—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011 (1),

—

ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2011 (COM(2012) 436 – C7-0228/2012) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2011, skupaj z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je predložilo Računsko sodišče za proračunsko leto 2011 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6), zlasti členov 164, 165 in 166 Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0092/2013),

1.

ugotavlja, da je letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidiral neodvisni zunanji revizor – PricewaterhouseCoopers SARL – da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče samo uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so „računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča“;

2.

poudarja, da so sredstva za prevzem obveznosti Računskega sodišča v letu 2011 znašala 134 337 000 EUR (148 600 000 EUR v letu 2010) in da je stopnja izvrševanja za ta sredstva znašala 93 %; poudarja, da je proračun Računskega sodišča povsem upravne narave;

3.

spodbuja Računsko sodišče, naj še naprej ocenjuje kakovost in učinke svojega dela; poziva, naj se posebna pozornost posveti ocenam vsebine in predstavitve poročil Računskega sodišča, ki so jih podali zunanji izvedenci; ugotavlja, da se je stopnja zadovoljstva zunanjih izvedencev v letu 2011 zmanjšala, in zahteva, da Računsko sodišče pojasni razloge za to;

4.

čestita Računskemu sodišču za izboljšave pri finančnem poslovodenju, zlasti za uvedbo sistematičnega spremljanja, kako revidirani subjekti uresničujejo priporočila; meni, da je dosežena stopnja zelo dober rezultat, in bi želel vedeti, kolikšen je bil povprečen čas, ki je pretekel med izvedbo teh ocen in prejetjem odgovorov revidiranih subjektov;

5.

opozarja Računsko sodišče, da je treba spoštovati časovne načrte, četudi ni rokov, na primer pri posebnih poročilih Računskega sodišča; meni, da je treba izboljšati stopnjo skladnosti za pravočasno sprejeta poročila;

6.

poziva Računsko sodišče, naj vsakemu od svojih posebnih poročil doda kronologijo, ki bo vsebovala informacije o posameznih fazah poročila (od prvih priprav do objave);

7.

se strinja s pomenom, ki ga Računsko sodišče pripisuje izjavi o predhodnih ugotovitvah; iz tega razloga poziva Računsko sodišče, naj sprejme učinkovite ukrepe, da bi se povečal delež izjav, sprejetih v dveh mesecih;

8.

pozdravlja povečanje števila delovnih mest za revizorje v letu 2011, v primerjavi s številom zaposlenih v drugih službah; izraža pohvalo Računskemu sodišču za nenehno prizadevanje za večjo učinkovitost podpornih služb; vseeno obžaluje, da je bilo število nezasedenih delovnih mest za revizorje konec leta 2011 še vedno veliko (25 prostih delovnih mest), čeprav precej manjše kot leto poprej (44 mest v letu 2010); poziva Računsko sodišče, naj pospeši zaposlovanje novih uslužbencev na prosta delovna mesta revizorjev;

9.

opozarja na precejšnje geografsko neravnovesje, ko gre za direktorska mesta: štirje direktorji prihajajo iz Združenega kraljestva, po eden pa iz Francije, Španije, Belgije, Danske, Grčije, Irske in Italije;

10.

ugotavlja, da je zastopanost spolov na ravni direktorjev in vodij oddelkov še vedno v neravnovesju (72 % moških in 28 % žensk); z zadovoljstvom ugotavlja, da se delež žensk na ravni AD povečuje; poudarja pomen geografskega ravnovesja na vseh kadrovskih ravneh; zahteva, da Računsko sodišče predloži tudi razčlenitev po narodnosti;

11.

poziva Računsko sodišče, naj tudi v prihodnje zagotovi čim boljše delovno okolje za svoje zaposlene in člane; poziva ga še, naj preuči, česa bi se bilo mogoče naučiti iz nedavno razkritega primera nadlegovanja na delovnem mestu, in se prepriča, ali je bil postopek, ki ga je uporabilo med preiskavo, povsem v skladu z njegovim poslovnikom;

12.

zahteva preventivne ukrepe za zaščito pred trpinčenjem na delovnem mestu ter predstavitev vseh sprejetih ukrepov za zaposlene v kabinetu članov Računskega sodišča;

13.

čestita Računskemu sodišču za izjemno uspešnost direktorata za prevajanje in za pravočasno dokončanje stavbe K3 s predvidenim proračunom;

14.

zahteva informacije o tem, zakaj novi sistem informacijske tehnologije „Assist“ na Računskem sodišču še ni bil uveden in kakšne težave so se pri tem pojavile; zahteva razčlenitev do zdaj nastalih stroškov in stroškov, ki naj bi nastali v prihodnosti, ter informacije, kdaj bo program predvideno uveden;

15.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2011 opravilo 379 revizijskih obiskov, od tega 343 v državah članicah in 36 v državah nečlanicah; poziva Računsko sodišče, naj poveča tako število kot učinkovitost revizijskih obiskov na kraju samem;

16.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2011 na podlagi svojih revizij Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF) prijavilo sedem primerov domnevnih goljufij; ugotavlja, da se je OLAF odločil, da bo sprožil preiskavo v dveh od omenjenih primerov in da ta preiskava še poteka; poziva Računsko sodišče, naj pojasni, ali število primerov, posredovanih uradu OLAF, ter odstotek primerov, v katerih je bila sprožena preiskava, odražata dejansko raven korupcije v zvezi z uporabo sredstev EU, in če to ne drži, kaj namerava storiti, da bi ta deleža povečal;

17.

ugotavlja še, da je Računsko sodišče leta 2011 na osnovi pisnih prijav, ki jih je prejelo, uradu OLAF posredovalo 17 primerov, v katerih je šlo za sum goljufije; podpira nadaljnje tesno sodelovanje Računskega sodišča z uradom OLAF in prvega poziva, naj preuči, ali in kako bi bilo mogoče ta delež povečati, saj bo to vplivalo na splošno podobo, ukrepe in učinkovitost Računskega sodišča na tem področju;

18.

pozdravlja sodelovanje med Računskim sodiščem in parlamentarnim Odborom za proračunski nadzor, jasno nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici v preteklem letu in redne povratne informacije na zahteve Parlamenta;

19.

je seznanjen s spremljanjem službe za notranjo revizijo, ki je ugotovila napredek pri že obstoječih notranjih kontrolah, in s prizadevanjem revidiranih služb, da bi uresničile dogovorjene akcijske načrte; želi biti obveščen o vseh sprejetih ukrepih in rezultatih, ki jih bodo dosegle te službe;

20.

pozdravlja objavo posebnega poročila št. 19/2012 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi posebnih poročil Računskega sodišča;

21.

pričakuje, da bo v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2012 prejel povzetek glavnih ugotovitev, izhajajočih iz spremljanja naknadnega preverjanja službe za notranjo revizijo, in učinkov, ki so jih te spremembe imele na notranje kontrole Računskega sodišča;

22.

priznava, da se je pri vmesni oceni osnutka strategije Računskega sodišča za obdobje od 2009 do 2013 pokazalo, da so ključni procesi spremljani in da so bila poročila o doslej doseženem napredku točna;

23.

z zanimanjem pričakuje drugi strokovni pregled, ki ga je Računsko sodišče začelo leta 2013 in ki se osredotoča zlasti na prakso revizije uspešnosti na Računskem sodišču; zahteva informacije o uresničevanju sklepov na osnovi prvega strokovnega pregleda iz leta 2012;

24.

se strinja s priporočili službe za notranjo revizijo, da je treba oblikovati nov sklop ključnih kazalnikov uspešnosti za merjenje izvajanja te strategije.