7.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/4

(1)

V dopisih, ki ju je Komisija evidentirala 12. julija 2012 in 4. oktobra 2012, je Kraljevina Nizozemska zaprosila za dovoljenje za uvedbo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES, kar zadeva davčne zavezance za davek na dodano vrednost (DDV).

(2)

V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 17. oktobra 2012 obvestila druge države članice o zahtevi Kraljevine Nizozemske. Komisija je z dopisom z dne 19. oktobra 2012 Kraljevino Nizozemsko obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(3)

Člen 193 Direktive 2006/112/ES kot splošno pravilo določa, da je davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali storitve, zavezan k plačilu DDV davčnim organom. Namen odstopanja, ki ga je zahtevala Kraljevina Nizozemska, je, da postane v določenih okoliščinah prejemnik dobavljenega določenega blaga zavezan k plačilu DDV v zvezi z določenimi proizvodi, zlasti mobilnimi telefoni, napravami z integriranimi vezji, igralnimi konzolami in osebnimi računalniki za mobilno uporabo.

(4)

Glede na navedbe Kraljevine Nizozemske številni trgovci z navedenimi proizvodi storijo goljufiva dejanja s prodajo teh proizvodov brez plačila DDV davčnim organom. Vendar so njihovi kupci upravičeni do oprostitve DDV, ker imajo veljaven račun. V najskrajnejših primerih se blago dobavi večkrat brez plačila DDV (goljufija na način „vrtiljaka“). V zvezi s tem so nizozemske davčne preiskovalne službe zaznale preusmerjanje goljufij z mobilnih telefonov in naprav z integriranimi vezji na goljufije z igralnimi konzolami in osebnimi računalniki za mobilno uporabo.

(5)

Z določitvijo, da je oseba, ki se ji blago dobavi oseba, ki mora plačati DDV, bi odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES odpravilo možnost vključitve v navedeno obliko davčne utaje.

(6)

Da se zagotovi učinkovanje odstopanja in prepreči preusmerjanje davčnih utaj na prodajo na drobno ali na druge proizvode, bi morala Kraljevina Nizozemska uvesti primeren nadzor in obveznosti poročanja. Poleg tega bi minimalen prag obdavčenega zneska moral zmanjšati tveganje za preusmeritev goljufij v trgovino na drobno.

(7)

Dovoljenje bi moralo veljati samo zelo kratko obdobje, saj še niso pojasnjena vprašanja zlasti o morebitnem učinku mehanizma obrnjene davčne obveznosti na delovanje sistemov DDV v državah članicah, ki ga uporabijo, ali v drugih državah članicah. Datum izteka dovoljenja sovpada s koncem podobnih odstopanj, ki so bila dovoljena v zvezi z mobilnimi telefoni in napravami z integriranimi vezji, da se omogoči razvoj celovitejše in bolj usklajene politike boja proti goljufijam v prihodnosti.

(8)

Odstopanje ne bo imelo škodljivega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –

(a)

mobilni telefoni kot naprave, ki so narejene ali prilagojene za uporabo v povezavi z licenčnim omrežjem in delujejo na določenih frekvencah, če so namenjeni kakršni koli drugi uporabi ali ne;

(b)

naprave z integriranimi vezji, kot so mikroprocesorji in centralne procesne enote, pred njihovo vgradnjo v končne proizvode;

(c)

igralne konzole, ki so zaradi svojih objektivnih lastnosti in glavnih funkcij namenjene igranju videoiger in drugih računalniških iger, ne glede na to, ali so namenjene drugi uporabi ali ne;

(d)

prenosni in tablični računalniki.