26.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 180/4

(1)

V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) sklenil, da v Španiji obstaja čezmerni primanjkljaj, ter izdal priporočilo za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2012 (1) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 27. aprila 2009) v skladu s členom 104(7) PES in členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (2).

(4)

Svet je 2. decembra 2009 v skladu s členom 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 sklenil, da je Španija sprejela učinkoviti ukrepi in da je do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance prišlo po sprejetju Priporočila Sveta z dne 27. aprila 2009. Predvsem izrazito poslabšanje obetov glede rasti, ki jih je povzročila svetovna gospodarska in finančna kriza, je imelo večje negativne posledice za proračun. Posledično je Svet sklenil sprejeti revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009), da bi se čezmerni primanjkljaj na kredibilen in trajnosten način odpravil najpozneje do leta 2013 s sprejetjem ukrepov v srednjeročnem okviru.

(5)

Komisija je 15. junija 2010 sklenila, da je Španija sprejela učinkovite ukrepe v skladu s Priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009 za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost 3 % BDP, in menila, da zato nadaljnje ukrepanje v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ni potrebno.

(6)

Svet je 10. julija 2012 v skladu s členom 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 sklenil, da so bili sprejeti učinkoviti ukrepi, vendar je do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance prišlo po sprejetju Priporočila Sveta z dne 2. decembra 2009. Predvsem poslabšanje obetov glede rasti in premik v sestavi rasti, ki v manjši meri temelji na davčnih prihodkih, sta imela večje negativne posledice za proračun. Svet je zato sprejel revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 10. julija 2012)) in Španiji priporočil, da čezmerni primanjkljaj odpravi najpozneje do leta 2014. Da bi se nominalni javnofinančni primanjkljaj do leta 2014 znižal pod referenčno vrednost 3 % BDP, je Svet Španiji priporočil, naj izboljša strukturni saldo v višini 2,7 % BDP v letu 2012, 2,5 % BDP v letu 2013 in 1,9 % BDP v letu 2014 v skladu s posodobitvijo napovedi služb Komisije iz pomladi 2012. Cilji za nominalni primanjkljaj so bili določeni na 6,3 % BDP za leto 2012, 4,5 % BDP za leto 2013 in 2,8 % BDP za leto 2014. Španija je dobila tudi priporočilo, naj izvede ukrepe, sprejete v proračunu za leto 2012 in v načrtih avtonomnih skupnosti za uravnoteženje, ter do konca julija 2012 sprejme napovedani večletni proračunski načrt za obdobje 2013–2014, vključno s srednjeročno proračunsko strategijo, ki v celoti določa strukturne ukrepe, potrebne za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2014.

(7)

Komisija je 14. novembra 2012 sklenila, da je na podlagi napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 Španija sprejela učinkovite ukrepe v skladu z Priporočilom Sveta z dne 10. julija 2012 in da nadaljnji ukrepi v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem niso potrebni.

(8)

V skladu s členom 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 lahko Svet na priporočilo Komisije sprejme revidirano priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU, če so bili sprejeti učinkoviti ukrepi in je do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance prišlo po sprejetju prvotnega priporočila. V skladu s členom 3(5) navedene uredbe se pojav nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za proračun oceni glede na gospodarske napovedi, na katerih temelji priporočilo Sveta.

(9)

V skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3 Uredbe (ES) št. 1467/97 mora Svet na zadevno državo članico nasloviti priporočila z namenom, da se stanje čezmernega primanjkljaja v določenem roku odpravi. V priporočilu mora biti določen rok največ šest mesecev, v katerem mora zadevna država članica sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja. Poleg tega Svet v priporočilu za odpravo čezmernega primanjkljaja zahteva, da se dosežejo letni proračunski cilji, ki so na podlagi napovedi, na kateri temelji priporočilo, v skladu z minimalnim letnim izboljšanjem strukturnega salda, tj. ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, pri čemer se za referenčno merilo uporabi vsaj 0,5 % BDP. V skladu s členoma 9(1) in 17(2) Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (3) bi morala Španija predstaviti program ekonomskega partnerstva.

(10)

Po kratkem okrevanju leta 2011 je gospodarstvo zdrsnilo nazaj v recesijo in spet beležilo negativno četrtletno realno rast BDP od tretjega četrtletja leta 2011. BDP se je na letni ravni leta 2012 zmanjšal za 1,4 %. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se recesija v letu 2013 nadaljevala, pozitivni neto izvoz pa še vedno ne bo mogel izravnati krčenja domačega povpraševanja. Proizvodnja naj bi se stabilizirala šele proti koncu leta 2013. Zato se predvideva, da se bo realni BDP leta 2013 zmanjšal za 1,5 %, nato pa leta 2014 zrasel za 0,9 % (če se politike ne spremenijo). V času zadnjega priporočila Sveta naj bi se realni BDP leta 2012 zmanjšal za 1,9 % in leta 2013 za 0,3 %, leta 2014 pa zrasel za 1,1 %. Rast v letu 2012, ki je bila manj negativna od predvidene, je bila predvsem posledica nekoliko odpornejšega domačega povpraševanja, k čemur bi lahko prispevala tudi injekcija likvidnosti, izvršena prek sistema povračila poslovnih dolgov, ki so ga ustvarile regije in lokalne skupnosti pred 1. januarjem 2012 (27,4 milijarde EUR oziroma 2,6 % BDP). Za leti 2013 in 2014 napoved služb Komisije iz pomladi 2013 predvideva večje zmanjšanje realnega BDP (za leto 2013) oziroma slabše okrevanje (za leto 2014). To vključuje večji upad domačega povpraševanja v obeh letih in dolgotrajnejšo krizo na področju zaposlovanja. Slabši makroekonomski obeti so delno povezani z dodatnimi ukrepi za konsolidacijo iz načrta za proračun za obdobje 2013–2014 in upoštevajo proračun za leto 2013.

(11)

Po napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 je leta 2012 javnofinančni primanjkljaj dosegel 10,6 % BDP, medtem ko je bil cilj vlade in postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 6,3 % BDP, leta 2011 pa 9,4 % BDP. Ob upoštevanju kapitalskih transferjev bankam (ki se obravnavajo kot enkratne operacije) so primanjkljaji znašali 7,0 % in 9,0 % BDP v letu 2012 oziroma 2011. Zmanjšanje nominalnega salda ustreza izboljšanju primarnega salda za 2,4 odstotne točke (brez kapitalskih transferjev bankam) v gospodarstvu, ki se krči, in ob sestavi rasti s šibkimi davčnimi prihodki. Napoved služb Komisije iz pomladi 2013 kaže na izboljšanje strukturnega primanjkljaja za 1,8 odstotne točke v letu 2012, medtem ko je bilo priporočeno izboljšanje za 2,7 odstotne točke. Po manjšem popravku potencialne proizvodnje navzdol od zadnjega priporočila Sveta ocena fiskalne konsolidacije ostaja nespremenjena. Vendar pa naj bi na ocenjeno spremembo strukturnega salda močno vplival nepričakovan izpad dohodka, ki je znašal približno 1,0 odstotne točke. Na splošno naj bi se ob upoštevanju teh učinkov prilagojena fiskalna konsolidacija povečala na 2,9 odstotne točke, kar je več, kot je bilo priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 10. julija 2012. Na proračunsko odstopanje v letu 2012 je poleg ukrepov dokapitalizacije vplivala tudi kombinacija prihodkov, manjših od pričakovanih (ob upoštevanju vpliva diskrecijskih ukrepov in baznega učinka), večje vmesne potrošnje in socialnih transferjev. Sestava rasti, ki je v manjši meri temeljila na davčnih prihodkih, in večje poslabšanje na trgu dela sta povzročila velike izpade prihodkov, zlasti neposrednih in posrednih davkov, ter višje socialne odhodke. Španija je leta 2012 sprejela obsežne ukrepe za konsolidacijo v višini približno 4 % BDP, od tega je bilo približno 1 1/2 % BDP na strani prihodkov ter 2 1/2 % BDP na strani odhodkov. S temi ukrepi se je delno nadomestilo tudi osnovno poslabšanje strukturnega salda zaradi višjih plačil obresti in višjih socialnih transferjev.

(12)

Po napovedih služb Komisije iz pomladi 2013 se predvideva, da se bo za leto 2013 javnofinančni primanjkljaj zmanjšal na 6,5 % BDP, medtem ko je cilj postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem določen na 4,5 % BDP. Primarni saldo naj bi se izboljšal za 4,5 odstotne točke (0,9 odstotne točke brez kapitalskih transferjev bankam). Na podlagi zadnjega priporočila Sveta je španska vlada avgusta 2012 predstavila večletni proračunski načrt za obdobje 2013–2014, ki opisuje nekatere značilnosti strategije konsolidacije v srednjeročnem obdobju. Proračunski vpliv diskrecijskih ukrepov v letu 2013 naj bi po ocenah znašal skupno približno 1 % BDP na strani odhodkov in približno 1 1/2 % BDP na strani prihodkov. Pričakovano proračunsko odstopanje v višini približno 2 % BDP v primerjavi s ciljem, določenim s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem, je mogoče delno pojasniti s slabšim izhodiščnim položajem. Vendar je glavni dejavnik za odstopanje neugodna sestava rasti, saj se zasebna potrošnja pospešeno zmanjšuje, trg dela pa daje rezultate, ki so slabši od pričakovanih v Priporočilu Sveta z dne 10. julija 2012. Napoved služb Komisije iz pomladi 2013 kaže, da se bo strukturni primanjkljaj leta 2013 dodatno zmanjšal za 1,1 odstotne točke BDP, medtem ko je bilo v priporočilih navedeno zmanjšanje za 2,5 odstotne točke. Ob upoštevanju spremembe ocenjene potencialne rasti in izpada prihodkov, večjega od pričakovanega, se višina fiskalne konsolidacije poveča za 1,4 odstotne točke in znaša tako skupaj 2,5 % BDP, kar je v skladu s Priporočilom Sveta z dne 10. julija 2012. Španska vlada je v svojem programu za stabilnost za leto 2013 napovedala javnofinančni ciljni primanjkljaj v višini 6,3 % BDP za leto 2013, ki naj bi temeljil na dodatnih konsolidacijskih ukrepih v višini približno 3 milijard EUR (0,3 % BDP), ki jih je treba sprejeti in izvesti še letos.

(13)

Glede na napoved služb Komisije iz spomladi 2013 naj bi se za leto 2014 nominalni primanjkljaj po pričakovanjih povečal na 7,0 % BDP, pri čemer ciljni primanjkljaj v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem znaša 2,8 % BDP. Primarni primanjkljaj naj bi se povečal za 0,4 % BDP. Poleg baznega učinka pričakovano odstopanje v glavnem odraža iztek začasnih ukrepov, ki so bili sprejeti v preteklih letih, in dejstvo, da načrtovani konsolidacijski ukrepi za leto 2014 niso bili dovolj podrobno pojasnjeni v večletnem proračunskem načrtu iz avgusta 2012, da bi jih bilo mogoče vključiti v napoved služb Komisije. Poleg tega naj bi davki še naprej imeli zelo majhno vlogo v sestavi gospodarske rasti, pri čemer naj socialni prispevki in posredni davki ne bi naraščali v popolnem sorazmerju z nominalnim BDP. Prav tako bi se povečevala tudi plačila obresti zaradi višjega dolga. Po napovedih služb Komisije iz pomladi leta 2013 naj bi se strukturni primanjkljaj poslabšal za 1,1 odstotne točke, medtem ko je bilo priporočeno izboljšanje v višini 1,9 % BDP. Če se upoštevata sprememba predvidene potencialne rasti in nepričakovan izpad prihodkov, se vrzel poveča za dodatne 0,2 odstotne točke.

(14)

Kar zadeva fiskalno upravljanje, je bil velik napredek dosežen pri poročanju o izvrševanju proračuna na podcentralni ravni države. Vendar določbe zakona o stabilnosti proračuna na področju zgodnjega opozarjanja in korektivnih mehanizmov za omejitev proračunskih odstopanj niso bile v celoti učinkovite, poleg tega pa bi bilo mogoče izboljšati tudi preglednost pri njihovem izvajanju. Kljub napredku v zvezi s proračunskim poročanjem na regionalni ravni bi doseganje večje fiskalne preglednosti zahtevalo celovitejšo, doslednejše in bolj pravočasno poročanje, med drugim tudi v zvezi s proračunskim načrtovanjem, na konsolidirani ravni javne uprave v skladu z Evropskim sistemom računov. Institucionalno in finančno popolnoma neodvisen fiskalni svet še ni bil ustanovljen.

(15)

Bruto javnofinančni dolg se je leta 2012 povečal na približno 84 % BDP, medtem ko je bilo v posodobitvi napovedi služb Komisije iz pomladi 2012 napovedano povečanje na 80,9 %. Povečanje deleža dolga je bilo posledica primanjkljaja, ki je bil višji od pričakovanega, nižje nominalne rasti BDP, stroškov operacij v zvezi z dokapitalizacijo bank in izplačil zaostalih plačil, ki so bremenila javno upravo. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se po scenariju izvajanja nespremenjenih politik razmerje med dolgom in BDP po napovedih še povečalo in leta 2014 preseglo 95 %, kar pomeni, da bo referenčna vrednost iz Pogodbe presežena v vseh letih.

(16)

Komisija je 10. aprila 2013 na podlagi poglobljenega pregleda iz leta 2013 v zvezi s Španijo v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (4) ugotovila, da v Španiji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Odpravljanje teh neravnotežij, ki so se nakopičila v letih velike gospodarske rasti, zlasti pa prevzemanje zelo visokih ravni zasebnega in zunanjega dolga zelo negativno vplivata na gospodarsko rast, finančno stabilnost in javne finance. Trajnostna odprava čezmernega primanjkljaja v srednjeročnem obdobju zahteva sočasen napredek pri zagotavljanju odprave makroekonomskih neravnotežij, ki je podprt s strukturnimi reformami za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest ter zmanjševanje strukturne togosti, ki ovira prilagajanje.

(17)

Po napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 Španija ne bo izpolnila nominalnih proračunskih ciljev iz Priporočila Sveta z dne 10. julija 2012. Vendar je strukturna konsolidacija, ki jo je Španija izvedla v letih 2012 in 2013, ob upoštevanju nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov, do katerih je prišlo po objavi priporočila Sveta, v skladu s Priporočilom Sveta z dne 10. julija 2012. Ti nepričakovani neugodni gospodarski dogodki so zelo negativno vplivali na javne finance. Zlasti veliki izpadi prihodkov, povezani s tekočimi prizadevanji, da bi se gospodarstvo ponovno uravnotežilo in bi njegova sestava rasti v manjši meri temeljila na davčnih prihodkih, in s tem povezani negativni učinki na elastičnost prihodkov so privedli do močnega poslabšanja proračunskega položaja. Poleg tega je gospodarska recesija zelo negativno vplivala na zaposlovanje in brezposelnost se je s tem močno povečala. Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov in skladno s pravili Pakta za stabilnost in rast ter vključno s potrebo po odpravi čezmernih makroekonomskih neravnotežij z velikimi negativnimi posledicami za javne finance se zdi podaljšanje roka za odpravo čezmernega primanjkljaja v Španiji za dve leti, in sicer do leta 2016, primerno, kljub enoletnemu podaljšanj, ki ga Pakt za stabilnost in rast predvideva kot pravilo.

(18)

Ker ostajata razvoj gospodarstva in proračuna zelo negotova, bi bilo treba priporočeni proračunski cilj za zadnje leto obdobja za odpravo čezmernega primanjkljaja določiti tako, da bo očitno pod referenčno vrednostjo, in s tem zagotoviti učinkovito in trajno odpravo primanjkljaja v zahtevanem roku.

(19)

Vmesni nominalni ciljni primanjkljaji, ki bi vodili do odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2016, so določeni na 6,5 % BDP za leto 2013, 5,8 % BDP za leto 2014, 4,2 % BDP za leto 2015 in 2,8 % BDP za leto 2016. Doseganje teh ciljev zahteva povprečno letno izboljšanje primarnega salda (brez enkratnih ukrepov) v višini 1,3 % BDP v obdobju 2013–2016 in na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013, ki so bile pripravljene za obdobje do leta 2016, izboljšanje strukturnega proračunskega salda v višini 1,1 % BDP leta 2013, 0,8 % BDP leta 2014, 0,8 % BDP leta 2015 in 1,2 % BDP leta 2016. Ta postopnejša prilagoditev upošteva trenutne težke gospodarske razmere in tekoče velike strukturne spremembe v španskem gospodarstvu, podpreti pa jo bo treba z ambicioznimi strukturnimi reformami. Ta prilagoditev naj bi podprla odpravo zunanjih in notranjih makroekonomskih neravnotežij, ublažila negativne kratkoročne učinke fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast, hkrati pa je stabilizirala in obrnila trend naraščanja splošnega javnofinančnega dolga.

(20)

V skladu z napovedmi služb Komisije iz pomladi 2013, ki so bile pripravljene za obdobje do leta 2016, ki temelji na predpostavki nespremenjenih politik, na tej stopnji dodatni ukrepi za dosego priporočenega izboljšanja strukturnega salda za leto 2013 (in novega ciljnega primanjkljaja 6,5 % BDP) ne bodo potrebni, vendar bo treba proračunske načrte na vseh ravneh upravljanja dosledno izvajati. V obdobju 2014–2016 bo treba za trajno zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno vrednost Pogodbe sprejeti precejšnje strukturne fiskalne ukrepe poleg tistih, ki so že vključeni v napovedi služb Komisije iz pomladi 2013. S temi ukrepi, ki bodo leta 2014 morali znašati okoli 2 % BDP, leta 2015 1 % BDP in leta 2016 1 ½ % BDP, bi se morale izravnati potreba po nadomestitvi negativnih sekundarnih učinkov, negativna potencialna proizvodna rast ter rast plačil obresti in socialnih plačil.

(21)

V programu stabilnosti za leto 2013 je predviden potek prilagajanja, ki je na splošno skladen z odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2016, pri čemer bi morale biti vrednosti nominalnega primanjkljaja 6,3 % BDP leta 2013, 5,5 % leta 2014, 4,1 % leta 2015 in 2,7 % leta 2016. Za leto 2013 ciljna vrednost temelji na dodatnih konsolidacijskih ukrepih v višini približno 3 milijarde EUR, ki so predvideni v programu in jih je še treba natančno določiti.

(22)

Ukrepi za proračunsko konsolidacijo bi morali na splošno zagotoviti trajno izboljšanje javnofinančnega salda, hkrati pa bi morali biti usmerjeni k povečevanju kakovosti javnih financ in krepitvi možnosti za gospodarsko rast.

(23)

Španija se srednjeročno sooča z visokimi tveganji za vzdržnost, dolgoročno pa je izpostavljena srednje velikim tveganjem. Če bi se spet lahko zagotovil višji primarni strukturni saldo v višini približno – 0,5 % BDP, kakršna je bila njegova povprečna vrednost v obdobju 1998–2012, bi to pripomoglo k omejevanju teh tveganj. Pričakuje se, da bo reforma programa predčasnega upokojevanja iz leta 2013 prispevala k dolgoročni vzdržnosti sistema socialne varnosti. Vendar bo potrebno sprejeti dodatne ukrepe za omejitev rasti odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, in sicer z ustrezno ureditvijo faktorja vzdržnosti, predvidenega v reformi pokojninskega sistema iz leta 2011, ter hkrati zagotoviti, da se bo upokojitvena starost povečevala v skladu z daljšanjem življenjske dobe.

(24)

Zaradi decentraliziranosti svojih javnih financ je treba v Španiji potek fiskalne prilagoditve podkrepiti z verodostojno srednjeročno konsolidacijsko strategijo, ki vključuje (i) podroben večletni proračunski načrt s podrobno opredelitvijo ukrepov za obdobje 2014–2016, (ii) nadaljnje krepitve učinkovitosti institucionalnega okvira (z dodatnim povečanjem preglednosti pri izvajanju zakona o stabilnosti proračuna ter z ustanovitvijo neodvisnega fiskalnega sveta), (iii) sprejetje konkretnih ukrepov za omejitev naraščajočega strukturnega primanjkljaja v sistemu socialne varnosti ter (iv) konsolidacijo, ki si v večji meri prizadeva spodbujati gospodarsko rast (vključno z izvajanjem sistematičnih pregledov odhodkov ter davčnega sistema).

(25)

Vzporedno z rednimi pregledi finančne pomoči EMS za dokapitalizacijo finančnih institucij v Španiji (5) ter v skladu z dogovorom iz memoranduma o soglasju, podpisanega 23. julija 2012, se bo vsako četrtletje spremljal napredek pri izvajanju zavez Španije v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(26)

Španija izpolnjuje pogoje za podaljšanje roka za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja iz člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 –

1.

Španija bi morala do leta 2016 odpraviti sedanji čezmerni primanjkljaj.

2.

Španija bi morala leta 2013 doseči nominalni ciljni primanjkljaj v višini 6,5 % BDP, leta 2014 5,8 % BDP, leta 2015 4,2 % BDP in leta 2016 2,8 % BDP, kar je na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013, ki so bile pripravljene za obdobje do leta 2016, skladno z izboljšanjem strukturnega salda v višini 1,1 %, 0,8 %, 0,8 % oziroma 1,2 % BDP v obdobju 2013–2016.

3.

Španija bi morala izvesti ukrepe, sprejete v proračunskih načrtih za leto 2013, na vseh ravneh upravljanja ter biti pripravljena, da sprejme popravne ukrepe v primeru odstopanj od proračunskih načrtov. Organi bi morali okrepiti srednjeročno proračunsko strategijo z natančno opredeljenimi strukturnimi ukrepi za obdobje 2014–2016, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2016.

4.

Svet določi rok 1. oktobra 2013, do katerega mora španska vlada sprejeti učinkovite ukrepe ter v skladu s členom 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97 podrobno poročati o konsolidacijski strategiji, ki je predvidena za dosego ciljev.

(a)

okrepiti učinkovitost institucionalnega okvira z dodatnim povečanjem preglednosti pri izvajanju zakona o stabilnosti proračuna ter z ustanovitvijo neodvisnega fiskalnega sveta, ki bo zagotavljal analize in svetovanje ter spremljal skladnost fiskalne politike z nacionalnimi fiskalnimi predpisi in fiskalnimi predpisi Unije;

(b)

izvesti konkretne korake za omejitev naraščajočega strukturnega primanjkljaja v sistemu socialne varnosti; in

(c)

bolj poudariti pomen konsolidacije, ki si v večji meri prizadeva spodbujati gospodarsko rast, vključno z izvajanjem sistematičnih pregledov odhodkov in davčnega sistema.