23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/11

(1)

Zagotoviti bi bilo treba okvir, ki bi zajemal pravila, ki veljajo za obveznost kliringa, njeno uporabo, morebitna izvzetja in tehnike zmanjševanja tveganja, ki jih je treba vzpostaviti, kadar ni mogoče izvesti kliringa prek centralne nasprotne stranke (CNS). Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami ter učinkovitega dostopa zainteresiranim stranem in zlasti tistim, za katere obveznosti veljajo, je zaželeno večino regulativnih tehničnih standardov, ki se zahtevajo v skladu z naslovom II Uredbe (EU) št. 648/2012, vključiti v eno uredbo.

(2)

Glede na globalno naravo prostega trga izvedenih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: OTC) bi bilo treba v tej uredbi upoštevati ustrezne mednarodno dogovorjene smernice in priporočila o reformah trga in obveznem kliringu izvedenih finančnih instrumentov OTC ter s tem povezanih pravil, oblikovanih v drugih jurisdikcijah. Zlasti okvir za določitev obveznosti kliringa upošteva zahteve za obvezni kliring, ki jih je objavilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev. Navedeno bo v največji možni meri podpiralo zbliževanje s pristopom v drugih jurisdikcijah.

(3)

Zaradi pojasnitve omejenega števila pojmov, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 648/2012, in opredelitve tehničnih izrazov, ki so potrebni za pripravo tega tehničnega standarda, bi bilo treba opredeliti nekatere izraze.

(4)

Posredna ureditev kliringa ne bi smela izpostaviti CNS, klirinškega člana, stranke ali posredne stranke dodatnemu tveganju nasprotne stranke, premoženje in pozicije posredne stranke pa bi morale biti deležne ustrezne stopnje zaščite. Torej je bistvenega pomena, da vse vrste posrednih ureditev kliringa izpolnjujejo minimalne pogoje za zagotovitev njihove varnosti. V ta namen bodo za stranke, ki sodelujejo v posrednih ureditvah kliringa, veljale posebne obveznosti. Take ureditve so širše od pogodbenega razmerja med posrednimi strankami in stranko klirinškega člana, ki opravlja posredne klirinške storitve.

(5)

Uredba (EU) št. 648/2012 zahteva, da je CNS sistem določen v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (3). To pomeni, da bi morali klirinški člani CNS biti udeleženci v smislu te direktive. Da se za posredne stranke zagotovi enaka stopnja zaščite, kot jo imajo stranke v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, je zato treba zagotoviti, da so stranke, ki opravljajo posredne klirinške storitve, kreditne institucije, investicijska podjetja ali enakovredne kreditne institucije ali investicijska podjetja tretje države.

(6)

Vzpostaviti bi bilo treba posredne ureditve kliringa, da se za posredne stranke v primeru neplačila zagotovi stopnja zaščite, ki je enakovredna tisti za neposredne stranke. Po propadu klirinškega člana, ki omogoča posredno ureditev kliringa, bi morale biti posredne stranke vključene v prenos pozicij strank na nadomestnega klirinškega člana v skladu z zahtevami glede prenosljivosti, določenimi v členih 39 in 48 Uredbe (EU) št. 648/2012. Ustrezni zaščitni ukrepi v primeru propada stranke bi morali obstajati tudi v okviru posrednih ureditev kliringa in bi morali podpirati prenos pozicij posrednih strank na nadomestnega ponudnika klirinških storitev.

(7)

Ker lahko zaradi posrednih ureditev kliringa nastanejo posebna tveganja, bi morale vse stranke, udeležene v posredni ureditvi kliringa, vključno s klirinškimi člani in CNS, redno prepoznavati, spremljati in obvladovati vsa pomembna tveganja, ki izhajajo iz take ureditve. Ustrezna izmenjava informacij med strankami, ki opravljajo posredne klirinške storitve, in klirinškimi člani, ki te storitve omogočajo, je v tem okviru še posebej pomembna. Klirinški člani bi morali informacije, ki jih predložijo stranke, uporabiti izključno za namene obvladovanja tveganja in bi morali preprečiti zlorabo poslovno občutljivih informacij, vključno z učinkovitim ločevanjem različnih oddelkov finančne institucije, da se prepreči navzkrižje interesov.

(8)

Kadar pristojni organ CNS izda dovoljenje za kliring razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, mora o tem uradno obvestiti Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: organ ESMA). To uradno obvestilo bi moralo vključevati podrobne informacije, ki so potrebne, da lahko organ ESMA izvede svoj postopek ocenjevanja, vključno z informacijami o likvidnosti in obsegu ustreznega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC. Čeprav organu ESMA informacije posreduje pristojni organ, bi morala CNS, ki je zaprosila za dovoljenje, prvotno predložiti zahtevane informacije pristojnim organom, ki jih lahko nato dopolnijo.

(9)

Čeprav vse informacije, ki jih je treba vključiti v uradno obvestilo pristojnega organa organu ESMA za namene obveznosti kliringa, morda niso vedno na voljo, zlasti za nove produkte, bi bilo treba predložiti ocene, ki so na voljo, vključno z jasno navedbo uporabljenih predpostavk. Uradno obvestilo bi moralo vsebovati tudi informacije, ki se nanašajo na nasprotne stranke, kot so vrsta in število nasprotnih strank, koraki, ki so potrebni za začetek kliringa prek CNS, njihove pravne in operativne zmogljivosti ali njihov okvir za obvladovanje tveganja, da se organu ESMA omogoči ocena sposobnosti dejavnih nasprotnih strank za izpolnjevanje obveznosti kliringa brez povzročanja motenj na trgu.

(10)

Uradno obvestilo pristojnega organa organu ESMA bi moralo vsebovati informacije o stopnji standardizacije, likvidnosti in razpoložljivosti cen, da lahko organ ESMA oceni, če bi morala za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC veljati obveznost kliringa. Merila v zvezi s standardizacijo pogodbenih pogojev in operativnih postopkov ustreznega razreda OTC so pokazatelj standardizacije ekonomskih pogojev za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, saj je mogoče pogodbene pogoje in operativne postopke standardizirati šele, ko so standardizirani takšni ekonomski pogoji. Merila v zvezi z likvidnostjo in razpoložljivostjo cen organ ESMA oceni na podlagi drugačnih dejavnikov, kot so jih pri svoji oceni ob izdaji dovoljenja CNS upoštevali pristojni organi. V tem okviru se likvidnost oceni glede na širše vidike in se razlikuje od likvidnosti po tistem, ko bi že veljala obveznost kliringa. Zlasti dejstvo, da je pogodba dovolj likvidna, da lahko kliring izvede ena CNS, ne pomeni nujno, da bi morala zanjo veljati obveznost kliringa. Ocena organa ESMA ne bi smela ponavljati ali podvajati pregleda, ki ga je že opravil pristojni organ.

(11)

Informacije, ki jih mora pristojni organ predložiti za namen obveznosti kliringa, bi morale organu ESMA omogočiti, da oceni razpoložljivost informacij o oblikovanju cen. V zvezi s tem dostop CNS do informacij o oblikovanju cen v določenem trenutku ne pomeni, da bi lahko udeleženci na trgu dostopali do informacij o oblikovanju cen v prihodnosti. Zaradi tega dejstvo, da ima CNS dostop do potrebnih informacij o ceni za obvladovanje tveganj kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v določenem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC, ne pomeni samodejno, da bi morala za ta razred izvedenih finančnih instrumentov OTC veljati obveznost kliringa.

(12)

Raven podrobnosti, ki so na voljo v registru razredov pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere velja obveznost kliringa, je odvisna od pomembnosti teh podrobnosti za opredelitev posameznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zato se lahko raven podrobnosti v registru za različne razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC razlikuje.

(13)

Dovoljenje za dostop do mesta trgovanja več CNS bi lahko razširilo dostop udeležencev do zadevnega mesta trgovanja in tako okrepilo splošno likvidnost. V takih razmerah je kljub temu treba opredeliti pojem drobitve likvidnosti znotraj mesta trgovanja, če bi lahko ogrozila nemoteno in urejeno delovanje trgov za razred finančnih instrumentov, za katere se vloži zahtevek.

(14)

Ocena mesta trgovanja, za dostop do katerega je zaprosila CNS, in ocena CNS s strani pristojnega organa bi morali temeljiti na mehanizmih, ki so na voljo za preprečevanje drobitve likvidnosti znotraj mesta trgovanja.

(15)

Da se prepreči drobitev likvidnosti, bi morali imeti vsi udeleženci znotraj mesta trgovanja možnost kliringa vseh med sabo izvedenih transakcij. Vendar ne bi bilo primerno zahtevati, da vsi klirinški člani obstoječe CNS postanejo tudi klirinški člani vsake nove CNS, ki opravlja storitve na takšnem mestu trgovanja. Če obstajajo subjekti, ki so klirinški člani obeh CNS, lahko olajšajo prenos in kliring transakcij, ki so jih izvedli udeleženci na trgu, za katere storitve opravlja ena ali druga CNS, da se omeji tveganje drobitve likvidnosti. Kljub temu je pomembno, da zahtevek za dostop do mesta trgovanja s strani CNS ne drobi likvidnosti na način, ki bi povečal tveganja, ki jim je izpostavljena obstoječa CNS.

(16)

V skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) št. 648/2012 zahtevek za dostop do mesta trgovanja s strani CNS ne bi smel zahtevati interoperabilnosti in zato ta uredba ne bi smela določati interoperabilnosti kot edinega načina za reševanje problema drobitve likvidnosti. Vendar ta uredba ne bi smela prepovedovati prostovoljne udeležbe CNS v taki ureditvi, če so izpolnjeni potrebni pogoji za njeno vzpostavitev.

(17)

Da bi ugotovile, za katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC je objektivno mogoče izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja, bi morale nefinančne nasprotne stranke uporabiti eno izmed meril iz te uredbe, vključno z računovodsko opredelitvijo, ki temelji na pravilih mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP). Računovodsko opredelitev lahko nasprotne stranke uporabijo tudi, če ne uporabijo pravil MSRP. Za tiste nefinančne nasprotne stranke, ki lahko uporabijo lokalna računovodska pravila, se pričakuje, da bi večina pogodb, ki so uvrščene kot zavarovanje pred tveganjem, na podlagi takšnih lokalnih računovodskih pravil spadalo pod splošno opredelitev pogodb za zmanjševanje tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz te uredbe.

(18)

V nekaterih okoliščinah morda ne bo mogoče zavarovanje pred tveganjem z uporabo neposredno povezane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, tj. pogodbe s popolnoma istim osnovnim sredstvom in datumom poravnave, kot se uporabljata za tveganje, za katerega velja zavarovanje. V takem primeru lahko nefinančna nasprotna stranka za kritje izpostavljenosti uporabi nadomestno zavarovanje pred tveganjem prek tesno povezanega instrumenta, na primer instrumenta z drugačnim, vendar v smislu ekonomskega obnašanja zelo podobnim osnovnim sredstvom. Poleg tega lahko nekatere skupine nefinančnih nasprotnih strank, ki za zavarovanje pred tveganjem v zvezi s skupnimi tveganji skupine sklenejo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek enega samega subjekta, uporabijo makro zavarovanja ali zavarovanja portfelja. Te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC z namenom makro zavarovanja, zavarovanja portfelja ali nadomestnega zavarovanja lahko predstavljajo zavarovanje za namen te uredbe in bi jih bilo treba preučiti glede na merila za ugotavljanje, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno zmanjšujejo tveganja.

(19)

Tveganje se lahko sčasoma spremeni, in da bi se temu razvoju tveganja prilagodili, bo morda potrebno pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so bile prvotno izvedene za zmanjšanje tveganja, povezanega s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja, pobotati z uporabo dodatnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Posledično se lahko zavarovanje pred tveganjem doseže s kombinacijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno s pobotom pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki poravnajo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki niso več povezane s poslovnim tveganjem ali tveganjem zakladniškega financiranja.

(20)

Razpon tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo in dejavnostjo zakladniškega financiranja je zelo širok in se razlikuje glede na različne gospodarske sektorje. Tveganja, povezana s poslovnimi dejavnostmi, so običajno vezana na vložke v proizvodno funkcijo podjetja ter produkte in storitve, ki jih podjetje prodaja ali opravlja. Dejavnosti zakladniškega financiranja se običajno nanašajo na upravljanje kratkoročnih in dolgoročnih sredstev subjekta, vključno z njegovimi dolgovi, in na načine vlaganja finančnih sredstev, ki jih ustvari ali jih ima v lasti, vključno z upravljanjem denarnih sredstev. Zakladniško financiranje in poslovne dejavnosti lahko prizadenejo skupni viri tveganj, kot so devizni tečaji, cene surovin, inflacija ali kreditno tveganje. Glede na to, da se izvedeni finančni instrumenti OTC sklenejo za zavarovanje pred določenim tveganjem, bi bilo treba pri analizi tveganj, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja, ta tveganja opredeliti na dosleden način in tako, da zajamejo obe dejavnosti. Poleg tega bi lahko imela ločitev teh dveh pojmov neželene posledice, saj bi se glede na sektor, v katerem delujejo nefinančne nasprotne stranke, pred določenim tveganjem zavarovalo v okviru dejavnosti zakladniškega financiranja ali poslovne dejavnosti.

(21)

Medtem ko bi bilo treba prage kliringa določiti ob upoštevanju sistemske pomembnosti povezanih tveganj, je pomembno upoštevati, da so izvedeni finančni instrumenti OTC, ki zmanjšujejo tveganja, izključeni iz izračuna pragov kliringa in da pragi kliringa dovoljujejo odstopanje od načela obveznosti kliringa za tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se lahko šteje, da niso bile sklenjene za namene zavarovanja pred tveganjem. Natančneje, višino pragov kliringa bi bilo treba redno pregledovati in bi morala biti določena glede na razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki se določijo za namen pragov kliringa, se lahko razlikujejo od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC za namen obveznosti kliringa. Pri določanju vrednosti pragov kliringa bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebo, da se opredeli en sam kazalnik, ki odraža sistemsko pomembnost vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred sredstev izvedenih finančnih instrumentov OTC. Poleg tega bi moralo biti izvajanje pragov kliringa, ki jih uporabljajo nefinančne nasprotne stranke, preprosto.

(22)

Pri določitvi vrednosti pragov kliringa bi bilo treba upoštevati sistemsko pomembnost vsote neto pozicij in izpostavljenosti za nasprotno stranko in za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Vendar bi bilo treba upoštevati, da se te neto pozicije in izpostavljenosti razlikujejo od neto izpostavljenosti vseh nasprotnih strank in celotnega razreda sredstev. Poleg tega bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 te neto pozicije sešteti, da se opredeli podatke, ki se jih upošteva pri določitvi pragov kliringa. Pri določitvi pragov kliringa bi bilo treba upoštevati skupno bruto vsoto, dobljeno s prištetjem teh neto pozicij. Skupno nominalno bruto vsoto, dobljeno s prištetjem teh neto pozicij, bi bilo treba uporabiti kot referenčno vrednost za določitev pragov kliringa.

(23)

Poleg tega struktura dejavnosti nefinančnih nasprotnih strank z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC običajno vodi do nizke stopnje pobotov, saj se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC sklepajo v isto smer. Posledično bi bila razlika med vsoto neto pozicij in izpostavljenostmi nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC zelo podobna bruto vrednosti pogodb. Zato in za poenostavitev bi bilo treba bruto vrednost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporabiti kot veljaven nadomestek merila, ki se upošteva pri določitvi praga kliringa.

(24)

Ker nefinančnim nasprotnim strankam, ki ne presegajo praga kliringa, njihovih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC ni treba vrednotiti po tekočih tržnih cenah, tega ukrepa ne bi bilo smiselno uporabiti za določitev pragov kliringa, saj bi za nefinančne nasprotne stranke to pomenilo veliko breme, ki ne bi bilo sorazmerno s tako obravnavanim tveganjem. Namesto tega bi za nefinančne nasprotne stranke uporaba nominalne vrednosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC omogočila preprost pristop, ki ni izpostavljen zunanjim dogodkom.

(25)

Preseganje ene od vrednosti, določenih za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, bi moralo sprožiti preseganje praga kliringa za vse razrede, saj glede na to, da so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za zmanjševanje tveganj izključene iz izračuna praga kliringa, posledice preseganja praga kliringa niso povezane le z obveznostjo kliringa, ampak tudi s tehnikami zmanjševanja tveganja, pristop za zadevne obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, ki veljajo za nefinančne nasprotne stranke, pa bi moral biti zaradi preproste narave večine od njih enostaven.

(26)

Za tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere kliring ni bil opravljen, bi bilo treba uporabljati tehnike zmanjševanja tveganja, na primer pravočasno potrditev. Potrditev pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC se lahko nanaša na enega ali več okvirnih dogovorov, okvirne dogovore o potrditvi ali druge običajne pogoje. Opravi se lahko v obliki elektronsko izvedene pogodbe ali dokumenta, ki ga podpišeta obe nasprotni stranki.

(27)

Bistveno je, da nasprotne stranke potrdijo pogoje svojih transakcij čim prej po izvedbi transakcije, zlasti kadar se transakcija izvede ali obdela elektronsko, da se zagotovita skupno razumevanje in pravna varnost pogojev transakcije. Zlasti nasprotne stranke, ki sklepajo nestandardne ali zapletene pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bodo morda morale uvesti orodja za izpolnitev zahteve po pravočasni potrditvi svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Pravočasna potrditev bi pomenila tudi, da bi se na tem področju razvile ustrezne tržne prakse.

(28)

Da bi se tveganja še bolj zmanjšala, usklajevanje portfelja vsaki nasprotni stranki omogoča celovit pregled portfelja transakcij, kot jih vidi njena nasprotna stranka, da bi se nemudoma ugotovili morebitni nesporazumi glede ključnih pogojev transakcije. Taki pogoji bi morali vključevati vrednotenje vsake transakcije, lahko pa vključujejo tudi druge ustrezne podrobnosti, kot so datum začetka veljavnosti, predvideni datum zapadlosti, morebitni datumi plačila ali poravnave, nominalna vrednost pogodbe in valuta transakcije, osnovni instrument, pozicija nasprotnih strank, dogovor o delovnih dneh in vse ustrezne fiksne ali spremenljive obrestne mere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(29)

Ob upoštevanju različnih profilov tveganja, in da bi bilo usklajevanje portfelja ustrezna tehnika zmanjševanja tveganja, bi morali biti pogostost usklajevanja in velikost zadevnega portfelja drugačni glede na naravo nasprotnih strank. Strožje zahteve bi morale veljati za finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke, ki presegajo prag kliringa, medtem ko bi morala za nefinančne nasprotne stranke, ki ne bi presegale praga kliringa, ne glede na kategorijo njihove nasprotne stranke, ki bi prav tako imela koristi od manj pogostega usklajevanja za zadevni del svojega portfelja, veljati manjša pogostost usklajevanja.

(30)

Tudi stiskanje portfelja je lahko učinkovito orodje za namene zmanjševanja tveganja, kar je odvisno od okoliščin, kot so velikost portfelja z nasprotno stranko, zapadlost, namen in stopnja standardizacije pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke, ki imajo portfelj pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa CNS nad ravnjo, določeno v tej uredbi, bi morale imeti vzpostavljene postopke za preučitev možnosti uporabe stiskanja portfelja, kar bi jim omogočilo zmanjšanje kreditnega tveganja nasprotne stranke.

(31)

Reševanje sporov je namenjeno zmanjševanju tveganj, ki izhajajo iz pogodb brez centralnega kliringa. Pri sklepanju transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC med sabo bi morale nasprotne stranke imeti dogovorjen okvir za reševanje vseh s tem povezanih sporov, ki se lahko pojavijo. Okvir bi se moral sklicevati na mehanizme reševanja sporov, kot je arbitraža z vključitvijo tretje strani ali mehanizem tržnih raziskav. Cilj okvira je preprečiti, da se nerešeni spori stopnjujejo in nasprotne stranke izpostavijo dodatnim tveganjem. Spore bi bilo treba ugotoviti, upravljati in ustrezno razkriti.

(32)

Za določitev tržnih pogojev, ki preprečijo vrednotenje po tekočih tržnih cenah, je treba določiti nedejavne trge. Trg je lahko nedejaven iz več razlogov, vključno zaradi neobstoja rednih tržnih transakcij na strogo poslovni podlagi, pri čemer bi moral pojem na strogo poslovni podlagi imeti enak pomen kot v računovodstvu.

(33)

Ta uredba se uporablja za finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke nad pragom kliringa ter upošteva Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (4), ki določa tudi zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri vrednotenju na podlagi notranjega modela.

(34)

Čeprav se lahko model, ki se uporablja za vrednotenje na podlagi notranjega modela, oblikuje znotraj podjetja ali zunaj njega, model odobri upravni odbor ali njegov pooblaščeni odbor, da se zagotovi ustrezna odgovornost.

(35)

Kadar lahko nasprotne stranke uporabijo izvzetje znotraj skupine po uradnem obvestilu pristojnim organom, vendar ne da bi počakale na konec obdobja za ugovor teh pristojnih organov, je pomembno zagotoviti, da pristojni organi pridobijo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije, da bi lahko ocenili, ali bi morali uporabi izvzetja nasprotovati.

(36)

Pričakovani velikost, količina in pogostost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj skupine se lahko določijo glede na pretekle transakcije nasprotnih strank znotraj skupine, kakor tudi predvidenega modela in dejavnosti, ki se pričakuje v prihodnosti.

(37)

Če nasprotne stranke uporabijo izvzetje znotraj skupine, bi morale javno razkriti informacije, da se zagotovi preglednost glede udeležencev na trgu in potencialnih upnikov. To je zaradi ocene tveganja zlasti pomembno za potencialne upnike nasprotnih strank. Cilj razkritja je preprečiti napačno predstavo, da je bil za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC opravljen centralni kliring ali uporabljene tehnike zmanjševanja tveganja, če temu ni tako.

(38)

Časovni okvir za pravočasno potrditev zahteva prizadevanja za prilagoditev, vključno s spremembami tržnih praks in okrepitvijo informacijskih sistemov. Glede na to, da se lahko hitrost prilagajanja za dosego skladnosti razlikuje glede na kategorijo nasprotnih strank in razred sredstev izvedenih finančnih instrumentov OTC, bi določitev postopnih datumov uporabe, ki upoštevajo te razlike, omogočila pospešitev časovnega okvira za potrditev tistih nasprotnih strank in produktov, ki bi lahko bili pripravljeni hitreje.

(39)

Standardi za stiskanje portfelja, usklajevanje portfelja ali reševanje sporov bi od nasprotnih strank zahtevali vzpostavitev postopkov, politik in procesov ter spremembo dokumentacije, za kar bi bil potreben določen čas. Začetek veljavnosti s tem povezanih zahtev bi bilo treba odložiti, da se nasprotnim strankam zagotovi čas za sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(40)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(41)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je organ ESMA o osnutku regulativnih tehničnih standardov opravil javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –

(a)

„posredna stranka“ pomeni stranko stranke klirinškega člana;

(b)

„posredna ureditev kliringa“ pomeni sklop pogodbenih razmerij med centralno nasprotno stranko (v nadaljnjem besedilu: CNS), klirinškim članom, stranko klirinškega člana in posredno stranko, ki stranki klirinškega člana omogoča opravljanje klirinških storitev za posredno stranko;

(c)

„potrdilo“ pomeni dokumentacijo dogovora med nasprotnimi strankami o vseh določbah pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: OTC).

(a)

vodenje ločenih evidenc in računov, kar vsem strankam omogoča, da v računih pri klirinškem članu sredstva in pozicije stranke ločijo od sredstev in pozicij za račune svojih posrednih strank;

(b)

vodenje ločenih evidenc in računov, kar vsem strankam omogoča, da v računih pri klirinškem članu sredstva in pozicije stranke za račun posredne stranke ločijo od sredstev in pozicij za račun drugih posrednih strank.

(a)

navedbo razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

navedbo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(c)

druge informacije, ki jih je treba vključiti v javni register v skladu s členom 8;

(d)

vse druge značilnosti, ki so potrebne za razlikovanje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC od pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC zunaj zadevnega razreda;

(e)

dokazila o stopnji standardizacije pogodbenih pogojev in operativnih postopkov za zadevni razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(f)

podatke o obsegu razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(g)

podatke o likvidnosti razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(h)

dokazila o razpoložljivosti za udeležence na trgu pravičnih, zanesljivih in splošno sprejetih informacij o oblikovanju cen za pogodbe v razredu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(i)

dokazila o učinku obveznosti kliringa na razpoložljivost za udeležence na trgu informacij o oblikovanju cen.

(a)

podatke, ki se uporabljajo za ocenjevanje pričakovanega obsega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa;

(b)

dokazila o sposobnosti CNS za obvladovanje pričakovanega obsega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa, in za obvladovanje tveganja, ki izhaja iz kliringa zadevnega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno z ureditvijo kliringa s stranko ali posredno stranko;

(c)

vrsto in število nasprotnih strank, ki so dejavne ali za katere se pričakuje, da bodo dejavne na trgu razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa;

(d)

pregled različnih nalog, ki jih je treba dokončati, da se začne kliring pri CNS, skupaj z določitvijo časa, potrebnega za izvedbo posameznih nalog;

(e)

informacije o obvladovanju tveganja ter pravni in operativni zmogljivosti tistih nasprotnih strank, ki so dejavne na trgu razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, če začne zanj veljati obveznost kliringa.

(a)

številom transakcij;

(b)

skupno količino;

(c)

skupnim številom odprtih pogodb;

(d)

globino naročil na trgu, vključno s povprečnim številom naročil in zahtev za ponudbe;

(e)

tesnostjo razmikov;

(f)

merili likvidnosti v težkih tržnih pogojih;

(g)

merili likvidnosti za izvedbo postopkov v primeru neplačil.

(a)

ali pogodbeni pogoji ustreznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC vključujejo splošno pravno dokumentacijo, vključno z okvirnimi pogodbami o pobotu, opredelitvami, standardnimi pogoji in potrditvami, ki določajo pogodbene pogoje, ki jih običajno uporabljajo nasprotne stranke;

(b)

ali se za operativne postopke tega zadevnega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporablja samodejna obdelava po trgovanju in življenjski cikel dogodkov, ki se upravljata na enoten način v skladu s časovnim razporedom, za katerega obstaja splošno soglasje med nasprotnimi strankami.

(a)

ali bi bila kritja ali finančne zahteve CNS sorazmerne s tveganjem, ki ga obveznost kliringa namerava zmanjšati;

(b)

stabilnost velikosti in globine trga za produkt skozi čas;

(c)

verjetnost, da bi trg v primeru neplačila klirinškega člana ostal dovolj razpršen;

(d)

število in vrednost transakcij.

(a)

razred sredstev pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

vrsto pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(c)

osnovna sredstva pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(d)

za osnovna sredstva, ki so finančni instrumenti, navedbo, ali je osnovno sredstvo enotni finančni instrument ali izdajatelj ali indeks ali portfelj;

(e)

za druga osnovna sredstva, navedbo kategorije osnovnega sredstva;

(f)

nominalno valuto in valuto poravnave pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(g)

razpon zapadlosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(h)

pogoje za poravnavo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(i)

razpon pogostosti plačil pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC znotraj razreda;

(j)

identifikator produkta ustreznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(k)

vse druge značilnosti, ki so potrebne za razlikovanje ene pogodbe znotraj ustreznega razreda pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC od drugih.

(a)

identifikacijsko oznako v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1247/2012 (6);

(b)

polno ime;

(c)

državo ustanovitve;

(d)

pristojni organ, imenovan v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012.

(a)

navedbo kategorij nasprotnih strank, za katere se uporablja obdobje postopnega uvajanja;

(b)

kateri koli drug pogoj, ki se zahteva na podlagi regulativnih tehničnih standardov, sprejetih v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, da bi se uporabilo obdobje postopnega uvajanja.

(a)

navedbo CNS;

(b)

razred sredstev pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v uradnem obvestilu;

(c)

vrsto pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(d)

datum uradnega obvestila;

(e)

navedbo pristojnega organa, ki predloži uradno obvestilo.

(a)

najmanj ene skupne CNS;

(b)

ureditev kliringa, ki so jo vzpostavile CNS.

(a)

pokriva tveganja, ki izhajajo iz morebitne spremembe vrednosti sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti, ki jih ima nefinančna nasprotna stranka ali njena skupina v lasti, jih proizvaja, izdeluje, predeluje, opravlja, kupuje, trži, oddaja, prodaja ali prevzame ali razumno pričakuje, da jih bo imela v lasti, jih proizvajala, izdelovala, predelovala, opravljala, kupovala, tržila, oddajala, prodajala ali prevzela v okviru njenega običajnega poslovanja;

(b)

pokriva tveganja, ki izhajajo iz morebitnega posrednega učinka na vrednost sredstev, storitev, surovin, produktov, blaga ali obveznosti iz točke (a), ki so posledica nihanj obrestnih mer, stopenj inflacije, deviznih tečajev ali kreditnega tveganja;

(c)

je zavarovalna pogodba v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP), sprejetimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(a)

1 milijarda EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

1 milijarda EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC na delnice;

(c)

3 milijarde EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(d)

3 milijarde EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o valutnih izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(e)

3 milijarde EUR v bruto nominalni vrednosti za pogodbe o blagovnih izvedenih finančnih instrumentih OTC in druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki niso zajete v točkah (a) do (d).

(a)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene do vključno 28. februarja 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene po 28. februarju 2014, do konca delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(c)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene do vključno 31. avgusta 2013, do konca tretjega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(d)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2013 in do vključno 31. avgusta 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(e)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2014, do konca delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.

(a)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene do vključno 31. avgusta 2013, do konca petega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(b)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene po 31. avgustu 2013 in do vključno 31. avgusta 2014, do konca tretjega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(c)

za kreditne zamenjave in zamenjave obrestnih mer, sklenjene po 31. avgustu 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(d)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene do vključno 31. avgusta 2013, do konca sedmega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(e)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2013 in do vključno 31. avgusta 2014, do konca četrtega delovnega dneva po datumu izvršitve pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(f)

za kapitalske, valutne in blagovne zamenjave ter vse druge izvedene finančne instrumente, ki niso zajeti v točki (a), sklenjene po 31. avgustu 2014, do konca drugega delovnega dneva po datumu izvedbe.

(a)

za finančno nasprotno stranko ali nefinančno nasprotno stranko iz člena 10 Uredbe (EU) št. 648/2012:

(b)

za nefinančno nasprotno stranko, ki ni zajeta v členu 10 Uredbe (EU) št. 648/2012:

(a)

ugotavljanjem, evidentiranjem ter spremljanjem sporov, ki se nanašajo na priznanje ali vrednotenje pogodbe in izmenjavo zavarovanja med nasprotnimi strankami. Ti postopki evidentirajo vsaj čas trajanja spora, nasprotno stranko in znesek, ki je predmet spora;

(b)

pravočasnim reševanjem sporov s posebnim postopkom za tiste spore, ki se ne rešijo v petih delovnih dneh.

(a)

kadar je trg nedejaven;

(b)

kadar je razpon ocen glede razumnih poštenih vrednosti znaten in verjetnosti različnih ocen ni mogoče razumno oceniti.

(a)

vključuje vse dejavnike, ki bi jih nasprotne stranke upoštevale pri določanju cene, vključno s čim večjo uporabo informacij za vrednotenje po tekočih tržnih cenah;

(b)

je skladen s sprejetimi ekonomskimi metodologijami za oblikovanje cen finančnih instrumentov;

(c)

je umerjen in preizkušen za veljavnost z uporabo cen katerih koli opaznejših trenutnih tržnih transakcij z istim finančnim instrumentom ali temelji na katerih koli opaznejših tržnih podatkih, ki so na voljo;

(d)

je potrjen in se spremlja neodvisno s strani drugega oddelka, kot je oddelek, ki prevzema tveganje;

(e)

je ustrezno dokumentiran in odobren s strani upravnega odbora tako pogosto, kot je to potrebno, po vsaki bistveni spremembi in vsaj enkrat na leto. Ta odobritev se lahko prenese na odbor.

(a)

pravne nasprotne stranke v transakcijah, vključno z njihovimi identifikatorji v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 1247/2012;

(b)

korporacijski odnos med nasprotnimi strankami;

(c)

podrobnosti o podpornih pogodbenih razmerjih med strankami;

(d)

kategorijo transakcije znotraj skupine, kot je opredeljena v odstavku 1 in točkah (a) do (d) odstavka 2 člena 3 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)

podrobnosti o transakcijah, za katere nasprotna stranka zahteva izvzetje, vključno z naslednjim:

(a)

v enem mesecu od prejema uradnega obvestila v zvezi z uradnim obvestilom v skladu s členom 11(7) ali (9) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)

v enem mesecu od predložitve odločitve nasprotni stranki v zvezi z odločitvijo pristojnega organa v skladu s členom 11(6), (8) ali (10) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(a)

informacije, navedene v členu 18;

(b)

ali je odločitev pozitivna ali negativna;

(c)

v primeru pozitivne odločitve:

(d)

v primeru negativne odločitve:

(a)

pravne nasprotne stranke pri transakcijah, vključno z njihovimi identifikatorji v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 1247/2012;

(b)

razmerje med nasprotnimi strankami;

(c)

ali gre pri izvzetju za izvzetje v celoti ali za delno izvzetje;

(d)

nominalni skupni znesek pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se uporablja izvzetje znotraj skupine.