(1)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa posebne predpise za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora. Zlasti določa, da se proizvodi živalskega izvora uvažajo samo iz tretje države ali dela tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem in posodobljenem v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa tudi, da je treba pri sestavljanju in posodabljanju takih seznamov upoštevati nadzor Unije v tretjih državah in jamstva pristojnih organov tretjih držav v zvezi s skladnostjo ali enakovrednostjo z zahtevami iz zakonodaje Unije o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (2).

(3)

Odločba Komisije 2006/766/ES z dne 6. novembra 2006 o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov (3), vsebuje seznam tistih tretjih držav, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (ES) št. 854/2004 in zato lahko jamčijo, da navedeni proizvodi izpolnjujejo predpisane sanitarne pogoje iz zakonodaje Unije za varstvo zdravja potrošnikov ter da se jih zato lahko izvozi v Unijo. V Prilogi II k navedeni odločbi je seznam tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz ribiških proizvodov za prehrano ljudi, ki niso žive, ohlajene, zamrznjene ali predelane školjke, iglokožci, plaščarji in morski polži.

(4)

Avtonomna država Nizozemski Antili je trenutno vključena na seznam iz Priloge II k Odločbi 2006/766/ES kot tretja država, iz katere je dovoljen uvoz ribiških proizvodov za prehrano ljudi.

(5)

Po notranji reformi Kraljevine Nizozemske, ki je začela veljati 10. oktobra 2010, so Nizozemski Antili prenehali obstajati kot avtonomna država znotraj navedene kraljevine. Na isti datum sta status avtonomnih držav znotraj Kraljevine Nizozemske dobila Curaçao in Sint Maarten, Bonaire, Sint Eustatius in Saba pa so postale posebne občine evropskega dela Kraljevine Nizozemske. Zato je primerno, da se vnos za Nizozemske Antile črta s seznama iz Priloge II k Odločbi Komisije 2006/766/ES.

(6)

Pristojna organa Curaçaa in Sint Maartena sta Komisiji predložila potrebne podatke, ki dokazujejo, da veljavni sistem sanitarnega nadzora v navedenih avtonomnih državah v zadostni meri jamči za skladnost z zahtevami Unije. Navedeni podatki dokazujejo tudi, da imata pristojna organa Curaçaa in Sint Maartena enaka zakonska pooblastila za izvajanje nadzora, kot jih je imel pristojni organ Nizozemskih Antilov, in da za nosilce živilske dejavnosti veljajo enake zahteve kot v obdobju, preden so Nizozemski Antili prenehali obstajati. Poleg tega se v skladu z navedenimi podatki uradni sanitarni nadzor v navedenih avtonomnih državah še vedno izvaja na enaki ravni kot v obdobju, preden so Nizozemski Antili prenehali obstajati.

(7)

Zato je primerno, da se Curaçao in Sint Maarten vključita na seznam iz Priloge II k Odločbi Komisije 2006/766/ES.

(8)

Odločbo 2006/766/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

vnos za Nizozemske Antile se črta;

2.

med vnos za Zelenortske otoke in Alžirijo se vključi vnos za Curaçao:

3.

med vnos za Salvador in Togo se vključi vnos za Sint Maarten: