave 31 prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto izdelka.

(33)

Ugotovljeno je bilo, da je bilo dobičkonosnih več kot 80 % obsega prodaje, namenjene domači potrošnji, zato so bile v skladu s členom 2(4) za določitev normalne vrednosti uporabljene vse transakcije za to vrsto.

(34)

Za vrsto zadevnega izdelka, pri kateri je bila domača prodaja reprezentativna in opravljena v običajnem poteku trgovanja, je bila normalna vrednost določena na podlagi dejanske domače cene, izračunane kot tehtano povprečje celotne domače prodaje te vrste v OPP.

(35)

Za preostala dva proizvajalca izvoznika, katerih prodaja na domačem trgu se ni štela za reprezentativno (pri čemer eden od njiju podobnega izdelka sploh ni prodajal za domačo potrošnjo), in za tretjega proizvajalca izvoznika, katerega skupna prodaja se je štela za reprezentativno, obseg prodaje več vrst podobnega izdelka na domačem trgu pa ne, je bilo treba normalno vrednost oblikovati na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe.

(36)

Normalna vrednost je bila oblikovana tako, da se je proizvodnim stroškom za vsako vrsto izdelka, ki se izvaža v Unijo, dodal razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA) ter za dobiček.

(37)

V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili za dva proizvajalca izvoznika, katerih prodaja – v obsegu, manjšem ali večjem od 5 % obsega njune prodaje Uniji, – je bila namenjena domači potrošnji, zneski za te stroške ter stopnja dobička določeni na podlagi podatkov o prodaji zadevne družbe pri običajnem poteku trgovanja na domačem trgu.

(38)

Za tretjega proizvajalca izvoznika, ki podobnega izdelka ni prodajal za domačo potrošnjo, so bili v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe zneski teh stroškov ter dobička, uporabljeni za tega tretjega proizvajalca izvoznika, določeni na podlagi tehtanega povprečja zneskov PSA ter dobička drugih dveh proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 37.

(39)

Dve od zainteresiranih strani sta izpodbijali metodologijo, pojasnjeno v uvodni izjavi 37, tj. uporaba dobička, da se sestavi normalna vrednost, kadar ta dobiček temelji na domačih prodajnih transakcijah v obsegu, ki je manjši od 5 % obsega prodaje v Unijo. Kadar se za domače prodajne transakcije šteje, da so nereprezentativne zaradi nezadostnega obsega, se po njunem mnenju tudi dobiček iz teh transakcij ne bi smel uporabljati.

(40)

Dejansko je bila ista metodologija uporabljena že v prvotni preiskavi in zaradi nespremenjenih okoliščin Komisija meni, da je še vedno veljavna za ta postopek.

(41)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so celotno prodajo opravili neposredno z nepovezanimi strankami v Uniji. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila prodajna cena tako določena na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke v Uniji dejansko plačale ali jih plačujejo.

(42)

Opravljena je bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno na osnovi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen.

(43)

Nadomestila za razlike pri stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja in natovarjanja, provizij ter bančnih stroških so bila dodeljena, če so bila primerna in ustrezno utemeljena.

(44)

Poleg tega so bila v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe in v skladu z metodologijo, ki se je uporabljala pri prvotni preiskavi, za tiste proizvajalce izvoznike, katerih prodaja na domačem trgu se opravlja pod lastno blagovno znamko, prodaja v Unijo pa pod blagovno znamko prodajalca na drobno, dodeljena nadomestila za razliko v ravni trgovanja. Raven prilagoditve, izračunane v obliki znižanja stopnje dobička, ki se uporablja pri oblikovanju normalne vrednosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 33, je bila ocenjena na podlagi razmerja med stopnjami dobička, ki jih dobiva industrija Unije v zvezi z izdelki z lastno blagovno znamko in v zvezi z vsemi izdelki. Tako je bila stopnja dobička znižana za 20 % do 50 %.

(45)

Dve od zainteresiranih strani sta menili, da tajskega domačega trga ni mogoče primerjati s trgom Unije, saj se velikosti trgov razlikujeta, poleg tega tajski proizvajalci na domačem trgu izdelek prodajajo pod svojo blagovno znamko.

(46)

Najprej je treba opozoriti, da je bilo v uvodni izjavi 22 ugotovljeno, da gre pri sladki koruzi, ki se prodaja na tajskem domačem trgu, in sladki koruzi, ki se izvaža na trg Unije, za podobni izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(47)

Poleg tega je bila zaradi razlik v stopnji trgovine stopnja dobička prilagojena navzdol za 20 % do 50 % stopnje dobička, ustvarjenega pri prodaji izdelka pod lastno blagovno znamko na domačem trgu. Tudi to je v skladu z metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi.

(48)

Na podlagi navedenega so se vrednosti stopenj dampinga, izražene kot odstotek cene franko meja Unije pred dajatvijo, gibale med 8 % in 44 %.

(49)

Proizvodnja sladke koruze je odvisna od dostopa do sveže požete koruze, dobavljene tovarni za konzerviranje neposredno po žetvi. Sveže požeto koruzo je treba konzervirati v 24 urah po žetvi, zato je zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka neposredno povezana z razpoložljivostjo sveže požete koruze.

(50)

Na Tajskem traja sezona žetve približno devet do deset mesecev na leto in zajema dve žetvi na leto. Pri ocenjevanju razpoložljive tehnične proizvodne zmogljivosti je treba v analizo vključiti sezonske omejitve surovin.

(51)

Skupna tehnična zmogljivost treh proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec, se je gibala med 130 000 in 150 000 tonami. Dejanska stopnja izkoriščenosti razpoložljive tehnične zmogljivosti je znašala od 50 % do 80 %.

(52)

Več zainteresiranih strani sicer priznava uporabljeno metodologijo za zmanjšanje tehnične zmogljivosti zaradi omejene dostopnosti surovin, obenem pa so navedle, da je razpoložljiva rezervna zmogljivost pretirana.

(53)

Kot je že bilo poudarjeno v uvodni izjavi 50, tehnične zmogljivosti ni mogoče v celoti izkoristiti, ker je sveže požeta sladka koruza v določenem obdobju nedostopna. Vendar je preiskava pokazala, da nekateri vzorčeni proizvajalci dosegajo najmanj 80-odstotno izkoriščenost zmogljivosti, pri drugih vzorčenih proizvajalcih pa je ta veliko nižja. Ker imajo vsi proizvajalci primerljiv dostop do surovin, ta nizka izkoriščenost zmogljivosti ni posledica sezonske nedostopnosti sveže požete sladke koruze.

(54)

V skladu z informacijami, ki jih je predložilo združenje Thai Food Processors Association, se je celotni izvoz Tajske v ostale države sveta v obravnavanem obdobju postopoma povečal za približno 20 % ter v OPP dosegel 150 000–200 000 ton. To pomeni, da se razpoložljiva količina sladke koruze lahko poveča in se dejansko postopoma povečuje, kadar proizvajalci izvozniki potrebujejo dodatne količine. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je v obravnavanem obdobju celotna proizvodnja rumene koruze na Tajskem gibala med 4,1 milijona in 4,5 milijona ton. Čeprav vsi priznajo, da proizvodnje rumene koruze ni mogoče zamenjati s proizvodnjo sladke koruze v razmerju 1 proti 1, velika razlika v obsegu proizvodnje jasno kaže, da lahko tudi najmanjši upad proizvedene količine rumene koruze v korist sladke koruze bistveno vpliva na skupno proizvodnjo sladke koruze na Tajskem.

(55)

Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da bi trije vzorčeni proizvajalci lahko proizvedli dodatno količino približno 40 000 do 60 000 ton na leto („dejanska rezervna zmogljivost“), kar je enako približno 2- do 3-kratnemu celotnemu tajskemu izvozu zadevnega izdelka v Unijo.

(56)

Dejanska rezervna zmogljivost samo vzorčenih proizvajalcev se zato lahko šteje za znatno. Poleg tega je na Tajskem še 15 drugih znanih proizvajalcev zadevnega izdelka, ki imajo tudi dostop do zelo velike proizvodnje sladke koruze na Tajskem.

(57)

Na podlagi informacij, pridobljenih iz drugih virov, in sicer:

je mogoče sklepati, da je skupna zmogljivost vsaj dveh glavnih proizvajalcev izvoznikov, od katerih je eden sodeloval pri preiskavi v zvezi s pregledom, vendar ni bil izbran za vzorec (in zato ni predložil podrobnih informacij v zvezi s tem), znašala od 50 000 do 100 000 ton.

(58)

Nazadnje pa ni nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da bi se v primeru uporabe rezervne zmogljivosti tajskih proizvajalcev stopnja potrošnje na tajskem domačem trgu ali na trgih tretjih držav povečala, s čimer bi se lahko povečana proizvodnja absorbirala. Tajski domači trg je majhen; v povprečju sta bila na njem prodana le 1 do 2 % celotne proizvodnje vseh vzorčenih tajskih proizvajalcev. To potrjuje, da bo vsa dodatna proizvodnja sladke koruze izvožena iz Tajske.

(59)

Pri primerjavi cen zadevnega izdelka pri izvozu v Unijo s cenami, zaračunanimi za podobni izdelek na domačem trgu, sta se pojavili dve dejstvi: na domačem trgu so cene relativno visoke (zaradi prodaje pod lastno blagovno znamko), obseg prodaje pa relativno majhen v primerjavi z obsegom izvoza. Glede na to ni očitnega tveganja, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov trgovina preusmerila s prodaje na domačem trgu na prodajo v Unijo.

(60)

Pri primerjavi cen zadevnega izdelka pri izvozu v Unijo s cenami, zaračunanimi za podobni izdelek na trgih tretjih držav, je bilo ugotovljeno, da so cene treh vzorčenih proizvajalcev, ki izvažajo v Unijo, v povprečju za 14 % višje.

(61)

To ugotovitev potrjujejo tudi trgovinski statistični podatki tajske carine. Po pretvorbi logistične teže (pločevinka + koruza + tekočina) v neto težo pločevinke (koruza + tekočina) v skladu z metodologijo v zahtevku za pregled se Uniji na kilogram zaračuna v povprečju 5 % več kot tretjim državam.

(62)

Čeprav je več strani izrazilo dvom, da bi bila razlika v ceni v višini 5 % ali 14 % lahko dovolj velika, da bi povzročila preusmeritev trgovine v Unijo, je preiskava pokazala, da se to na trgu sladke koruze dejansko lahko zgodi. V sedanjem postopku je ena od tajskih družb (Karn Corn) pridobila stopnjo dajatve, ki je za 8 % do 10 % nižja od stopnje večine drugih tajskih izvoznikov. Ta prednost v višini 8 % do 10 % pa je bila dovolj, da se je njen delež v tajskem izvozu v Unijo med OP prvotne preiskave in OPP sedanje preiskave za sedemkrat povečal.

(63)

Poleg tega je kljub veljavni protidampinški dajatvi v višini 3,1 % družba Karn Corn od uvedbe protidampinških dajatev več kot podvojila obseg svojega izvoza v Unijo. To pomeni, da je trg Unije v primerjavi z drugimi trgi privlačen tudi v primeru majhne razlike v ceni.

(64)

Za zaključek je treba poudariti, da je zaradi prodaje pod lastno blagovno znamko na domačem trgu tveganje, da se trgovina z domačega trga preusmeri na trg Unije, sicer majhno, vendar obstaja precejšnje tveganje, da se trgovina s prodaje v tretje države preusmeri na prodajo na trgu Unije zaradi višjih cen na slednjem.

(65)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so cene na trgu Unije sorazmerno manj privlačne v primerjavi s cenami v drugih državah, npr. na Japonskem. Zato bi bilo tveganje preusmeritve trgovine pretirano, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(66)

Opozoriti je treba, da se prodaja v tretje države obravnava v skupini, ugotovitev iz uvodne izjave 63 pa temelji na cenah v vse tretje države v povprečju. Res je, da se v nekatere med temi tretjimi državami izdelek izvaža po višjih izvoznih cenah, v druge pa po nižjih. Očitno je, da nižje izvozne cene pomenijo večje tveganje za preusmeritev trgovine, če bi ukrepi prenehali veljati.

(67)

Poleg tega je ena od zainteresiranih strani trdila, da zaradi pogodbenih povezav z uvozniki v tretjih državah ne bo tako preprosto zamenjati odjemalcev v različnih državah.

(68)

Čeprav pogodbene povezave med proizvajalci izvozniki na Tajskem in uvozniki v različnih tretjih državah lahko obstajajo in se v kratkoročnem obdobju lahko ohranijo, ni dokazov, da teh pogodbenih obveznosti ne bi bilo mogoče opustiti, da se omogoči prodaja na trge z višjimi cenami, kot je trg Unije.

(69)

Poleg tega so zainteresirane strani trdile, da izvoza v nekatere tretje države, kot je Južna Koreja, ni mogoče primerjati, ker so nabor izdelkov (npr. velikost pločevinke) in prodajni pogoji (npr. prevozni pogoji) lahko drugačni.

(70)

Opozoriti je treba, da so bili rezultati primerjav v uvodnih izjavah 58, 59 in 60 kazalniki razlik v cenah izvoza v vse tretje države. Učinek vseh vprašanj, ki zadevajo tajski izvoz na majhno število trgov, na celotno primerjavo je zato že sam po sebi omejen. Ker so podatki o tajskem izvozu evidentirani na podlagi FOB, je tudi vpliv morebitne razlike v prevoznih pogojih ali prevoznih stroških omejen na strošek domačega prevoza znotraj Tajske in je zato lahko le zanemarljiv.

(71)

Ker ni nobenih dokazov, da povprečna cena za vse tretje države ni primerljiva z izvozno ceno v Unijo, je sklep v uvodni izjavi 63 utemeljen.

(72)

Zdi se, da bo v primeru razveljavitve ukrepa relativno višja raven cen na trgu Unije verjetno privabila velike količine zadevnega izdelka, ki se tretjim državam trenutno prodaja po nižjih cenah.

(73)

Proizvajalci izvozniki iz Tajske so nadaljevali damping, ki so ga izvajali v OPP.

(74)

Poleg tega je mogoče na podlagi razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti na Tajskem in dejstva, da so cene na trgu Unije bistveno višje od cen na trgih tretjih držav, sklepati, da obstaja tveganje, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov obseg izvoza zadevnega izdelka povečal.

(75)

Za zaključek je treba poudariti, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov.

(76)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo približno 20 proizvajalcev v Uniji. Zato se šteje, da je proizvodnja teh proizvajalcev (ugotovljena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled) proizvodnja Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(77)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je bil zaradi velikega števila proizvajalcev Unije izbran vzorec. Za analizo škode so bili kazalniki škode določeni na naslednjih dveh ravneh:

(78)

Potrošnja v Uniji je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Unije, namenjene za trg Unije, podatkov o obsegu uvoza za trg Unije, pridobljenih iz podatkovne zbirke iz člena 14(6), v zvezi z drugimi proizvajalci Unije pa na podlagi informacij iz zahtevka.

(79)

V celotnem obravnavanem obdobju se je potrošnja v Uniji povečala za 9 %. Medtem ko se je od leta 2008 do leta 2009 zmanjšala za 5 %, se je v letih 2010 in 2011 povečala za 6 oziroma 9 odstotnih točk (tj. v primerjavi s prejšnjim letom). V OPP se je nato precej stabilizirala, in sicer na ravni približno 350 000 ton.

(80)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz zadevne države v Unijo se je zmanjšal za 43 %, tj. s približno 38 000 ton leta 2008 na približno 22 000 ton v OPP. Leta 2009 se je zmanjšal za 15 %, leta 2010 za dodatnih 20 odstotnih točk, leta 2011 pa za nadaljnjih 11 odstotnih točk, preden se je v OPP ponovno nekoliko povečal, in sicer za 3 odstotne točke.

(81)

Ustrezni tržni delež, ki so ga imeli tajski izvozniki v zadevni državi na trgu Unije, se je postopno zmanjšal za približno 50 % ali za 6 odstotnih točk v obravnavanem obdobju, tj. z 12 % leta 2008 na 6 % v OPP. Tajski tržni delež se je natančneje zmanjševal z 12 % leta 2008 na 11 % leta 2009, na 8 % leta 2010 in na 6 % leta 2011/v OPP.

(82)

Med letom 2008 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je povprečna cena uvoženega zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države znižala za 3 %, tj. z 835 EUR/tono leta 2008 na 807 EUR/tono v OPP. Natančneje so se cene leta 2008 povišale za 6 %, preden so se leta 2010 znižale za 10 odstotnih točk, leta 2011 pa za nadaljnje 3 odstotne točke. Od leta 2011 do OPP pa so se te cene ponovno povišale za 4 odstotne točke.

(83)

Izvedena je bila primerjava cen za podobne vrste izdelkov med prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije v Uniji. Zato je bila izvedena primerjava med cenami franko tovarna brez vseh rabatov in davkov industrije Unije ter cenami CIF meja Unije proizvajalcev izvoznikov zadevne države, ki so bile ustrezno prilagojene za konvencionalne dajatve, stroške raztovarjanja in carinjenja. Primerjava je pokazala, da so bile v OPP cene zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki se je prodajal v Uniji, na splošno višje od cen industrije Unije. Poleg tega na podlagi uvozne statistike (podatkovna zbirka iz člena 14(6)) za celoten uvoz iz Tajske v Uniji ni bila zabeležena nobena stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen (niti za sodelujoče izvoznike niti za izvoznike, ki niso sodelovali, ne glede na nabor izdelkov).

(84)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(85)

Za ta trg sta med drugim značilni dve prodajni poti, tj. prodaja pod lastno blagovno znamko proizvajalca in prodaja pod blagovno znamko prodajalca na drobno. Prodajni stroški pri prodaji po prvem kanalu so v primerjavi s prodajo po drugem običajno višji, namenjeni so predvsem trženju in oglaševanju, višje pa so tudi prodajne cene.

(86)

Preiskava je pokazala, da je bil celoten uvoz sodelujočih tajskih izvoznikov povezan z drugo potjo, tj. z blagovno znamko prodajalca na drobno. Zato se je zdelo primerno, da se v analizi škode loči med prodajo industrije Unije pod lastno blagovno znamko in znamko prodajalca na drobno, kadar je to pomembno, ker je dampinški uvoz najbolj v konkurenci s podobnimi izdelki industrije Unije, ki se prodajajo pod blagovno znamko prodajalca na drobno. To razločevanje je bilo namenjeno zlasti določitvi obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti. Vendar so zaradi popolnosti v spodnjih tabelah prikazani in pojasnjeni tudi skupni podatki (vključno z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno). V OPP je prodaja industrije Unije pod blagovno znamko prodajalca na drobno zajemala približno 70 % celotne prodaje industrije Unije in približno 60 % vrednosti njene prodaje.

(87)

Glede na to, da se sladka koruza v Uniji predeluje le v poletnih mesecih, je več kazalnikov škode za leto 2011 in OPP (od 1. aprila 2011 do 30. marca 2012) navidezno enakih. To velja predvsem za proizvodnjo in proizvodno zmogljivost.

(88)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju s približno 372 000 ton leta 2008 zmanjšala za 8 %. Natančneje se je leta 2009 zmanjšala za 25 %, leta 2010 za 13 odstotnih točk, leta 2011/v OPP pa se je ponovno povečala za 31 odstotnih točk.

(89)

Proizvodna zmogljivost je v letih 2008, 2009 in 2010 znašala približno 488 000 ton, leta 2011/v OPP pa se je zmanjšala za 9 %, kar je bilo posledica zaprtja enega od obratov enega od vzorčenih proizvajalcev Unije.

(90)

Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2008 znašala 76 %. Leta 2009 se je zmanjšala na 57 %, leta 2010 pa na 47 %, preden se je leta 2011/v OPP povečala na 77 %. V celotnem obravnavanem obdobju je bila izkoriščenost zmogljivosti stabilna, ker je bila zmanjšana proizvodnja v skladu z zmanjšano proizvodno zmogljivostjo.

(91)

Leta 2009 se je na trgu Unije prodaja proizvodnje industrije Unije, namenjena za blagovno znamko prodajalca na drobno, nepovezanim strankam najprej zmanjšala za 6 %, preden se je leta 2010 povečala za 17 odstotnih točk, leta 2011 pa za nadaljnjih 24 odstotnih točk. Od leta 2011 do OPP se je ta prodaja ponovno zmanjšala za 4 odstotne točke. Med letom 2008 in OPP se je ta prodaja skupaj povečala za približno 31 %.

(92)

Na trgu Unije je bilo gibanje celotne prodaje (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno) proizvodnje industrije Unije nepovezanim strankam precej podobno, le nekoliko manj izrazito. Prodaja se je leta 2009 najprej zmanjšala za 5 %, preden se je leta 2010 povečala za 12 odstotnih točk, leta 2011 pa za nadaljnjih 14 odstotnih točk. Od leta 2011 do OPP se je ta prodaja ponovno zmanjšala za 2 odstotni točki. Med letom 2008 in OPP se je ta prodaja skupaj povečala za približno 19 %.

(93)

Industrija Unije je imela v letih 2008 in 200983-odstotni tržni delež. Leta 2010 se je povečal na 88 %, leta 2011 pa na 91 %, preden se je v OPP nekoliko zmanjšal, in sicer na 90 %. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju skupaj povečal za 7 odstotnih točk.

(94)

Med letom 2008 in OPP, ko se je potrošnja v Uniji povečala za 9 %, se je obseg prodaje industrije Unije, namenjene za blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Unije povečal za 31 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije, namenjene za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Unije povečal za 19 %. Industrija Unije je med letom 2008 in OPP pridobila približno 7 odstotnih točk tržnega deleža, dampinški uvoz pa je izgubil približno 6 odstotnih točk tržnega deleža. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije lahko izkoristila rast trga.

(95)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letoma 2008 in 2009 najprej zmanjšala za 17 % in za nadaljnjih 5 odstotnih točk leta 2010, leta 2011/v OPP pa se je povečala za 11 odstotnih točk. Na splošno se je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %, tj. s približno 2 300 na približno 2 000 oseb.

(96)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot obseg proizvodnje (v tonah) na zaposlenega na leto, se je z začetne ravni 163 ton na zaposlenega leta 2009 najprej zmanjšala za 10 % in za nadaljnjih 10 odstotnih točk leta 2010, nato pa se je leta 2011 povečala za 23 odstotnih točk, v OPP pa za 1 odstotno točko. V obravnavanem obdobju se je produktivnost industrije Unije skupaj povečala za 4 %. Ta razvoj kaže na dejstvo, da je bilo zmanjšanje delovne sile občutnejše od zmanjšanja proizvodnje.

(97)

Cene na enoto pri prodaji izdelkov industrije Unije pod blagovno znamko prodajalca na drobno nepovezanim strankam so se leta 2009 povišale za 7 %, nato pa so se leta 2010 znižale za 8 odstotnih točk in leta 2011 za nadaljnjih 5 odstotnih točk. Od leta 2011 do OPP so se povišale za 3 odstotne točke. Skupaj so se te cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, tj. z ravni 1 073 EUR/tono na 1 041 EUR/tono v OPP.

(98)

Gibanje skupnih prodajnih cen (lastne blagovne znamke in blagovne znamke prodajalca na drobno) industrije Unije na trgu Unije za nepovezane stranke je bilo precej podobno. Leta 2009 so se prodajne cene zvišale za 5 %, leta 2010 pa znižale za 7 odstotnih točk in leta 2011 za nadaljnje 3 odstotne točke. Od leta 2011 do OPP so se povišale za 2 odstotni točki. Skupaj so se te cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, tj. z ravni 1 248 EUR/tono na 1 215 EUR/tono v OPP.

(99)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se damping nadaljuje in da višine dejanskih stopenj dampinga (tj. do 44 %) ni mogoče šteti za zanemarljivo.

(100)

Zgoraj proučeni makrokazalniki in spodaj proučeni mikrokazalniki kažejo, da se je s protidampinškimi ukrepi sicer delno dosegel želen rezultat odprave škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, vendar je položaj industrije še vedno nestabilen in ranljiv. Dejansko je dobičkonosnost segmenta izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno, ki so v neposredni konkurenci z uvozom iz Tajske, šibka. Prodajne cene industrije Unije v tem tržnem segmentu so se v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, medtem ko so se proizvodni stroški v istem obdobju povečali za približno 10 %. Industrija Unije očitno ni mogla pokriti svojih stroškov, kar je povzročilo znatne izgube. To je ob upoštevanju pomena blagovne znamke prodajalca na drobno v sektorju sladke koruze industrije Unije (ki predstavlja 70 % njegovega celotnega obsega prodaje in 60 % njegove celotne vrednosti prodaje) škodljivo vplivalo na splošno dobičkonosnost. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, kakšno je bilo dejansko okrevanje po preteklem dampingu, in se šteje, da industrija Unije ostaja ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

(101)

Končne ravni zalog industrije Unije so se v obravnavanem obdobju stalno zmanjševale. Leta 2009 so se zmanjšale za 2 %, leta 2010 za 27, leta 2011 za 2 in v OPP za nadaljnjih 24 odstotnih točk. Kljub temu je treba opozoriti, da raven zaloge ni jasen kazalnik škode za to industrijo. Visoka raven zalog na koncu vsakega leta je povezana s tem, da se žetev in konzerviranje vsako leto običajno končata oktobra. Zaloga je zato blago, ki čaka na odpremo v obdobju od novembra do julija.

(102)

Stroški dela so se med letom 2008 in OPP zmanjšali za 7 %. Natančneje so se plače leta 2009 znižale za 16 %, leta 2010 še za nadaljnjo 1 odstotno točko, leta 2011/v OPP pa so se povišale za 10 odstotnih točk. Zmanjšanje ravni zaposlenosti v obravnavanem obdobju je vplivalo na splošno znižanje plač.

(103)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost prodaje izdelkov industrije Unije, namenjenih za blagovno znamko prodajalca na drobno, izražena kot odstotek neto prodaje, zmanjšala z dobička v višini 5,6 % leta 2008 na izgubo v višini 5,4 % v OPP.

(104)

Zmanjšala se je tudi dobičkonosnost prodaje izdelkov industrije Unije, namenjenih za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, in sicer z 8,5 % leta 2008 na 1,6 % v OPP. Zmanjšanje je torej manj izrazito kot zmanjšanje dobičkonosnosti za prodajo le z blagovno znamko prodajalca na drobno. Razlog za zmanjšanje dobičkonosnosti je dejstvo, da so se prodajne cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, medtem ko so se proizvodni stroški (predvsem v zvezi s sladko koruzo in pločevinkami) v istem obdobju povečali za 5 %. Industrija Unije očitno ni mogla prenesti povečanih proizvodnih stroškov na svoje stranke.

(105)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček (za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) kot odstotek čiste knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila gibanju dobičkonosnosti. Z ravni približno 24,3 % leta 2008 se je zmanjšala na 4,4 % v OPP, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 82 %.

(106)

Neto denarni tok pri poslovanju je leta 2008 znašal približno 27 000 EUR. Leta 2009 se je povečal na približno 23 milijonov EUR, leta 2010 pa na približno 58 milijonov EUR, preden se je leta 2011 ponovno zmanjšal na približno 8 milijonov EUR. Od leta 2011 do OPP se je povečal na približno 11 milijonov EUR. Noben od sodelujočih proizvajalcev Unije ni navedel, da je imel težave pri zbiranju kapitala.

(107)

Letne naložbe industrije Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se od leta 2008 do leta 2009 povečale za 45 %, od leta 2009 do leta 2010 zmanjšale za 34 odstotnih točk, leta 2011 povečale za 57 odstotnih točk, od leta 2011 do OPP pa so se zmanjšale za 4 odstotne točke. Na splošno so se naložbe v obravnavanem obdobju povečale za 64 %, namenjene pa so bile vzdrževanju in obnovi obstoječe opreme in ne povečanju zmogljivosti.

(108)

Med letom 2008 in OPP je bilo opazno negativno gibanje pri več kazalnikih. Poleg donosnosti naložb so se zmanjšali tudi obseg proizvodnje za 8 %, proizvodna zmogljivost za 9 % in raven zaposlenosti za 11 %. V zvezi z manjšo proizvodnjo je treba poudariti, da je bil leta 2008 pridelek večji od pričakovanega in je v istem letu prispeval k večjemu obsegu proizvodnje industrije Unije. V istem obdobju je uvoz iz Tajske (ki je večinoma fakturiran v USD) postal privlačnejši zaradi šibkejšega USD. To povečanje dobave sladke koruze (tako v Uniji kot na Tajskem) je sovpadalo z gospodarsko in finančno krizo v Uniji, ki je vplivala na potrošnjo. Večje proizvodnje Unije zato ni bilo mogoče v celoti prodati na trgu Unije. Zaradi tega se je raven proizvodnje zmanjšala, zaloge pa so se v naslednjih letih skrčile, vendar s tem ni mogoče v celoti pojasniti škode, ki jo je utrpela industrija.

(109)

Dobičkonosnost industrije Unije pri prodaji sladke koruze (lastne in blagovne znamke prodajalca na drobno) se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. Jasno je, da segment izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno, v katerem se mora industrija Unije spoprijemati s konkurenco uvoza iz Tajske, prinaša izgubo (dobičkonosnost se je zmanjšala z dobička v višini več kot 5 % leta 2008 na izgubo v višini več kot 5 % v OPP). Proizvajalci Unije so znižali prodajne cene na trgu Unije za 3 % in na račun dobičkonosnosti uspeli ponovno pridobiti tržni delež. Industrija je odvisna od prodaje izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno, saj ni zadostnega povpraševanja po izdelkih z lastno blagovno znamko, in ker prodaja izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno zajema približno 60 % skupne vrednosti prodaje, se je v obravnavanem obdobju splošna dobičkonosnost zmanjšala z 8,5 % na 1,6 %.

(110)

Nekateri kazalniki kažejo, da je industrija po zaslugi vzpostavljenih ukrepov ponovno pridobila svoj položaj. Obseg uvoza iz Tajske in njegov ustrezen tržni delež sta se skoraj prepolovila, tj. z 12 % leta 2008 na le 6 % v OPP. Tržni delež industrije Unije se je s 83 % leta 2008 povečal na 90 % v OPP. Poleg tega se zaradi povprečnih cen uvoza iz Tajske v OPP niso nelojalno znižale cene industrije Unije, ampak se je hkrati preprečilo, da bi industrija Unije višje stroške prenesla na stranke. Pozitivno gibanje je bilo mogoče opaziti tudi pri drugih kazalnikih. V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti povečala za 2 % in je s 77 % v OPP dosegla precej visoko raven. Obseg prodaje izdelkov industrije Unije z blagovno znamko prodajalca na drobno, ki so v neposredni konkurenci z uvozom iz Tajske, se je povečal za 31 %, skupna prodaja v obeh segmentih pa se je povečala za 19 %. Naložbe so se povečale za 64 %. Ti dejavniki kažejo, da si je industrija lahko opomogla. Vendar ji ni uspelo doseči zadostne ravni dobičkonosnosti, da bi ohranila znaten delež na trgu, na katerem sta v konkurenci le industrija Unije in uvoz iz Tajske (uvoz iz drugih tretjih držav je razpršen in neznaten).

(111)

Konkurenčnost na trgu Unije je občutljivo vprašanje. Na eni strani se industrija Unije pri enem delu trga – segmentu izdelkov za lastno blagovno znamko – ne srečuje z zunanjo konkurenco. Pogajalska moč lastnikov blagovne znamke v razmerju do prodajalcev na drobno je precejšnja. Dejansko so ti lastniki tisti, ki določajo cene. Trg krepijo tudi štirje vzorčeni proizvajalci s 54-odstotnim tržnim deležem. Po drugi strani pa v segmentu zasebnih blagovnih znamk prevladujejo prodajalci na drobno. Zaradi zunanje konkurence in konkurence v Uniji so cene stalno pod pritiskom. Zato proizvajalci Unije višje proizvodne stroške (predvsem sladke koruze ali pločevink) težje prenesejo na stranke (proizvodni stroški industrije Unije so se v obravnavanem obdobju povečali za 5 %), saj je pri cenah viden pritisk uvoza iz Tajske.

(112)

Industrija Unije je tržni delež uspela povečati tako, da je obsegu dala prednost pred cenami. Po drugi strani ni mogoče zanemariti dejstva, da za večinski del dejavnosti na področju sladke koruze (z blagovno znamko prodajalca na drobno) ni mogla pokriti stroškov. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je položaj industrije Unije še vedno nestabilen in ranljiv.

(113)

Več strani je menilo, da si je glede na izboljšanje številnih kazalnikov industrija Unije opomogla, zlasti glede na velik tržni delež industrije Unije ter negativno nelojalno nižanje prodajnih cen.

(114)

Dejansko je slika škode, ki jo je utrpela industrija Unije, mešana. Protidampinški ukrepi so delno dosegli svoj cilj, saj so odpravili del škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz Tajske. V celoti gledano in zlasti ob upoštevanju nizke donosnosti, ki se še znižuje, pa položaj industrije Unije ostaja nestabilen.

(115)

Negativno nelojalno nižanje prodajnih cen in znaten tržni delež industrije Unije sama po sebi ne pomenita, da je bila škoda odpravljena. Zaradi nadaljnjega dampinškega uvoza iz Tajske (s stopnjami dampinga do 44 %) je prišlo do zamrznitve cen na trgu Unije. V prizadevanjih za ponovno pridobitev izgubljenega tržnega deleža je industrija Unije obdržala nizke cene, kar je privedlo do upada donosnosti.

(116)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da bi morala ocena škode temeljiti na splošni uspešnosti industrije Unije in ne le na uspešnosti enega segmenta trga.

(117)

Kot v prvotni preiskavi je ocena škode temeljila na splošni uspešnosti industrije Unije (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno), pri nekaterih kazalnikih škode (donosnost, obseg prodaje in prodajne cene) pa na blagovni znamki prodajalca na drobno. Okoliščine, ki bi upravičevale odstopanje od te metodologije, se niso spremenile, zato ta ostaja veljavna za oceno položaja industrije Unije. Kot je omenjeno v uvodnih izjavah 84 in 85, za sladko koruzo še vedno obstajata dve prodajni poti, celoten uvoz od sodelujočih tajskih izvoznikov pa sodi v prodajno pot blagovne znamke prodajalca na drobno. Tudi če bi se upoštevala zgolj splošna uspešnost industrije Unije, bi še vedno veljal sklep, da je industrija Unije, glede na nizko donosnost, ki se še naprej zmanjšuje, še vedno v nestabilnem položaju. Na podlagi navedenega se trditev zavrne.

(118)

Dve od zainteresiranih strani sta trdili, da je nezmožnost industrije Unije morda posledica konkurence znotraj Unije.

(119)

Razmere na trgu Unije z vidika konkurence se dejansko ne razlikujejo bistveno od razmer v obravnavanem obdobju iz prvotne preiskave (dve prodajni poti, približno 20 proizvajalcev v Uniji). Kljub temu je industrija Unije leta 2002, preden se je začel tajski izvoz na trg Unije po dampinških cenah, dosegala več kot 20-odstotno splošno stopnjo dobička (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno) in 17-odstotno stopnjo pri blagovni znamki prodajalca na drobno. To pomeni, da konkurenca v Uniji industriji Unije ne preprečuje, da bi dosegla zdravo stopnjo dobička. Industriji Unije zvišanje cen onemogočata zlasti nadaljnji dampinški uvoz in posledični pritisk na cene.

(120)

Na podlagi zgoraj navedenih gibanj se zdi, da so protidampinški ukrepi delno dosegli želen rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Položaj industrije pa je po drugi strani še vedno nestabilen in ranljiv, kar je razvidno iz negativnega gibanja več kazalnikov škode.

(121)

Kot navedeno, imajo tajski izvozniki na voljo neizkoriščeno zmogljivost za zelo hitro povečanje izvoza. Poleg tega tajski trgovinski statistični podatki potrjujejo, da je obseg izvoza Tajske v tretje države leta 2011 znašal okrog 140 000 ton, kar je približno sedemkrat več kot njen obseg izvoza v Unijo. Glede na donosnejše cene na trgu Unije v primerjavi s trgi nekaterih tretjih držav je verjetno, da bo velik obseg izdelkov, ki se trenutno izvažajo v te države, v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov preusmerjen na trg Unije. Takšno nenadno povečanje je bilo mogoče opaziti že v prvotni preiskavi, ko se je tržni delež uvoza Unije iz Tajske zgolj v treh letih skoraj podvojil, in sicer s 6,8 % leta 2002 na 12,7 % leta 2005.

(122)

Zato je mogoče na podlagi navedenega sklepati, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode.

(123)

Več zainteresiranih strani je izrazilo dvom v sklep o verjetni ponovitvi škode. Trdile so zlasti, da je 5-odstotna razlika v ceni med trgom Unije in trgi tretjih držav premajhna, da bi povzročila preusmeritev izvoza sladke koruze na trg Unije. Ta trditev je obravnavana že v uvodni izjavi 61 zgoraj. Poleg tega so zainteresirane strani trdile, da sladka koruza ni blago, ki bi ga bilo enostavno preusmeriti na drug trg. Vendar ta trditev ni utemeljena in ne ustreza ugotovitvam te preiskave.

(124)

Čeprav je bila verjetnost ponovitve škode ugotovljena z vnaprejšnjo oceno, temelji na dejstvih iz uvodne izjave 121. Trditev se zato zavrne.

(125)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(126)

Kot je bilo navedeno, je položaj industrije Unije še vedno nekoliko ranljiv in nestabilen. Za povišane prodajne cene (zlasti za blagovno znamko prodajalca na drobno) in pokritje višjih proizvodnih stroškov bi industrija Unije uporabila olajšavo podaljšanja ukrepov. Tako bi lahko izboljšala svoj finančni položaj.

(127)

K sodelovanju je bilo povabljenih več kot 40 uvoznikov/prodajalcev na drobno in dve organizaciji potrošnikov/trgovinski organizaciji. Sodeloval je le en prodajalec na drobno. Njegov uvoz je v OPP zajemal majhen del celotnega uvoza iz Tajske. Delež njegovega prihodka od prodaje sladke koruze je bil zanemarljiv v primerjavi s celotnim prihodkom od prodaje. Poleg tega je ponovna prodaja sladke koruze v OPP ustvarila zelo velik dobiček. Navedeni dejavniki kažejo, da prodajalci na drobno ne bi bili nesorazmerno prizadeti, četudi bi bilo izvajanje ukrepov podaljšano.

(128)

Poleg tega je stališča predstavilo več trgovinskih združenj, ki so se tudi udeležila zaslišanja. Trdijo, da bi bilo treba protidampinške ukrepe razveljaviti zaradi majhnega in padajočega tržnega deleža uvoza iz Tajske, ki sovpada z velikim in naraščajočih tržnim deležem industrije Unije.

(129)

Kar se tiče potrošnikov, je povprečna potrošnja sladke koruze na gospodinjstvo zelo majhna, tj. do 5 EUR na leto. Učinki nadaljnjega izvajanja ukrepov bi bili ob upoštevanju zmernosti obstoječih ukrepov za potrošnike verjetno zanemarljivi.

(130)

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju splošne nizke stopnje sodelovanja se šteje, da predlagani ukrepi verjetno ne bodo bistveno vplivali na položaj prodajalcev na drobno in potrošnikov v Uniji.

(131)

Najprej je treba opozoriti, da protidampinški ukrepi niso namenjeni preprečevanju dostopa uvoza, za katerega so ukrepi uvedeni, do trga Unije, ampak naj bi odpravili učinek izkrivljenih tržnih pogojev, ki nastanejo zaradi stalne prisotnosti dampinškega uvoza.

(132)

Potrošnja v Uniji se je v OPP povečala za 9 % in dosegla približno 350 000 ton. Zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju stalno presegala povpraševanje v Uniji in v OPP dosegla raven približno 440 000 ton. Med proizvajalci Unije je dovolj velika konkurenca. Glede na to, da je industrija Unije v OPP izkoristila 77 % zmogljivosti, se zdi, da ima v primeru povečanja povpraševanja na voljo neizkoriščeno zmogljivost za dodatno povečanje proizvodnje. Del povpraševanja lahko pokrije tudi uvoz iz drugih tretjih držav, zlasti iz Združenih držav in Ljudske republike Kitajske. Kot je bilo navedeno, bi bilo treba poudariti, da protidampinški ukrepi niso namenjeni preprečevanju uvoza iz Tajske v Unijo. Glede na nizko stopnjo ukrepov se pričakuje, da bo tajski uvoz še naprej imel določen delež na trgu Unije.

(133)

Glede na navedeno ni mogoče sklepati, da bi bila oskrba na trgu Unije verjetno nezadostna ali konkurenca na trgu Unije omejena, če bi se protidampinški ukrepi ohranili.

(134)

Glede na navedeno se zdi, da bodo negativni učinki nadaljevanja ukrepov na industrijo Unije zelo omejeni in v nobenem primeru ne bodo nesorazmerni s koristmi podaljšanja izvajanja ukrepov.

(135)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev veljavnih ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(136)

Kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, iz navedenega sledi, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske. Treba je opozoriti, da gre pri teh ukrepih za različne stopnje dajatve ad valorem.

(137)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe v skladu s to uredbo se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedene pravne osebe. Za zadevne uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(138)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (8) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve –