1.   Ta direktiva se uporablja za organizacije, kot so opredeljene v členu 3(1).

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

Ne glede na točki (e) in (h) prvega pododstavka so v področje uporabe te direktive zajeti podzemno skladiščenje plina na kopnem v naravnih plasteh, vodonosnikih, solnih jamah in opuščenih rudnikih ter kemijski in toplotni postopki obdelave ter skladiščenja, povezana s temi postopki, ki vključujejo nevarne snovi, pa tudi delujoči obrati za odlaganje jalovine, vključno z bazeni ali nasipi jalovine, ki vsebujejo nevarne snovi.

1.   Komisija, kadar je ustrezno ali v vsakem primeru na podlagi uradnega obvestila države članice v skladu z odstavkom 2, oceni, ali je za posamezno nevarno snov, zajeto v delu 1 ali navedeno v delu 2 Priloge I, nemogoče, da bi povzročila sproščanje snovi ali energije, zaradi česar bi lahko prišlo do večje nesreče, in sicer v razumno predvidljivih tako običajnih kot izrednih razmerah. Pri tej oceni se upoštevajo informacije iz odstavka 3, temelji pa na eni ali več naslednjih značilnostih:

Za namene prvega pododstavka bi bilo treba, kadar je ustrezno, upoštevati tudi zadrževanje in običajno pakiranje nevarne snovi, še posebej, kadar zanjo velja posebna zakonodaja Unije.

2.   Kadar država članica meni, da nevarna snov ne pomeni nevarnosti večje nesreče v skladu z odstavkom 1, o tem uradno obvesti Komisijo skupaj z dokazili, vključno z informacijami iz odstavka 3.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 informacije, potrebne za oceno tistih lastnosti zadevne nevarne snovi, ki bi utegnile pomeniti zdravstveno, fizikalno in okoljsko nevarnost, vključujejo:

4.   Komisija po oceni iz odstavka 1 po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, da se zadevna nevarna snov izključi iz področja uporabe te direktive.

1.   Države članice zagotovijo, da upravljavec sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč ter omejevanje njihovih posledic za človekovo zdravje in okolje.

2.   Države članice zagotovijo, da lahko upravljavec kadar koli, zlasti pa za namene inšpekcijskih pregledov iz člena 20, pristojnemu organu iz člena 6 dokaže, da je izvedel vse potrebne ukrepe, kot je določeno v tej direktivi.

1.   Brez poseganja v odgovornosti upravljavca, države članice ustanovijo ali imenujejo pristojni organ oziroma organe, ki so odgovorni za izvajanje obveznosti iz te direktive (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), in po potrebi tudi organe za zagotavljanje tehnične pomoči pristojnemu organu. Države članice, ki ustanovijo ali določijo več kot en pristojni organ, zagotovijo popolno usklajenost postopkov za izvajanje njihovih obveznosti.

2.   Pristojni organi in Komisija sodelujejo pri dejavnostih v podporo izvajanju te direktive in po potrebi pritegnejo k sodelovanju zainteresirane strani.

3.   Za namene te direktive države članice zagotovijo, da pristojni organi sprejmejo enakovredne informacije, ki jih upravljavci predložijo v skladu z drugo zadevno zakonodajo Unije in ki izpolnjujejo katero koli zahtevo te direktive. V takih primerih pristojni organi zagotovijo, da so izpolnjene zahteve te direktive.

1.   Države članice od upravljavca zahtevajo, da pristojnemu organu pošlje priglasitev, ki vsebuje naslednje informacije:

2.   Priglasitev ali posodobitev priglasitve se pošlje pristojnemu organu v naslednjih rokih:

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je upravljavec že poslal priglasitev pristojnemu organu v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje pred 1. junijem 2015, pri čemer so informacije v priglasitvi v skladu z odstavkom 1 in so ostale nespremenjene.

4.   Upravljavec vnaprej obvesti pristojni organ v naslednjih primerih:

1.   Države članice zahtevajo, da upravljavec pripravi pisni dokument, v katerem navede politiko preprečevanja večjih nesreč (MAPP), in da zagotovi pravilno izvajanje te politike. MAPP je zasnovan tako, da zagotavlja visoko raven varovanja človekovega zdravja in okolja. Sorazmeren je z nevarnostmi večjih nesreč. Vključuje splošne cilje in načela ukrepanja upravljavca, vlogo in odgovornost upravljanja kakor tudi zavezanost nenehnemu izboljševanju obvladovanja nevarnosti večjih nesreč in zagotavljanje visoke ravni varovanja.

2.   MAPP se pripravi in, kadar tako zahteva nacionalno pravo, pošlje pristojnemu organu v naslednjih rokih:

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je upravljavec že določil MAPP ter ga, kadar to zahteva nacionalno pravo, poslal pristojnemu organu pred 1. junijem 2015, pri čemer so informacije v MAPP v skladu z odstavkom 1 in so ostale nespremenjene.

4.   Brez poseganja v odstavek 11 upravljavec redno pregleduje in po potrebi posodablja MAPP vsaj vsakih pet let. Kadar tako zahteva nacionalno pravo, se posodobljen MAPP nemudoma pošlje pristojnemu organu.

5.   MAPP se izvaja z ustreznimi sredstvi, strukturami in sistemom upravljanja varnosti v skladu s Prilogo III, sorazmerno glede na nevarnost večjih nesreč ter glede na kompleksnost organiziranosti ali dejavnosti organizacije. Za organizacije nižje stopnje se obveznost izvajati MAPP lahko izpolni z drugimi ustreznimi sredstvi, strukturami in sistemi upravljanja, sorazmerno glede na nevarnost večjih nesreč, ob upoštevanju načel iz Priloge III.

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organ z uporabo informacij, ki jih prejme od upravljavcev v skladu s členoma 7 in 10, ali po zahtevi pristojnega organa za dodatne informacije ali z inšpekcijskimi pregledi v skladu s členom 20 določi vse organizacije nižje stopnje in višje stopnje ali skupine organizacij, za katere se lahko poveča tveganje ali lahko nastanejo posledice večje nesreče zaradi geografskega položaja in bližine takšnih organizacij ter njihovih zalog nevarnih snovi.

2.   Kadar pristojni organ razpolaga z dodatnimi informacijami poleg tistih, ki jih zagotovi upravljavec v skladu s točko (g) člena 7(1), jih da na voljo temu upravljavcu, če je to potrebno za izvajanje tega člena.

3.   Države članice zagotovijo, da upravljavci organizacij, določenih v skladu z odstavkom 1:

1.   Države članice zahtevajo, da upravljavec organizacije višje stopnje pripravi varnostno poročilo z namenom, da:

2.   Varnostno poročilo vsebuje vsaj podatke in informacije, navedene v Prilogi II. V njem so navedena imena zadevnih organizacij, vključenih v pripravo poročila.

3.   Varnostno poročilo se pošlje pristojnemu organu v naslednjih rokih:

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo, če je upravljavec že poslal varnostno poročilo pristojnemu organu v skladu z zahtevami nacionalnega prava pred 1. junijem 2015, pri čemer so informacije v poročilu v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter so ostale nespremenjene. Za skladnost z odstavkoma 1 in 2 upravljavec predloži vse spremenjene dele varnostnega poročila v obliki, ki jo določi pristojni organ, ob upoštevanju rokov iz odstavka 3.

5.   Brez poseganja v odstavek 11 upravljavec redno pregleduje in po potrebi posodablja varnostno poročilo vsaj vsakih pet let.

Upravljavec pregleda in po potrebi posodobi varnostno poročilo po večji nesreči v njegovi organizaciji in drugače kadar koli na pobudo upravljavca ali na zahtevo pristojnega organa, kadar je to upravičeno zaradi novih dejstev ali novih tehnoloških spoznanj s področja zagotavljanja varnosti, vključno s spoznanji, ki temeljijo na analizi nesreč, ali, kolikor je le mogoče, „skorajšnjih nesreč“, in zaradi novih spoznanj v zvezi z oceno nevarnosti.

Posodobljeno varnostno poročilo ali njegovi posodobljeni deli se nemudoma pošljejo pristojnemu organu.

6.   Preden upravljavec začne gradnjo ali obratovanje ali v primerih iz točk (b) in (c) odstavka 3 ter iz odstavka 5 tega člena, pristojni organ v razumnem roku po prejemu poročila sporoči sklepne ugotovitve pregleda varnostnega poročila upravljavcu in, kadar je ustrezno, v skladu s členom 19 prepove začetek obratovanja ali nadaljnje obratovanje zadevne organizacije.

1.   Države članice zagotovijo, da za vse organizacije višje stopnje:

2.   Upravljavci izpolnijo obveznosti iz točk (a) in (b) odstavka 1 v naslednjih rokih:

3.   Cilji priprave načrtov ukrepov ob nesrečah so:

Načrti ukrepov ob nesrečah vsebujejo informacije iz Priloge IV.

4.   Države članice zagotovijo, da so načrti ukrepov v organizaciji ob nesrečah iz te direktive izdelani po posvetovanju z osebjem, ki dela v organizaciji, vključno z ustreznim dolgoročno zaposlenim podizvajalskim osebjem.

5.   Države članice zagotovijo, da ima zadevna javnost možnost dovolj zgodaj izraziti svoja mnenja o načrtih ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah pri njihovi pripravi ali kadar se bistveno spremenijo.

6.   Države članice zagotovijo, da upravljavci in pristojni organi pregledajo, preskusijo ter po potrebi posodobijo načrte ukrepov v organizaciji in zunaj nje ob nesrečah v primernih časovnih obdobjih, ki niso daljši od treh let. Pri pregledu se upoštevajo spremembe, ki so nastale v zadevnih organizacijah ali zadevnih službah za ukrepanje ob nesrečah, nova strokovna spoznanja in znanje v zvezi z odzivom na večje nesreče.

Države članice pri načrtih ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah upoštevajo nujnost krepitve sodelovanja na področju civilne zaščite ob večjih nesrečah.

7.   Države članice zagotovijo, da upravljavec ali po potrebi za ta namen določen pristojni organ začne nemudoma izvajati načrte ukrepov ob nesrečah v primeru večje nesreče ali kadar se zgodi nenadzorovan dogodek, za katerega je upravičeno mogoče pričakovati, da bi lahko povzročil večjo nesrečo.

8.   Pristojni organ lahko na podlagi informacij iz varnostnega poročila odloči, da ni treba pripraviti načrta ukrepov zunaj organizacije iz odstavka 1, in navede razloge za svojo odločitev.

1.   Države članice zagotovijo, da se pri politikah rabe prostora ali drugih zadevnih politikah upoštevajo cilji preprečevanja večjih nesreč ter omejevanja njihovih posledic za človekovo zdravje in okolje. To zagotovijo z nadzorom nad:

2.   Države članice zagotovijo, da se pri njihovih politikah rabe prostora ali drugih zadevnih politikah ter postopkih za njihovo izvajanje dolgoročno upošteva potreba po:

3.   Države članice zagotovijo, da vsi pristojni organi in organi za načrtovanje, ki so pristojni za sprejemanje odločitev na tem področju, določijo ustrezne postopke za posvetovanje, da se olajša izvajanje politik iz odstavka 1. Postopki so oblikovani tako, da zagotovijo, da upravljavci posredujejo zadostne informacije o tveganjih, ki izhajajo iz organizacije, in da so na voljo tehnični nasveti glede teh tveganj, bodisi za vsak primer posebej ali na splošno, kadar se sprejemajo odločitve.

Države članice zagotovijo, da upravljavci organizacij nižje stopnje na zahtevo pristojnega organa zagotovijo zadostne informacije o tveganjih, ki izhajajo iz organizacije, ki so potrebne za namene načrtovanja prostora.

4.   Zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se uporabljajo brez poseganja v določbe Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (15), Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (16) ter druge zadevne zakonodaje Unije. Države članice lahko zagotovijo usklajene ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev tega člena in zahtev navedene zakonodaje, da se med drugim prepreči podvajanje ocen ali posvetovanj.

1.   Države članice zagotovijo, da so informacije iz Priloge V vedno dostopne javnosti, tudi elektronsko. Informacije se po potrebi posodabljajo, tudi v primeru sprememb iz člena 11.

2.   Države članice za organizacije višje stopnje zagotovijo tudi, da:

Informacije, ki se posredujejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka tega odstavka, vključujejo vsaj informacije iz Priloge V. Te informacije se prav tako zagotovijo vsem stavbam in območjem v javni uporabi, vključno s šolami in bolnišnicami, ter vsem sosednjim organizacijam v primeru organizacij iz člena 9. Države članice zagotovijo, da se informacije posredujejo vsaj vsakih pet let ter redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo, vključno v primeru sprememb iz člena 11.

3.   Države članice v zvezi z možnostjo nastanka večje nesreče s čezmejnimi učinki v eni od organizacij višje stopnje zagotovijo zadostne informacije državam članicam, ki bi jih lahko prizadele take nesreče, da te lahko, kadar je to primerno, uporabijo vse ustrezne določbe iz členov 12 in 13 ter tega člena.

4.   Kadar se je zadevna država članica odločila, da organizacija v bližini ozemlja druge države članice ne predstavlja nevarnosti večje nesreče izven območja organizacije v smislu člena 12(8) in zato zanjo ni treba pripraviti načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah po členu 12(1), o svoji utemeljeni odločitvi obvesti drugo državo članico.

1.   Države članice zagotovijo, da lahko zadevna javnost že zgodaj dobi priložnost, da izrazi svoje mnenje o posebnih individualnih projektih v zvezi z naslednjim:

2.   Ob upoštevanju posebnih individualnih projektov iz odstavka 1 se javnost obvesti prek javnih objav ali na druge primerne načine, vključno z razpoložljivimi elektronskimi mediji, o naslednjih zadevah že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko je informacije mogoče razumno posredovati:

3.   Kar zadeva posebne individualne projekte iz odstavka 1, države članice zagotovijo, da se v primernih rokih omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

4.   Države članice zagotovijo, da ima zadevna javnost pravico izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve o posebnem individualnem projektu iz odstavka 1 ter da se rezultati posvetovanj v skladu z odstavkom 1 ustrezno upoštevajo pri odločanju.

5.   Države članice zagotovijo, da ob sprejetju zadevnih odločitev pristojni organ javnosti omogoči dostop do:

6.   Kadar se pripravijo splošni načrti ali programi v zvezi z zadevami iz točke (a) ali (c) odstavka 1, države članice zagotovijo, da dobi javnost zgodnje in dejanske priložnosti za sodelovanje pri njihovi pripravi in spremembah ali pregledu z uporabo postopkov iz člena 2(2) Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (18).

Države članice opredelijo javnost, ki je upravičena sodelovati za namene tega odstavka, vključno z ustreznimi nevladnimi organizacijami, ki izpolnjujejo katere koli zadevne zahteve nacionalnega prava, na primer tiste, ki se zavzemajo za varstvo okolja.

Ta odstavek se ne uporablja za načrte in programe, za katere se izvaja postopek s sodelovanjem javnosti v skladu z Direktivo 2001/42/ES.

7.   Podrobne ureditve v zvezi z obveščanjem javnosti in posvetovanjem z zadevno javnostjo določijo države članice.

Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne faze, da se zagotovi dovolj časa za obveščanje javnosti in da se zadevni javnosti omogoči, da se pripravi ter učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb tega člena.

1.   Za namene preprečevanja in ublažitve večjih nesreč države članice obvestijo Komisijo o večjih nesrečah, ki izpolnjujejo merila iz Priloge VI in ki so se zgodile na njihovem ozemlju. Komisiji posredujejo naslednje podrobnosti:

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena se posredujejo takoj, ko je izvedljivo, vendar najpozneje v enem letu od datuma nesreče, pri čemer uporabijo zbirko podatkov iz člena 21(4). Kadar je mogoče zagotoviti samo predhodne informacije iz točke (e) odstavka 1 v tem roku za vključitev v zbirko podatkov, se informacije posodobijo, ko so na voljo rezultati nadaljnje analize in priporočila.

Države članice lahko sporočijo informacije iz točke (e) odstavka 1 pozneje, da se omogoči dokončanje sodnih postopkov, na katere bi lahko vplivalo to poročanje.

3.   Za namene posredovanja informacij iz odstavka 1 tega člena, ki ga izvajajo države članice, se določi poročilo v obliki izvedbenih aktov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

4.   Države članice sporočijo Komisiji ime in naslov vsakega organa, ki bi lahko imel pomembne informacije o večjih nesrečah in ki lahko svetuje pristojnim organom drugih držav članic, ki morajo ukrepati v primeru take nesreče.

1.   Države članice prepovejo obratovanje ali začetek obratovanja vsake organizacije, obrata ali skladiščnega prostora ali katerega koli njihovega dela, če so ukrepi upravljavca za preprečevanje in ublažitev posledic večjih nesreč zelo pomanjkljivi. V ta namen države članice med drugim upoštevajo resno neizpolnjevanje izvajanja potrebnih ukrepov, opredeljeno v inšpekcijskem poročilu.

Države članice lahko prepovejo obratovanje ali začetek obratovanja vsake organizacije, obrata ali skladiščnega prostora ali katerega koli njihovega dela, če upravljavec v določenem roku ne predloži priglasitve, poročil ali drugih informacij v skladu s to direktivo.

2.   Države članice zagotovijo, da se lahko upravljavci pri ustreznem organu, določenem v skladu z nacionalnim pravom in postopki, pritožijo zoper akt o prepovedi pristojnega organa v skladu z odstavkom 1.

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo sistem inšpekcijskih pregledov.

2.   Inšpekcijski pregledi ustrezajo vrsti zadevne organizacije. Inšpekcijski pregledi niso odvisni od prejetega varnostnega poročila ali katerega koli drugega predloženega poročila. Zadoščajo za načrtovano in sistematično preverjanje tehničnih ali organizacijskih sistemov ali sistemov vodenja in upravljanja v organizaciji, tako da zlasti zagotovijo, da:

3.   Države članice zagotovijo, da so vse organizacije zajete v inšpekcijskem načrtu na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ter da se ta načrt redno pregleduje in, kadar je ustrezno, posodablja.

Vsak inšpekcijski načrt vključuje naslednje:

4.   Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov iz odstavka 3 redno pripravlja programe za redne inšpekcijske preglede vseh organizacij, ki vključujejo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste organizacij.

Obdobje med dvema zaporednima obiskoma na kraju samem ni daljše od enega leta za organizacije višje stopnje in treh let za organizacije nižje stopnje, razen če je pristojni organ izdelal inšpekcijski program na podlagi sistematične ocene nevarnosti večjih nesreč za zadevne organizacije.

5.   Sistematično ocenjevanje nevarnosti zadevne organizacije temelji vsaj na naslednjih merilih:

Kadar je ustrezno, se upoštevajo tudi ustrezne ugotovitve inšpekcijskih pregledov, izvedenih v skladu z drugo zakonodajo Unije.

6.   Izredni inšpekcijski pregledi se izvajajo za preverjanje resnih pritožb, resnih nesreč in skorajšnjih nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti takoj, ko je to mogoče.

7.   Pristojni organ v štirih mesecih po vsakem inšpekcijskem pregledu upravljavcu sporoči ugotovitve inšpekcijskega pregleda in vse ugotovljene potrebne ukrepe. Pristojni organ zagotovi, da upravljavec v razumnem roku po prejetju sporočila sprejme vse te potrebne ukrepe.

8.   Če je bil med inšpekcijskim pregledom ugotovljen hud primer neskladnosti s to direktivo, se v šestih mesecih izvede dodaten inšpekcijski pregled.

9.   Inšpekcijski pregledi se, kadar je mogoče, uskladijo z inšpekcijskimi pregledi v skladu z drugo zakonodajo Unije in se, kadar je ustrezno, med seboj kombinirajo.

10.   Države članice spodbujajo pristojne organe, da zagotovijo mehanizme in orodja za izmenjavo izkušenj ter okrepitev znanja in da sodelujejo pri teh mehanizmih na ravni Unije, kadar je ustrezno.

11.   Države članice poskrbijo, da upravljavci zagotovijo pristojnim organom vso potrebno pomoč, da se jim omogoči izvajanje kakršnega koli inšpekcijskega pregleda in zbiranje vseh informacij, potrebnih za izvajanje njihovih nalog za namene te direktive, zlasti da se organom omogoči, da celovito ocenijo možnosti nastanka večjih nesreč ter ugotovi obseg morebitne večje verjetnosti ali negativnih posledic večjih nesreč, da se pripravi načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah in upoštevajo snovi, ki jih je morda treba dodatno obravnavati zaradi njihove fizikalne oblike, posebnih pogojev ali lokacije.

1.   Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o izkušnjah, ki so jih pridobile v zvezi s preprečevanjem večjih nesreč in omejevanjem njihovih posledic. Te informacije zadevajo zlasti izvajanje ukrepov iz te direktive.

2.   Države članice predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive do 30. septembra 2019 in nato vsaka štiri leta.

3.   Za organizacije, zajete v tej direktivi, države članice predložijo Komisiji vsaj naslednje podatke:

Komisija vzpostavi in posodablja zbirko podatkov, ki vsebuje informacije, ki jih zagotovijo države članice. Dostop do nje je omejen na osebe, ki jih pooblasti Komisija ali pristojni organi držav članic.

4.   Komisija pripravi in za države članice hrani zbirko podatkov, ki vsebuje zlasti podrobnosti o večjih nesrečah, ki so se zgodile na ozemlju držav članic, za namen:

5.   Komisija do 1. januarja 2015 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko sporočanja informacij iz odstavkov 2 in 3 tega člena iz držav članic in zadevnih zbirk podatkov iz odstavkov 3 in 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

6.   Zbirke podatkov iz odstavka 4 vsebujejo vsaj:

7.   Komisija javnosti omogoči dostop do nezaupnega dela podatkov.

1.   Države članice zaradi večje preglednosti zagotovijo, da pristojni organ da vse informacije, ki jih ima v skladu s to direktivo, na voljo vsaki fizični ali pravni osebi, ki to zahteva v skladu z Direktivo 2003/4/ES.

2.   Razkritje informacij, zahtevanih v skladu s to direktivo, vključno v skladu s členom 14, lahko pristojni organ zavrne ali omeji, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 Direktive 2003/4/ES.

3.   Razkritje celovitih informacij iz točk (b) in (c) člena 14(2), ki jih ima pristojni organ, lahko ta pristojni organ brez poseganja v odstavek 2 tega člena zavrne, če upravljavec zahteva, da se nekaterih delov varnostnega poročila ali seznam nevarnih snovi zaradi razlogov iz člena 4 Direktive 2003/4/ES ne razkrije.

Pristojni organ se lahko iz enakih razlogov tudi odloči, da se nekaterih delov poročila ali seznam ne razkrije. V takih primerih in z odobritvijo tega organa upravljavec pristojnemu organu zagotovi spremenjeno poročilo ali seznam, iz katerega so ti deli izključeni.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 25 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. avgusta 2012. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje štiri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 25 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 25, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Direktivo 96/82/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija do 30. septembra 2020 in nato vsake štiri leta na podlagi informacij, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 18 in členom 21(2), in informacij v zbirkah podatkov iz člena 21(3) in (4) ter ob upoštevanju izvajanja člena 4 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkovitosti izvajanja te direktive, vključno z informacijami o večjih nesrečah, ki so se zgodile v Uniji, ter njihovem morebitnem vplivu na izvajanje te direktive. Komisija v prvo od teh poročil vključi oceno potrebe po spremembi področja uporabe te direktive. Vsako poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog.

2.   V okviru ustrezne zakonodaje Unije lahko Komisija preuči potrebo po obravnavanju vprašanja finančne odgovornosti upravljavca, povezane z večjimi nesrečami, vključno z vprašanji v zvezi z zavarovanjem.

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. maja 2015. Države članice te predpise uporabljajo od 1. junija 2015.

Ne glede na prvi pododstavek države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 30 te direktive, do 14. februarja 2014. Države članice te predpise uporabljajo od 15. februarja 2014.

Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

1.   Direktiva 96/82/ES se razveljavi z učinkom od 1. junija 2015.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

PRILOGA I

NEVARNE SNOVI

Nevarne snovi, zajete v kategorijah nevarnosti iz seznama v stolpcu 1 dela 1 te priloge, so predmet količin za razvrstitev iz stolpcev 2 in 3 dela 1.

Kadar je nevarna snov zajeta v delu 1 te priloge in je tudi na seznamu dela 2, se uporablja količina za razvrstitev iz stolpcev 2 in 3 dela 2.

DEL 1

Kategorije nevarnih snovi

Ta del zajema vse nevarne snovi, ki spadajo v kategorije nevarnosti iz stolpca 1:

DEL 2

Imenovane nevarne snovi

OPOMBE K PRILOGI I

17.   Kalijev nitrat (5 000/10 000)

Ta količina se uporablja za sestavljena mineralna gnojila (v obliki kroglic/granul) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake nevarne lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

18.   Kalijev nitrat (1 250/5 000)

Ta količina se uporablja za mineralna gnojila (v kristalni obliki) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake nevarne lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

19.   Izboljšani bioplin

Izboljšani bioplin se lahko za namene izvajanja te direktive razvrsti pod vnos 18 dela 2 Priloge I, če je predelan v skladu z veljavnimi standardi za čisti in izboljšani plin, ki je enako kakovosten kot zemeljski plin, tudi glede vsebnosti metana, in vsebuje največ 1 % kisika.

20.   Poliklorodibenzofurani in poliklorodibenzodioksini

Količine poliklorodibenzofuranov in poliklorodibenzodioksinov se izračunajo z naslednjimi faktorji:

(1)  Številka CAS je navedena le za ponazoritev.

(*1)  Če zmes brez natrijevega hipoklorita ne bi bila razvrščena v kategorijo 1 akutne nevarnosti za vodno okolje [H400].

(2)  Več napotkov o opustitvi preskusa je na voljo v opisu metode A.14, glej Uredbo Komisije (ES) št. 440/2008 z dne 30. maja 2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 142, 31.5.2008, str. 1).

(3)  UL L 147, 9.6.1975, str. 40.

(4)  15,75 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza 45 % amonijevemu nitratu.

(5)  24,5 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza 70 % amonijevemu nitratu.

(6)  UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(7)  28 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza 80 % amonijevemu nitratu.

PRILOGA II

Najmanjši obseg podatkov in informacij, ki jih je treba obravnavati v varnostnem poročilu iz člena 10

PRILOGA III

Informacije iz člena 8(5) in člena 10 o sistemu upravljanja varnosti in organiziranosti organizacije za preprečevanje večjih nesreč

Pri izvajanju upravljavčevega sistema upravljanja varnosti se upoštevajo naslednje točke:

PRILOGA IV

Podatki in informacije, ki jih je treba vključiti v načrte ukrepov ob nesrečah iz člena 12

PRILOGA V

Informacije za javnost v skladu s členom 14(1) in točko (a) člena 14(2)

DEL 1

Za vse organizacije, zajete v tej direktivi:

DEL 2

Pri organizacijah višje stopnje, poleg informacij iz dela 1 te priloge:

PRILOGA VI

Merila za uradno obveščanje Komisije o večji nesreči, kot je določeno v členu 18(1)

I.   Komisijo je treba uradno obvestiti o vsaki večji nesreči iz odstavka 1 ali nesreči, ki ima najmanj eno od posledic iz odstavkov 2, 3, 4 in 5.

1.   Vključene nevarne snovi

Vsak požar ali eksplozija ali nenamerni izpust nevarne snovi, pri katerem je količina vključene nevarne snovi najmanj 5 % količine za razvrstitev iz stolpca 3 dela 1 ali stolpca 3 dela 2 Priloge I.

2.   Poškodbe oseb in škoda na nepremičninah:

3.   Neposredna škoda za okolje:

4.   Škoda na premoženju:

5.   Čezmejna škoda

Vsaka večja nesreča, pri kateri je neposredno vključena nevarna snov in ki ima učinke zunaj ozemlja zadevne države članice.

II.   Komisijo bi bilo treba uradno obvestiti o nesrečah ali „skorajšnjih nesrečah“, za katere države članice menijo, da so s tehničnega vidika pomembne za preprečevanje večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic, čeprav ne dosegajo zgornjih količinskih meril za obveščanje.

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA