13A

Razkritja v 13.B–13.E členu dopolnjujejo druge zahteve glede razkritij tega MSRP in so potrebna za vse pripoznane finančne instrumente, ki se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32. Ta razkritja se uporabljajo tudi za pripoznane finančne instrumente, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ne glede na to, ali se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32.

13B

Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ocenijo učinek oz. potencialni učinek pogodb o pobotu na finančni položaj podjetja. To vključuje učinke oz. potencialne učinke pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena.

13C

Da bi se dosegel cilj iz 13.B člena, podjetje na koncu poročevalskega obdobja ločeno razkrije naslednje kvantitativne informacije za pripoznana finančna sredstva in za pripoznane finančne obveznosti, ki spadajo v področje uporabe 13.A člena:

Informacije, ki jih zahteva ta člen, se predstavijo v obliki tabele, ločeno za finančna sredstva in za finančne obveznosti, razen če je kakšna druga oblika bolj primerna.

13D

Celotni znesek, ki se v skladu s 13.C(d) členom razkrije za instrument, se omeji na znesek iz 13.C(c) člena za ta instrument.

13E

Podjetje v razkritja vključi opis pravic do pobota, povezanih s pripoznanimi finančnimi sredstvi podjetja in pripoznanimi finančnimi obveznostmi, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, razkritih v skladu s 13.C(d) členom, vključno z naravo takšnih pravic.

13F

Če se informacije, ki jih zahtevajo 13.B–13.E členi, razkrivajo v več kot enem pojasnilu k računovodskim izkazom, podjetje uporabi navzkrižno sklicevanje med temi pojasnili.

44R

Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (spremembe MSRP 7); objavljeno v decembru 2011; dodani IN9. člen 13.A–13.F člen in B40.–B53. člen. Podjetja te spremembe uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje, ter v medletnih obdobjih znotraj teh letnih obdobij. Podjetja razkritja, ki jih zahtevajo te spremembe, podajo za nazaj.

B40

Razkritja v 13.B–13.E členu so potrebna za vse pripoznane finančne instrumente, ki se pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32. Finančni instrumenti poleg tega spadajo v področje uporabe zahtev po razkritju v 13.B–13.E členu, če so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki pokriva podobne finančne instrumente in transakcije, ne glede na to, ali se finančni instrumenti pobotajo v skladu z 42. členom MRS 32.

B41

Podobni sporazumi, navedeni v 13.A členu in B40. členu, vključujejo klirinške pogodbe za izpeljane finančne instrumente, globalne okvirne pogodbe o ponovnem odkupu, globalne okvirne pogodbe o posojilu vrednostnih papirjev ter katere koli povezane pravice do finančnega zavarovanja. Podobni finančni instrumenti in transakcije, navedeni v B40. členu, vključujejo izpeljane finančne instrumente, pogodbe o začasni prodaji/začasnem odkupu, izposojanje vrednostnih papirjev in pogodbe o posojilu vrednostnih papirjev. Primeri finančnih instrumentov, ki ne spadajo v področje uporabe 13.A člena, so posojila in vloge strank v isti instituciji (razen, če se pobotajo v izkazu finančnega položaja) ter finančni instrumenti, ki so izključno predmet pogodbe o zavarovanju.

B42

Finančni instrumenti, razkriti v skladu s 13.C členom, so lahko predmet različnih zahtev po merjenju (na primer, obveznost, povezana s pogodbo o ponovnem odkupu se lahko meri po odplačni vrednosti, medtem ko se izpeljan finančni instrument meri po pošteni vrednosti). Podjetje instrumente vključi po njihovi pripoznani vrednosti in opiše katere koli razlike v merjenju v povezanih razkritjih.

B43

Zneski, ki jih zahteva 13.C(a) člen, se nanašajo na pripoznane finančne instrumente, ki so pobotani v skladu z 42. členom MRS 32. Zneski, ki jih zahteva 13.C(a) člen, se nanašajo tudi na pripoznane finančne instrumente, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ne glede na to, ali izpolnjujejo kriterije za pobotanje. Razkritja, ki jih zahteva 13.C(a) člen, pa se ne nanašajo na katere koli zneske, pripoznane kot posledica pogodb o zavarovanju, ki ne izpolnjujejo kriterijev za pobotanje iz 42. člena MRS 32. Namesto tega se morajo takšni zneski razkriti v skladu s 13.C(d) členom.

B44

13.C(b) člen zahteva, da podjetja razkrijejo zneske, pobotane v skladu s kriteriji 42. člena MRS 32, ko določajo čiste zneske, predstavljene v izkazu finančnega položaja. Zneski pripoznanih finančnih sredstev kot tudi pripoznanih finančnih obveznosti, ki so pobotani v skladu z istim dogovorom, se razkrijejo v razkritjih za finančna sredstva in v razkritjih za finančne obveznosti. Vendar so razkriti zneski (na primer v tabeli) omejeni na zneske, ki so predmet pobota. Na primer, podjetje ima morda pripoznano izpeljano sredstvo in pripoznano izpeljano obveznost, ki izpolnjujeta kriterije za pobotanje iz 42. člena MRS 32. Če je kosmati znesek izpeljanega sredstva večji od kosmatega zneska izpeljane obveznosti, bo tabela z razkritji finančnih sredstev vsebovala celoten znesek izpeljanega sredstva (v skladu s 13.C(a) členom) in celoten znesek izpeljane obveznosti (v skladu s 13.C(b) členom). Vendar, medtem ko bo tabela z razkritji finančnih obveznosti vsebovala celoten znesek izpeljane obveznosti (v skladu s 13.C(a) členom), bo vsebovala samo znesek izpeljanega sredstva (v skladu s 13.C(b) členom), ki je enak znesku izpeljane obveznosti.

B45

Če ima podjetje instrumente, ki ustrezajo področju uporabe teh razkritij (kot je določeno v 13.A členu), vendar ne izpolnjujejo kriterijev za pobotanje iz 42. člena MRS 32, bi bili zneski, katerih razkritje zahteva 13.C(c) člen, enaki zneskom, katerih razkritje zahteva 13.C(a) člen.

B46

Zneski, katerih razkritje zahteva 13.C(c) člen, morajo biti usklajeni z zneski v posameznih vrstičnih postavkah, predstavljenimi v izkazu finančnega položaja. Na primer, če podjetje ugotovi, da združevanje ali razdruževanje zneskov v posameznih vrstičnih postavkah računovodskega izkaza zagotavlja bolj relevantne informacije, mora združene ali razdružene zneske, razkrite v 13.C(c) členu, uskladiti z zneski v posameznih vrstičnih postavkah, predstavljenimi v izkazu finančnega položaja.

B47

13.C(d) člen zahteva, da podjetja razkrijejo zneske, ki so predmet izvršljive okvirne pogodbe o pobotu ali podobnega sporazuma, ki sicer niso vključeni v 13.C(b) člen. 13.C(d)(i) člen se nanaša na zneske, povezane s pripoznanimi finančnimi instrumenti, ki ne izpolnjujejo nekaterih ali vseh kriterijev za pobotanje v 42. členu MRS 32 (na primer trenutne pravice do pobota, ki ne izpolnjujejo kriterijev v 42.(b) členu MRS 32, ali pogojne pravice do pobota, ki jih je mogoče uveljaviti in izvršiti samo v primeru neplačila ali v samo primeru insolventnosti ali stečaja katere od nasprotnih strank).

B48

13.C(d)(ii) člen se nanaša na zneske, povezane s finančnim zavarovanjem, vključno z zavarovanjem z denarnimi sredstvi, tako prejetim kot zastavljenim. Podjetje razkrije pošteno vrednost tistih finančnih instrumentov, ki so bili zastavljeni ali prejeti kot zavarovanje. Zneski, razkriti v skladu s 13.C(d)(ii) členom, se morajo nanašati na dejansko prejeto ali zastavljeno zavarovanje in ne na katere koli izhajajoče obveznosti ali terjatve, pripoznane za vračilo prejetega ali ponovni prejem zastavljenega zavarovanja.

B49

Pri razkrivanju zneskov v skladu s 13.C(d) členom mora podjetje upoštevati učinke prekomernega zavarovanja s finančnim instrumentom. To stori tako, da najprej odšteje zneske, razkrite v skladu s 13.C(d)(i) členom, od zneska, razkritega v skladu s 13.C(c) členom. Podjetje nato omeji zneske, razkrite v skladu s 13.C(d)(ii) členom na preostali znesek v 13.C(c) členu za zadevni finančni instrument. Vendar, če se pravice do zavarovanja lahko uveljavijo za vse finančne instrumente, se takšne pravice lahko vključijo v razkritje v skladu s 13.D členom.

B50

Podjetje opiše vrste pravic do pobota in podobne dogovore, razkrite v skladu s 13.C(d) členom, vključno z naravo takšnih pravic. Na primer, podjetje opiše svoje pogojne pravice. Za instrumente, ki so predmet pravic do pobota, ki niso pogojene s prihodnjim dogodkom, vendar pa ne izpolnjujejo kriterija iz 42. člena MRS 32, podjetje opiše razlog(e), zakaj kriteriji niso izpolnjeni. Za katero koli prejeto ali zastavljeno finančno zavarovanje podjetje opiše pogoje pogodbe o zavarovanju (na primer, kadar je zavarovanje omejeno).

B51

Kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(a)–(e) člen, se lahko razdelijo v skupine glede na vrsto finančnega instrumenta ali transakcije (na primer izpeljani finančni instrumenti, pogodbe o začasni prodaji/začasnem odkupu ali pogodbe o izposojanju in pogodbe o posojanju vrednostnih papirjev).

B52

Druga možnost je, da podjetje kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(a)–(c) člen, razdeli v skupine glede na vrsto finančnega instrumenta, kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(c)–(e) člen, pa glede na nasprotno stranko. Če podjetje pripravi zahtevane informacije glede na nasprotno stranko, mu nasprotnih strank ni potrebno identificirati z imenom. Vendar pa mora oznaka nasprotnih strank (nasprotna stranka A, nasprotna stranka B, nasprotna stranka C itd.) ostati enaka v vsakem predstavljenem letu, tako da se ohrani primerljivost. Upoštevajo se kvalitativna razkritja, tako da se lahko podajo nadaljnje informacije o vrstah nasprotnih strank. Kadar razkritje zneskov v skladu s 13.C(c)–(e) členom zagotovi nasprotna stranka, se zneski, ki so posamično pomembni glede na celoten znesek nasprotne stranke, razkrijejo ločeno, preostali posamično nepomembni zneski nasprotne stranke pa se združijo v eno vrstično postavko.

B53

Specifična razkritja, ki jih zahtevajo 13.C–13.E člen, predstavljajo minimalne zahteve. Da bi bil dosežen cilj iz 13.B člena, jih bo morda podjetje moralo dopolniti z dodatnimi (kvalitativnimi) razkritji, odvisno od pogojev izvršljivih okvirnih pogodb o pobotu ali podobnih sporazumov, vključno z naravo pravic do pobota, in njihovega vpliva na finančni položaj podjetja.

97L

Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (spremembe MRS 32); objavljeno v decembru 2011; izbriše se AG38. člen in dodajo AG38.A–AG38.F člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje. Podjetje te spremembe izvaja za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi pred zgornjim datumom, to dejstvo razkrije in pripravi tudi razkritja, ki jih zahtevajo Razkritja–Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (spremembe MSRP 7), objavljena v decembru 2011.

AG38A

Pravica do pobota je lahko trenutno razpoložljiva ali pa pogojena s prihodnjim dogodkom (na primer, pravica se lahko aktivira oz. je izvršljiva samo v primeru nekega prihodnjega dogodka, kot so neplačilo, insolventnost ali stečaj ene od nasprotnih strank). Tudi če pravica do pobota ni pogojena s prihodnjim dogodkom, je morda lahko zakonsko izvršljiva samo v običajnem okviru poslovanja ali v primeru neplačila ali v primeru insolventnosti ali stečaja ene ali vseh nasprotnih strank.

AG38B

Da bi bil izpolnjen kriterij iz 42.(a) člena, mora podjetje trenutno imeti zakonsko izvršljivo pravico do pobota. To pomeni, da pravica do pobota:

AG38C

Narava in obseg pravice do pobota, vključno s katerimi koli pogoji za njeno izvršitev ter vprašanjem, ali se pravica ohrani v primeru neplačila, insolventnosti ali stečaja, se lahko med različnimi zakonodajami razlikujeta. Zato se ne more predpostavljati, da je pravica do pobota avtomatsko na voljo izven običajnega okvira poslovanja. Na primer, v nekaterih zakonodajah lahko zakoni o stečaju ali insolventnosti v nekaterih okoliščinah prepovedujejo ali omejujejo pravico do pobota v primeru stečaja ali insolventnosti.

AG38D

Upoštevati je treba zakone, ki veljajo za razmerja med strankami (na primer pogodbena določila, zakoni, ki urejajo pogodbe, ali zakoni o neplačilu, insolventnosti ali stečaju, ki veljajo za stranke), da se lahko ugotovi, ali je pravica do pobota izvršljiva v običajnem okviru poslovanja, v primeru neplačila in v primeru insolventnosti ali stečaja podjetja in vseh nasprotnih strank (kot je določeno v AG38.B(b) členu).

AG38E

Da izpolni kriterij iz 42.(b) člena, mora podjetje imeti namen bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Čeprav ima podjetje morda pravico, da poravna čisti znesek, lahko še vedno unovči sredstvo in poravna obveznost ločeno.

AG38F

Če lahko podjetje zneske poravna tako, da je rezultat dejansko enakovreden neto poravnavi, bo izpolnilo kriterij o neto poravnavi iz 42.(b) člena. To se bo zgodilo le v primeru, če ima mehanizem bruto poravnave lastnosti, ki odpravijo kreditno in likvidnostno tveganje ali privedejo do nepomembnega kreditnega in likvidnostnega tveganja in zaradi katerih bodo terjatve in obveznosti obdelane v enem samem procesu ali ciklu poravnave. Na primer, sistem bruto poravnave, ki ima vse od naslednjih značilnosti, bi izpolnil kriterij neto poravnave iz 42.(b) člena: