EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010R0912

Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

UL L 276, 20.10.2010, p. 11–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2020; razveljavil 32021R0696

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/912/oj

20.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/11


UREDBA (EU) št. 912/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. septembra 2010

o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska satelitska radio-navigacijska politika se sedaj izvaja v okviru programov EGNOS in GALILEO (v nadaljnjem besedilu: programa).

(2)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema (3) je bila ustanovljena agencija Skupnosti, imenovana Nadzorni organ za evropski GNSS (v nadaljnjem besedilu: Organ).

(3)

V Uredbi (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (4) je določen nov okvir za javno upravljanje in financiranje programov. V uredbi je predvideno načelo stroge razdelitve pristojnosti med Evropsko unijo, ki jo zastopa Komisija, Organom in Evropsko vesoljsko agencijo (v nadaljnjem besedilu: ESA), v njej se na Komisijo prenaša odgovornost za upravljanje programov in dodelijo naloge, ki so bile na začetku zaupane Organu. Uredba tudi določa, da Organ, kadar izpolnjuje dodeljene naloge, zagotavlja, da je vloga Komisije kot upravnika programov spoštovana in da Organ deluje v skladu s smernicami, ki jih izda Komisija.

(4)

V Uredbi (ES) št. 683/2008 sta Evropski parlament in Svet povabila Komisijo, naj izdela predlog za formalno uskladitev upravljavskih struktur programov, določenih z Uredbo (ES) št. 1321/2004, z novo vlogo Komisije in nadzornega organa, določeno z Uredbo (ES) št. 683/2008.

(5)

Glede na zmanjšano področje delovanja se Organ ne bi smel več imenovati „ Nadzorni organ za evropski GNSS“, ampak „Agencija za evropski GNSS“ (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Vendar pa bi moralo biti v okviru Agencije zagotovljeno nadaljevanje dejavnosti Organa, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.

(6)

Treba bi bilo prilagoditi tudi cilje Uredbe (ES) št. 1321/2004, da bo odraženo dejstvo, da Agencija ni več odgovorna za upravljanje javnih interesov glede programov globalnega evropskega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS) in da ni več regulativni organ za te programe.

(7)

Pravni status Agencije bi moral biti tak, da ji omogoča, da pri izvajanju svojih nalog deluje kot pravna oseba.

(8)

Pomembno je prilagoditi tudi naloge Agencije in v zvezi s tem zagotoviti, da so njene naloge opredeljene v skladu s tistimi, določenimi v členu 16 Uredbe (ES) št. 683/2008, vključno z možnostjo Agencije, da izpolnjuje druge naloge, ki ji jih lahko poveri Komisija, v podporo Komisiji pri izvajanju programov. V skladu s členom 54(2)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), bi takšne dejavnosti lahko vključevale na primer spremljanje razvoja usklajevalnih in posvetovalnih postopkov na področju varnosti, izvajanje vseh raziskovalnih dejavnosti, ki so koristne za razvoj in promocijo programov ter zagotavljanje podpore pri razvoju in izvajanju pilotnega projekta za javne regulirane storitve (projekt PRS).

(9)

Na svojem področju, v okviru ciljev in pri opravljanju nalog, bi morala Agencija upoštevati zlasti določbe, ki se uporabljajo za institucije Unije.

(10)

Komisija bi morala v okviru vmesnega pregleda programa Galileo, načrtovanega za leto 2010, kakor določa člen 22 Uredbe (ES) št. 683/2008, obravnavati vprašanje upravljanja programov v fazi delovanja in uporabe ter vprašanje, kakšno vlogo bo v tej zvezi imela Agencija.

(11)

Da bi bilo zagotavljanje izpolnjevanja nalog Agencije učinkovito, bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem svetu, ki so mu poverjene pristojnosti, potrebne za določanje proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejemanje finančnih pravil, določanje preglednih delovnih postopkov pri odločanju Agencije, odobritev njegovega programa dela ter imenovanje izvršilnega direktorja.

(12)

Prav tako je primerno vključiti predstavnika Evropskega parlamenta v upravni svet kot člana brez glasovalne pravice, saj je bila v Uredbi (ES) št. 683/2008 poudarjena koristnost tesnega sodelovanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

(13)

Da bi se zagotovilo, da bi Agencija izpolnjevala svoje naloge ob priznavanju Komisije v vlogi upravnika programov in v skladu s smernicami, ki jih izda Komisija, je pomembno izrecno določiti, da bi moral Agencijo upravljati njen izvršilni direktor pod nadzorom upravnega sveta in v skladu s smernicami, ki jih za Agencijo izda Komisija. Enako pomembno je določiti, da bi morala imeti Komisija v upravnem svetu pet predstavnikov, in da odločitve v zvezi z omejenim številom nalog upravnega sveta ne bi smele biti sprejete brez pozitivnih glasov predstavnikov Komisije.

(14)

Da bi Agencija delovala nemoteno, je treba njenega izvršilnega direktorja imenovati na podlagi zaslug in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj, kakor tudi, da svoje naloge glede organizacije notranjega delovanja Agencije opravlja popolnoma neodvisno ter prožno. Razen nekaterih dejavnosti in ukrepov v zvezi z varnostno akreditacijo bi moral izvršilni direktor pripraviti in sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi bil delovni progam Agencije zagotovo izpeljan ustrezno, vsako leto bi moral pripraviti osnutek splošnega poročila, ki se predloži upravnemu svetu, sestaviti predlog načrta prihodkov in odhodkov Agencije ter izvrševati proračun.

(15)

Upravni svet bi moral biti pooblaščen za sprejetje odločitev, s katerimi se zagotavlja, da Agencija lahko izpolnjuje svoje naloge, razen nalog v zvezi z varnostno akreditacijo, ki jih je treba zaupati svetu za varnostno akreditacijo sistemov evropskega GNSS (v nadaljevanju: svet za varnostno akreditacijo). Glede teh nalog v zvezi z akreditacijo bi moral upravni svet opravljati le naloge, povezane z viri in proračunom. Dobro upravljanje programov zahteva tudi skladnost nalog upravnega sveta z novimi cilji, naloženimi Agenciji na podlagi člena 16 Uredbe (ES) št. 683/2008, zlasti kar zadeva obratovanje centra za varnost Galileo in navodila, izdana na podlagi Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (6).

(16)

Postopki za imenovanje zaposlenih bi morali biti pregledni.

(17)

Ob upoštevanju obsega nalog, zaupanih Agenciji, med katerimi je tudi varnostna akreditacija, bi bilo treba razpustiti znanstveno-tehnični odbor, ustanovljen v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1321/2004, ter zamenjati odbor za varnost in varovanje sistema, ustanovljen v skladu s členom 10 navedene uredbe, s svetom za varnostno akreditacijo, ki bo odgovoren za varnostno akreditiranje ter sestavljen iz predstavnikov držav članic in Komisije. Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljevanju: VP) in ESA bi morala imeti vlogo opazovalcev v svetu za varnostno akreditacijo.

(18)

Dejavnosti varnostne akreditacije bi bilo treba izvajati neodvisno od organov, ki upravljajo programe, zlasti Komisije, drugih organov Agencije, ESA in drugih subjektov, odgovornih za izvajanje varnostnih določb. Da bi zagotovili takšno neodvisnost, bi moral biti svet za varnostno akreditacijo ustanovljen kot organ za varnostno akreditacijo sistemov evropskega GNSS (v nadaljnjem besedilu: sistemi) in sprejemnikov s tehnologijo PRS. To bi moral biti samostojen organ znotraj Agencije, ki svoje odločitve sprejema neodvisno in nepristransko v interesu državljanov.

(19)

Ker Komisija v skladu z Uredbo (ES) št. 683/2008 upravlja vse vidike, povezane z varnostjo sistema, in za zagotovitev učinkovitega upravljanja varnostnih vidikov in upoštevanje načela stroge razdelitve pristojnosti, ki je predvideno v navedeni uredbi, je bistveno, da so dejavnosti sveta za varnostno akreditacijo strogo omejene na dejavnosti varnostne akreditacije sistemov in da nikakor ne morejo posegati v dejavnosti, zaupane Komisiji na podlagi člena 13 Uredbe (ES) št. 683/2008.

(20)

Odločitve Komisije, sprejete v skladu s postopki, ki vključujejo Odbor za programe evropskega GNSS, na noben način ne vplivajo na sedanja pravila o proračunskih zadevah ali specifične pristojnosti držav članic glede varnostnih zadev.

(21)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 683/2008 se, kadar bi obratovanje sistemov vplivalo na varnost Unije ali držav članic, uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP. Svet lahko zlasti v primeru, da bi v povezavi z obratovanjem ali uporabo sistemov bila ogrožena varnost Unije ali katere od držav članic ali da bi bilo ogroženo obratovanje sistemov, zlasti zaradi mednarodne krize, soglasno odloči o potrebnih navodilih za Agencijo in za Komisijo. Razpravo v Svetu, da bi se dogovorili o takšnih navodilih, lahko zahteva vsak član Sveta, VP ali Komisija.

(22)

Po načelu subsidiarnosti bi morale odločitve o varnostni akreditaciji, v skladu s postopkom, opredeljenim v strategiji za varnostno akreditiranje, temeljiti na odločitvah o lokalni varnostni akreditaciji, ki so jih sprejeli posamezni nacionalni organi za varnostno akreditacijo držav članic.

(23)

Da bi lahko svet za varnostno akreditacijo vse svoje dejavnosti izvajal hitro in učinkovito, bi moral imeti možnost ustanovitve primernih podrejenih organov, ki delujejo po njegovih navodilih. Tako bi moral ustanoviti „komisijo“, ki bi mu pomagala pri pripravi njegovih odločitev, ter „organ za razpošiljanje kriptografskega materiala“, ki bi upravljal in pripravljal zadeve v zvezi s kriptografskim materialom, vključno s „ključno celico za polete“, ki bi se osredotočala na operativne ključe za polete in izstrelitve, ter po potrebi druga telesa za obravnavanje specifičnih vprašanj. Pri tem bi bilo treba posebej obravnavati potrebno nadaljevanje dela v teh organih.

(24)

Pomembno je tudi, da so dejavnosti varnostne akreditacije usklajene z delom organov, ki upravljajo programe, in drugih subjektov, odgovornih za izvajanje varnostnih določb.

(25)

Glede na specifičnost in zapletenost sistemov je nujno, da dejavnosti varnostne akreditacije potekajo v okviru kolektivne odgovornosti za varnost Unije in držav članic, s prizadevanjem za doseganje soglasja in vključevanjem vseh akterjev, ki jih zadeva varnost, ter za stalno spremljanje tveganja. Nujno je tudi, da se tehnične dejavnosti varnostne akreditacije zaupajo uglednim strokovnjakom, ki so primerno usposobljeni za akreditiranje zapletenih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(26)

Da bi svet za varnostno akreditacijo lahko izpolnjeval svoje naloge, bi bilo treba določiti tudi, da mu države članice pošljejo vse potrebne dokumente, ustrezno pooblaščenim osebam odobrijo dostop do tajnih podatkov in do vseh območij v njihovi pristojnosti in da so na lokalni ravni odgovorne za varnostno akreditacijo območij na svojem ozemlju.

(27)

Sistemi, vzpostavljeni v okviru programov, katerih uporaba sega prek nacionalnih meja držav članic, so infrastrukture, zasnovane kot vseevropska omrežja v smislu določb člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega storitve, ki se ponujajo prek teh sistemov, prispevajo k razvoju vseevropskih omrežij na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.

(28)

Komisija oceni proračunske posledice financiranja Agencije za zadevno odhodkovno postavko. Na podlagi podatkov in brez poseganja v ustrezne zakonodajne postopke morata obe veji proračunskega organa v okviru proračunskega sodelovanja pravočasno doseči sporazum o financiranju Agencije. Za prispevek Unije v breme splošnega proračuna Evropske unije se uporablja proračunski postopek Unije. Poleg tega Evropsko računsko sodišče revidiranje računovodskih izkazov opravi v skladu z naslovom VIII Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(29)

Agencija bi morala uporabljati ustrezno zakonodajo Unije v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov in varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Prav tako bi morala upoštevati varnostna načela, ki veljajo za službe Sveta in Komisije.

(30)

Tretje države bi morale imeti možnost sodelovanja v Agenciji, pod pogojem, da prej sklenejo sporazum z Unijo v ta namen, zlasti če so bile te države s svojim prispevkom v okviru ESA programa Galileosat vključene v predhodne faze programa Galileo.

(31)

Ker ciljev te uredbe, in sicer oblikovanja in zagotavljanja delovanja Agencije, odgovorne zlasti za varnostno akreditacijo sistemov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(32)

Ker se bo spremenilo ime Agencije, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 683/2008 ustrezno spremeniti.

(33)

Uredba (ES) št. 1321/2004 je bila že spremenjena. Glede na spremembe, ki se uvajajo zdaj, bi bilo zaradi jasnosti primerno navedeno uredbo razveljaviti in zamenjati z novo uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, NALOGE, ORGANI

Člen 1

Vsebina

S to uredbo se ustanovi agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

Člen 2

Naloge

Naloge Agencije so naloge, določene v členu 16 Uredbe (ES) št. 683/2008.

Člen 3

Organi

Organi Agencije so upravni svet, svet za varnostno akreditacijo sistemov evropskih GNSS in izvršilni direktor. Svoje naloge izpolnjujejo v skladu s smernicami, ki jih izda Komisija, kakor je določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 683/2008.

Člen 4

Pravni status, lokalne pisarne

1.   Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Agencija lahko sklene ustanoviti lokalne pisarne v državah članicah, če države članice s tem soglašajo, ali v tretjih državah, udeleženih v delu Agencije, v skladu s členom 23.

4.   Agencijo predstavlja njen izvršilni direktor ob upoštevanju člena 11(9).

Člen 5

Upravni svet

1.   Ustanovi se upravni svet, ki opravlja naloge, navedene v členu 6.

2.   Upravni svet sestavljajo po en predstavnik, imenovan od vsake države članice, pet predstavnikov, ki jih imenuje Komisija in predstavnik brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament. Mandat članov upravnega sveta traja pet let. Mandat se lahko podaljša za največ pet let. Predstavnik VP in predstavnik ESA sta vabljena, da sta navzoča na sestankih upravnega sveta kot opazovalca.

3.   Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav ter pogoji zanjo opredelijo v dogovorih iz člena 23.

4.   Upravni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik samodejno prevzame vlogo predsednika, če predsednik zaradi zadržanosti ne more opravljati svojih nalog. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti in pol, z možnostjo enkratnega podaljšanja, in se konča s koncem članstva v upravnem svetu.

5.   Sestanke upravnega sveta sklicuje njegov predsednik.

Izvršilni direktor se običajno udeležuje posvetovanj, razen če se predsednik odloči drugače.

Upravni svet ima redni sestanek dvakrat na leto. Sestaja pa se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

Upravni svet lahko osebe, katerih mnenje bi utegnilo biti koristno, povabi, da njegovim sestankom prisostvujejo kot opazovalci. Članom upravnega sveta lahko v skladu z določbami njegovega poslovnika pomagajo svetovalci ali izvedenci.

Sekretariat upravnega sveta zagotovi Agencija.

6.   Če s to uredbo ni določeno drugače, upravni svet svoje odločitve sprejema z dvotretjinsko večino svojih članov.

7.   Vsak predstavnik držav članic in Komisije ima en glas. Odločitve na podlagi člena 6(b) in (e) se ne sprejmejo brez pozitivnih glasov predstavnikov Komisije. Izvršilni direktor ne glasuje.

V poslovniku upravnega sveta se določijo podrobna pravila o glasovanju, zlasti pogoji pod katerimi člani lahko glasujejo v imenu drugih članov.

Člen 6

Naloge upravnega sveta

Upravni svet zagotavlja, da Agencija izpolnjuje naloge, ki so ji zaupane, pod pogoji, določenimi v tej uredbi, in v ta namen sprejema vse potrebne odločitve. Kar zadeva naloge in odločitve v zvezi z varnostno akreditacijo, predvidene v poglavju III, je upravni svet odgovoren le za zadeve v zvezi z viri in proračunom. Poleg tega upravni svet:

(a)

imenuje izvršilnega direktorja na podlagi člena 7(2);

(b)

vsako leto do 15. novembra, potem ko prejme mnenje Komisije, sprejme delovni program Agencije za prihajajoče leto;

(c)

opravlja naloge v zvezi s proračunom Agencije na podlagi členov 13 in 14;

(d)

nadzoruje obratovanje centra za varnost Galileo (v nadaljnjem besedilu: center za varnost Galileo ali GSMC) iz člena 16(a)(ii) Uredbe (ES) št. 683/2008;

(e)

opravlja disciplinski nadzor nad izvršilnim direktorjem;

(f)

sprejme posebne določbe, potrebne za izvajanje pravice dostopa do dokumentov Agencije, v skladu s členom 21;

(g)

sprejme letno poročilo o dejavnostih in perspektivah Agencije ter ga do 1. julija posreduje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru; Agencija proračunskemu organu posreduje vse informacije, ki so pomembne za izid postopkov ocenjevanja;

(h)

sprejme svoj poslovnik.

Člen 7

Izvršilni direktor

1.   Agencijo upravlja njen izvršilni direktor, ki opravlja svoje naloge pod nadzorom upravnega sveta.

2.   Izvršilnega direktorja imenuje upravni svet na podlagi zaslug in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti kot tudi ustrezne usposobljenosti in izkušenj izmed vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem natečaju, ki sledi objavi razpisa za prosto mesto v Uradnem listu Evropske unije in drugod. Upravni svet sprejme odločitev o imenovanju izvršilnega direktorja s tričetrtinsko večino svojih članov.

Upravni svet je pristojen za razrešitev izvršilnega direktorja in sprejme to odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

Mandat izvršilnega direktorja traja pet let. Ponovno je lahko imenovan enkrat za nadaljnje obdobje petih let.

3.   Evropski parlament ali Svet lahko od izvršilnega direktorja zahtevata, da jima predloži poročilo o opravljanju svojih nalog in da poda izjavo pred tema institucijama.

Člen 8

Naloge izvršilnega direktorja

Izvršilni direktor:

(a)

je z izjemo dejavnosti in odločitev v skladu s poglavji II in III odgovoren za predstavljanje Agencije in skrbi za njeno vodenje;

(b)

pripravlja delo upravnega sveta. Sodeluje pri delu upravnega sveta, vendar nima pravice glasovanja;

(c)

je odgovoren za izvajanje letnega programa dela Agencije pod nadzorom upravnega sveta;

(d)

sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da bi zagotovil delovanje Agencije v skladu s to uredbo;

(e)

sestavi načrt prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 13 ter izvršuje proračun v skladu s členom 14;

(f)

vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži upravnemu svetu;

(g)

skrbi, da se je Agencija kot operater GSMC zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP;

(h)

določi organizacijsko strukturo Agencije in jo predloži v odobritev upravnemu svetu;

(i)

v zvezi z osebjem izvaja pristojnosti iz člena 18;

(j)

lahko potem, ko to odobri upravni svet, sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev lokalnih pisarn v državah članicah v skladu s členom 4;

(k)

zagotovi, da so svetu za varnostno akreditacijo in organom, ki so ustanovljeni pod njegovim okriljem iz člena 11(11), na voljo sekretariat in vsi viri, potrebni za nemoteno delovanje.

POGLAVJE II

VIDIKI, POVEZANI Z VARNOSTJO EVROPSKE UNIJE ALI DRŽAV ČLANIC

Člen 9

Skupni ukrep

1.   V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 683/2008 se, kadar bi obratovanje sistemov vplivalo na varnost Unije ali držav članic, uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP.

2.   O odločitvah o varnostni akreditaciji, sprejetih v skladu s poglavjem III, ter ostalih opredeljenih tveganjih, Komisija v vednost obvesti Svet.

POGLAVJE III

VARNOSTNA AKREDITACIJA SISTEMOV EVROPSKEGA GNSS

Člen 10

Splošna načela

Dejavnosti varnostne akreditacije iz tega poglavja se izvajajo v skladu z naslednjimi načeli:

(a)

dejavnosti varnostne akreditacije in odločitve o varnostni akreditaciji potekajo v duhu kolektivne odgovornosti za varnost Unije in držav članic;

(b)

odločitve se sprejemajo s soglasjem in s sodelovanjem vseh ustreznih akterjev, zainteresiranih za varnostna vprašanja;

(c)

naloge se izvajajo ob spoštovanju ustreznih varnostnih pravil, ki se uporabljajo za Svet in Komisijo (7);

(d)

s stalnim spremljanjem se zagotovi, da so varnostna tveganja znana, da so opredeljeni varnostni ukrepi za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo stopnjo v skladu s temeljnimi načeli in minimalnimi standardi iz varnostnih pravil, ki se uporabljajo za Svet in Komisijo, in da se ti ukrepi izvajajo v skladu s konceptom globinske varnosti. Učinkovitost teh ukrepov se nenehno ocenjuje;

(e)

odločitve o varnostni akreditaciji, v skladu s postopkom, opredeljenim v strategiji za varnostno akreditiranje, temeljijo na odločitvah o lokalni varnostni akreditaciji, ki so jih sprejeli ustrezni organi za varnostno akreditacijo držav članic;

(f)

tehnične dejavnosti varnostne akreditacije se zaupajo strokovnjakom, ki so primerno usposobljeni za akreditiranje zapletenih sistemov, imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje in delujejo nepristransko;

(g)

odločitve o varnostni akreditaciji se sprejemajo neodvisno od Komisije, brez poseganja v člen 3, in subjektov, odgovornih za izvajanje programov. Zato je organ za varnostno akreditacijo sistemov evropskega GNSS samostojen organ znotraj Agencije, ki odločitve sprejema neodvisno;

(h)

dejavnosti varnostne akreditacije se izvajajo ob usklajevanju zahteve po neodvisnosti s potrebo po zadostni usklajenosti med Komisijo in organi, odgovornimi za izvajanje varnostnih določb.

Člen 11

Svet za varnostno akreditacijo

1.   V okviru Agencije se ustanovi svet za varnostno akreditacijo sistemov evropskega GNSS (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno akreditacijo). V zvezi s sistemi evropskega GNSS ima svet za varnostno akreditacijo naloge organa za varnostno akreditacijo, kakor je zapisano v ustreznih varnostnih pravilih, ki veljajo za Svet in Komisijo.

2.   Svet za varnostno akreditacijo opravlja Agenciji zaupane naloge, ki zadevajo varnostno akreditacijo iz člena 16(a)(i) Uredbe (ES) št. 683/2008 in sprejema „odločitve o varnostni akreditaciji“, kakor je določeno v tem členu, zlasti v zvezi z odobritvijo strategije za varnostno akreditiranje in izstrelitev satelitov, z dovoljenji za upravljanje sistemov v različnih konfiguracijah in različne storitve, z dovoljenji za upravljanje zemeljskih postaj in še zlasti senzorskih postaj, nameščenih v tretjih državah, in z dovoljenji za proizvodnjo sprejemnikov s tehnologijo PRS in pripadajočih sestavnih delov.

3.   Svet za varnostno akreditacijo varnostno akreditira sisteme, ko ugotovi skladnost sistemov z varnostnimi zahtevami iz člena 13 Uredbe (ES) št. 683/2008 in z varnostnimi pravili, ki veljajo za Svet in Komisijo.

4.   Svet za varnostno akreditacijo na podlagi poročil o tveganju iz odstavka 11 obvesti Komisijo o svoji oceni tveganja in ji ob vsaki odločitvi o varnostni akreditaciji svetuje glede možnosti za obvladovanje preostalih tveganj.

5.   Komisija stalno obvešča svet za varnostno akreditacijo o posledicah morebitnih odločitev sveta za varnostno akreditacijo na pravilno izvajanje programov in o izvajanju načrtov za obvladovanje preostalih tveganj. Svet za varnostno akreditacijo vzame na znanje takšna mnenja Komisije.

6.   Odločitve sveta za varnostno akreditacijo se naslovijo na Komisijo.

7.   Svet za varnostno akreditacijo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, predstavnik Komisije in predstavnik VP. Predstavnik ESA je povabljen, da prisostvuje sestankom sveta za varnostno akreditacijo kot opazovalec.

8.   Svet za varnostno akreditacijo sprejme svoj poslovnik in imenuje svojega predsednika.

9.   Predsednik sveta za varnostno akreditacijo je pristojen za predstavljanje Agencije v obsegu, v katerem za to v skladu s členom 8 ni pristojen izvršilni direktor.

10.   Svet za varnostno akreditacijo ima na razpolago potrebne človeške in materialne vire, ki jih potrebuje za zagotavljanje ustreznih funkcij administrativne podpore in ki mu omogočajo, da skupaj z organi iz odstavka 11, neodvisno opravlja naloge zlasti pri vodenju zadev, začetku in spremljanju izvajanja varnostnih postopkov in izvajanju varnostnih pregledov sistema, pripravi odločitev in organizaciji sestankov.

11.   Svet za varnostno akreditacijo ustanovi posebne podorgane, ki delujejo po njegovih navodilih in ki obravnavajo specifična vprašanja. Ob zagotavljanju potrebne stalnosti dela ustanovi zlasti:

komisijo, ki opravlja preglede in preizkuse varnostnih analiz za pripravo ustreznih poročil o tveganju in s tem svetu pomaga pri pripravi odločitev,

organ za razpošiljanje kriptografskega materiala (CDA) za pomoč svetu za varnostno akreditacijo, zlasti glede vprašanj, povezanih s ključi za polete.

12.   Če soglasja v skladu s splošnimi načeli iz člena 10 te uredbe ni mogoče doseči, svet za varnostno akreditacijo odloči z večino glasov, kakor določa člen 16 Pogodbe o Evropski uniji in brez poseganja v člen 9 te uredbe. Predstavnik Komisije in predstavnik VP ne glasujeta. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo v imenu sveta za varnostno akreditacijo podpiše odločitve, ki jih sprejme svet.

13.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja obvešča Evropski parlament in Svet o vplivu odločitev o varnostni akreditaciji na pravilno izvajanje programov. Če Komisija meni, da bi odločitev, ki jo je sprejel svet za varnostno akreditacijo, lahko znatneje vplivala na pravilno izvajanje programov, na primer kar zadeva stroške in roke, o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet.

14.   Ob upoštevanju stališč Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih je treba izraziti v roku enega meseca, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 683/2008.

15.   Upravni svet je redno obveščen o poteku dela v svetu za varnostno akreditacijo.

16.   Pri rokih za delo sveta za varnostno akreditacijo se spoštuje delovni program Komisije za GNSS.

Člen 12

Vloga držav članic

Države članice:

(a)

posredujejo svetu za varnostno akreditacijo vse informacije, za katere menijo, da so pomembne za varnostno akreditacijo;

(b)

dovolijo ustrezno pooblaščenim osebam, ki jih imenuje svet za varnostno akreditacijo, dostop do vseh tajnih podatkov in vseh območij/krajev, povezanih z varnostnimi sistemi, ki sodijo v njihovo pristojnost, skladno z njihovimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, in brez kakršne koli diskriminacije na podlagi državljanstva, vključno zaradi varnostnih pregledov in preizkusov, kakor odloči svet za varnostno akreditacijo;

(c)

so vsaka zase pristojne za oblikovanje vzorca nadzora dostopa, in sicer osnutka ali seznama področij/območij, ki jih je treba akreditirati in o katerih se države članice in svet za varnostno akreditacijo vnaprej dogovorijo, in tako zagotovijo, da vse države članice zagotavljajo enako stopnjo nadzora dostopa;

(d)

so na lokalni ravni odgovorne za varnostno akreditacijo območij, ki so na njihovem ozemlju in so del območja varnostne akreditacije za sisteme evropskega GNSS, ter o tem poročajo svetu za varnostno akreditacijo.

POGLAVJE IV

PRORAČUNSKE IN FINANČNE DOLOČBE

Člen 13

Proračun

1.   Brez poseganja v druge vire in dajatve, ki jih je še treba določiti, prihodki Agencije vključujejo pomoč Unije, predvideno v splošnem proračunu Evropske unije za zagotovitev uravnoteženosti prihodkov in odhodkov.

2.   Odhodki Agencije zajemajo odhodke za zaposlene, za poslovanje in za infrastrukturo, poslovne stroške ter odhodke, povezane z delovanjem sveta za varnostno akreditacijo, vključno z organi iz člena 11(11) ter s pogodbami in sporazumi, ki jih Agencija sklene za opravljanje svojih nalog.

3.   Izvršilni direktor sestavi predlog načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta posreduje upravnemu svetu.

4.   Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.   Na podlagi predloga načrta prihodkov in odhodkov upravni svet vsako leto izdela načrt prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

6.   Ta finančni načrt, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta skupaj z začasnim programom dela, upravni svet do 31. marca posreduje Komisiji in tretjim državam, s katerimi je Unija sklenila sporazume v skladu s členom 23.

7.   Ta finančni načrt Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunskemu organu) skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije.

8.   Komisija na podlagi finančnega načrta sredstva, ki so po njenem mnenju potrebna za kadrovski načrt, ter znesek pomoči v breme splošnega proračuna, vključi v predlog proračuna Evropske unije, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

9.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Agencije in sprejme kadrovski načrt za Agencijo.

10.   Proračun sprejema upravni svet. Proračun postane dokončen po končnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

11.   Upravni svet proračunski organ v najkrajšem možnem času uradno obvesti o svojih namerah glede izvajanja projektov, ki bodo imeli znaten finančni vpliv na financiranje proračuna, zlasti projektov v zvezi z nepremičninami, npr. najetjem ali nakupom objektov. O tem obvesti Komisijo.

12.   Če del proračunskega organa izda uradno obvestilo, da namerava dati mnenje, svoje mnenje posreduje upravnemu svetu v roku šestih tednov po datumu uradnega obvestila o projektu.

Člen 14

Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim

1.   Proračun Agencije izvršuje izvršilni direktor.

2.   Do 1. marca po vsakem proračunskem letu računovodja Agencije posreduje računovodji Komisije začasne zaključne račune skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3.   Do 31. marca, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, računovodja Komisije posreduje Računskemu sodišču začasne zaključne račune Agencije skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovodenju za zadevno finančno leto. Poročilo se posreduje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Ob prejemu ugotovitev Računskega sodišča glede začasnih zaključnih računov Agencije izvršilni direktor v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 pripravi končne zaključne račune Agencije, za katere odgovarja, in jih predloži upravnemu svetu, da ta o njih da svoje mnenje.

5.   Upravni svet predloži mnenje o končnih zaključnih računih Agencije.

6.   Izvršilni direktor do 1. julija, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču posreduje končne zaključne račune skupaj z mnenjem upravnega sveta.

7.   Končni zaključni računi se objavijo.

8.   Izvršilni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove ugotovitve do 30. septembra. Odgovor pošlje tudi upravnemu svetu.

9.   Izvršilni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoten potek postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor določa člen 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, podeli Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 izvršilnemu direktorju razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

Člen 15

Finančne določbe

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni svet po posvetovanju s Komisijo. Odstopanje od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) je mogoče le, če to terjajo posebnosti delovanja Agencije in s predhodnim soglasjem Komisije.

POGLAVJE V

RAZNE DOLOČBE

Člen 16

Ukrepi proti goljufijam

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

2.   Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Komisije Evropskih skupnosti z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (10) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za celotno osebje Agencije.

3.   Odločitve o financiranju ter iz njih izhajajoče izvedbene pogodbe in akti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi na kraju samem izvajata preglede pri prejemnikih sredstev Agencije in enotah, pristojnih za njihovo dodeljevanje.

Člen 17

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 18

Osebje

1.   Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Evropske unije za potrebe uporabe teh kadrovskih pravil in pogojev za zaposlitev. Upravni svet v dogovoru s Komisijo določi potrebna podrobna pravila uporabe.

2.   Pristojnosti, ki so organu za imenovanja dodeljene s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, za svoje osebje brez poseganja v člen 8 izvaja Agencija.

3.   Osebje Agencije sestavljajo uslužbenci, ki jih po potrebi zaposli Agencija za opravljanje njenih nalog, vanjo pa so lahko vključeni tudi uradniki, ki imajo ustrezno varnostno dovoljenje in ki jih začasno dodelijo ali napotijo Komisija ali države članice.

4.   Določbe iz odstavkov 1 in 3 veljajo tudi za osebje GSMC.

Člen 19

Odgovornost

1.   Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Sodišče je pristojno za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v vseh pogodbah, ki jih sklene Agencija.

2.   V primeru nepogodbene odgovornosti pa Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene enote ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih nalog.

3.   Sodišče je pristojno v sporih glede nadomestila škode iz odstavka 2.

4.   Osebno odgovornost uslužbencev Agencije urejajo določbe kadrovskih predpisov ali zanje veljavnih pogojih za zaposlitev.

Člen 20

Jeziki

1.   Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (11).

2.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center organov Evropske Unije.

Člen 21

Dostop do dokumentov in varstvo podatkov osebnega značaja

1.   Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (12).

2.   V šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe upravni svet sprejme izvedbene določbe za Uredbo (ES) št. 1049/2001.

3.   Proti odločitvam, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se je mogoče pritožiti pri varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pri Sodišču Evropske unije v skladu s členom 228 oziroma 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.   Pri obdelavi podatkov, ki se nanašajo na posameznike, se za Agencijo uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (13).

Člen 22

Varnostni predpisi

Agencija uporablja varnostna načela iz Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom. Med drugim to zajema določbe za izmenjavo zaupnih informacij, ravnanje z njimi ter njihovo hrambo.

Člen 23

Udeležba tretjih držav

1.   Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazum v ta namen.

2.   Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se dosežejo dogovori, v katerih je naveden zlasti značaj, obseg in način udeležbe vsake posamezne države pri delu Agencije, vključno z določbami glede udeležbe pri pobudah Agencije, finančnih prispevkov in osebja.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Spremembe Uredbe (ES) št. 683/2008

V Uredbi (ES) št. 683/2008 se po celotnem besedilu besede „Nadzorni organ za evropski GNSS“ in „Organ“ nadomestijo z besedami „Agencija za evropski GNSS“ oziroma „Agencija“.

Člen 25

Razveljavitev in veljavnost sprejetih ukrepov

Uredba (ES) št. 1321/2004 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo. Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 1321/2004, ostanejo v veljavi.

Člen 26

Vrednotenje

Komisija do leta 2012 izvede oceno te uredbe, zlasti glede nalog Agencije, določenih v členu 2, in po potrebi sprejme ustrezne predloge.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 22. septembra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL


(1)  UL C 317, 23.12.2009, str. 103.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. junija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. septembra 2010.

(3)  UL L 246, 20.7.2004, str. 1.

(4)  UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

(5)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)  UL L 246, 20.7.2004, str. 30.

(7)  Sklep Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (UL L 101, 11.4.2001, str. 1). Pravila Komisije o varovanju, določena v Prilogi k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (UL L 317, 3.12.2001, str. 1).

(8)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(9)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(10)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(11)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

(12)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(13)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


Top